← Back to list
Gradbeni zakon
GZ-1
59articles changed
+2added
+10removed
+47modified
added 5041removed 4286words
172paragraphs
1
−
2. objekt, ki se postavi za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah, izjemnih varnostnih okoliščinah oziroma v primeru višje sile (v nadaljnjem besedilu: začasni nujni objekt) za čas trajanja takšnega dogodka, vendar najdlje za tri leta;
1
+
(1) Začasni objekt je:
2
·
1. objekt, ki se postavi za namen in čas prireditve, ali objekt, namenjen sezonski ponudbi, vendar ne več kot za šest mesecev v istem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: začasni sezonski objekt);
2
·
1. objekt, ki se postavi za namen in čas prireditve, ali objekt, namenjen sezonski ponudbi, vendar ne več kot za šest mesecev v istem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: začasni sezonski objekt);
3
·
2. objekt, ki se postavi za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah, izjemnih varnostnih okoliščinah oziroma v primeru višje sile (v nadaljnjem besedilu: začasni nujni objekt) za čas trajanja takšnega dogodka, vendar najdlje za tri leta;
3
·
2. objekt, ki se postavi za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah, izjemnih varnostnih okoliščinah oziroma v primeru višje sile (v nadaljnjem besedilu: začasni nujni objekt) za čas trajanja takšnega dogodka, vendar najdlje za tri leta;
4
·
3. objekt, namenjen skladiščenju nenevarnih snovi ob obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektih, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja, na območjih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, in sanitarni objekt ob obstoječih objektih na območjih iz te točke (v nadaljnjem besedilu: začasni skladiščni objekt), če je postavljen le enkrat in ne več kot za tri leta;
4
·
3. objekt, namenjen skladiščenju nenevarnih snovi ob obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektih, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja, na območjih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, in sanitarni objekt ob obstoječih objektih na območjih iz te točke (v nadaljnjem besedilu: začasni skladiščni objekt), če je postavljen le enkrat in ne več kot za tri leta;
5
·
4. objekt na gradbišču, ki je postavljen znotraj gradbišča, za čas gradnje objekta (v nadaljnjem besedilu: začasni gradbiščni objekt).
5
·
4. objekt na gradbišču, ki je postavljen znotraj gradbišča, za čas gradnje objekta (v nadaljnjem besedilu: začasni gradbiščni objekt).
6
·
(2) Začasni nujni objekt, ki je potreben za izvajanje nalog iz pristojnosti države, se postavi, če tako odloči vlada s sklepom, pri čemer se v sklepu določi tudi čas postavitve takega objekta v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka. Začasni nujni objekt, ki je potreben za izvajanje nalog iz pristojnosti občine, se postavi, če tako odloči občinski svet, pri čemer se določi tudi čas postavitve takega objekta v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka.
6
·
(2) Začasni nujni objekt, ki je potreben za izvajanje nalog iz pristojnosti države, se postavi, če tako odloči vlada s sklepom, pri čemer se v sklepu določi tudi čas postavitve takega objekta v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka. Začasni nujni objekt, ki je potreben za izvajanje nalog iz pristojnosti občine, se postavi, če tako odloči občinski svet, pri čemer se določi tudi čas postavitve takega objekta v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka.
7
·
(3) Objekt je začasni objekt, če je narejen v montažni izvedbi ali je objekt proizvod.
7
·
(3) Objekt je začasni objekt, če je narejen v montažni izvedbi ali je objekt proizvod.
8
·
(4) Ne glede na četrti odstavek 2. člena tega zakona je postavitev začasnega nujnega objekta ali začasnega gradbiščnega objekta lahko v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom.
8
·
(4) Ne glede na četrti odstavek 2. člena tega zakona je postavitev začasnega nujnega objekta ali začasnega gradbiščnega objekta lahko v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom.
9
·
(5) Za začasne objekte se glede zagotavljana izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev smiselno uporabljajo določbe drugega dela tega zakona, pri čemer se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če so elementi konstrukcije izvedeni v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo jeklene in aluminijske konstrukcije, začasne konstrukcije, ali ki urejajo zdravstvene in varnostne zahteve objektov za bivanje. Za zagotavljanje varnosti začasnih objektov je odgovoren investitor.
9
·
(5) Za začasne objekte se glede zagotavljana izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev smiselno uporabljajo določbe drugega dela tega zakona, pri čemer se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če so elementi konstrukcije izvedeni v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo jeklene in aluminijske konstrukcije, začasne konstrukcije, ali ki urejajo zdravstvene in varnostne zahteve objektov za bivanje. Za zagotavljanje varnosti začasnih objektov je odgovoren investitor.
10
·
(6) Podrobnejša merila in pogoje za postavitev začasnih objektov iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister.
10
·
(6) Podrobnejša merila in pogoje za postavitev začasnih objektov iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister.
11
·
(7) Podrobnejša merila in pogoje za postavitev začasnih objektov iz 4. točke prvega odstavka tega člena predpiše vlada. II. poglavje: Pogoji za začetek izvajanja gradnje in uporabe objektov
11
·
(7) Podrobnejša merila in pogoje za postavitev začasnih objektov iz 4. točke prvega odstavka tega člena predpiše vlada. II. poglavje: Pogoji za začetek izvajanja gradnje in uporabe objektov
1
−
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje obstoječega objekta (v nadaljnjem besedilu: nujna rekonstrukcija), izvaja le na podlagi prijave začetka gradnje, če:
1
+
(1) Pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje objekta sta pogoj za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta ter za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter.
2
−
- se lega in namembnost objekta ne spremenita,
−
3
−
- se zunanje mere in zunanjost objekta spremenijo le v obsegu in po pravilih dopustnih manjših odstopanj v skladu z 79. členom tega zakona,
−
4
−
- se z gradnjo začne najpozneje v enem letu po naravni ali drugi nesreči in
−
5
−
- investitor do začetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje.
−
6
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za spremembo namembnosti objekta ni treba prijaviti začetka gradnje objekta.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za spremembo namembnosti objekta ni treba prijaviti začetka gradnje objekta.
7
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje obstoječega objekta (v nadaljnjem besedilu: nujna rekonstrukcija), izvaja le na podlagi prijave začetka gradnje, če:
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje obstoječega objekta (v nadaljnjem besedilu: nujna rekonstrukcija), izvaja le na podlagi prijave začetka gradnje, če:
8
·
- se lega in namembnost objekta ne spremenita,
4
·
- se lega in namembnost objekta ne spremenita,
9
·
- se zunanje mere in zunanjost objekta spremenijo le v obsegu in po pravilih dopustnih manjših odstopanj v skladu z 79. členom tega zakona,
5
·
- se zunanje mere in zunanjost objekta spremenijo le v obsegu in po pravilih dopustnih manjših odstopanj v skladu z 79. členom tega zakona,
10
·
- se z gradnjo začne najpozneje v enem letu po naravni ali drugi nesreči in
6
·
- se z gradnjo začne najpozneje v enem letu po naravni ali drugi nesreči in
11
·
- investitor do začetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje.
7
·
- investitor do začetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje.
12
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne gradnjo po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če ne gre za objekt z vplivi na okolje ali gre za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
8
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne gradnjo po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če ne gre za objekt z vplivi na okolje ali gre za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
13
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa po tem zakonu gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje nista potrebna.
9
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa po tem zakonu gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje nista potrebna.
1
·
(1) Na podlagi prijave začetka gradnje se:
1
·
(1) Na podlagi prijave začetka gradnje se:
2
·
- odstrani zahtevni ali manj zahtevni objekt, ki ne izpolnjuje pogojev za odstranitev objektov iz prvega odstavka prejšnjega člena,
2
·
- odstrani zahtevni ali manj zahtevni objekt, ki ne izpolnjuje pogojev za odstranitev objektov iz prvega odstavka prejšnjega člena,
3
·
- izvede manjša rekonstrukcija.
3
·
- izvede manjša rekonstrukcija.
4
−
- odstrani zahtevni ali manj zahtevni objekt, ki ne izpolnjuje pogojev za odstranitev objektov iz prvega odstavka prejšnjega člena,
−
5
−
- izvede manjša rekonstrukcija.
−
6
·
(2) Gradnja brez gradbenega dovoljenja oziroma brez prijave začetka gradnje ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, razen v primerih iz četrtega in petega odstavka 4. člena tega zakona.
4
·
(2) Gradnja brez gradbenega dovoljenja oziroma brez prijave začetka gradnje ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, razen v primerih iz četrtega in petega odstavka 4. člena tega zakona.
7
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa lahko v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom.
5
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa lahko v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom.
1
−
(2) Pristojni upravni organ za evidentiranje prijave začetka gradnje po tem zakonu je upravna enota, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja.
1
+
(1) Pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj po tem zakonu in odločb iz IV. in V. poglavja devetega dela tega zakona je upravna enota, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja.
2
·
(2) Pristojni upravni organ za evidentiranje prijave začetka gradnje po tem zakonu je upravna enota, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja.
2
·
(2) Pristojni upravni organ za evidentiranje prijave začetka gradnje po tem zakonu je upravna enota, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja.
3
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je pristojni upravni organ za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja ministrstvo, pristojno za graditev (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je pristojni upravni organ za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja ministrstvo, pristojno za graditev (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
4
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je ministrstvo pristojno za izdajo dovoljenj, odločb in evidentiranje za naslednje objekte:
4
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je ministrstvo pristojno za izdajo dovoljenj, odločb in evidentiranje za naslednje objekte:
5
·
1. objekti splošnega družbenega pomena:
5
·
1. objekti splošnega družbenega pomena:
6
·
a) objekti za športne prireditve, ki so veliki 25 ha ali več oziroma sprejmejo 5.000 obiskovalcev ali več,
6
·
a) objekti za športne prireditve, ki so veliki 25 ha ali več oziroma sprejmejo 5.000 obiskovalcev ali več,
7
·
b) objekti za kulturne prireditve, ki sprejmejo 1.500 obiskovalcev ali več,
7
·
b) objekti za kulturne prireditve, ki sprejmejo 1.500 obiskovalcev ali več,
8
·
c) stavbe državne javne kulturne infrastrukture, ki sprejmejo 500 ali več obiskovalcev hkrati, č) vse državne splošne bolnišnice, klinike in specialne bolnišnice pa, če imajo 70 postelj ali več;
8
·
c) stavbe državne javne kulturne infrastrukture, ki sprejmejo 500 ali več obiskovalcev hkrati, č) vse državne splošne bolnišnice, klinike in specialne bolnišnice pa, če imajo 70 postelj ali več;
9
·
2. objekti, v katerih se izvajajo protokolarne storitve:
9
·
2. objekti, v katerih se izvajajo protokolarne storitve:
10
·
a) državni protokolarni objekti,
10
·
a) državni protokolarni objekti,
11
·
b) objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev;
11
·
b) objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev;
12
·
3. objekti, ki so posebnega pomena za varnost države:
12
·
3. objekti, ki so posebnega pomena za varnost države:
13
·
a) objekti, v katerih je sedež predsednika Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora in ministrstev, pristojnih za zunanje in notranje zadeve ter obrambo in sedež predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
13
·
a) objekti, v katerih je sedež predsednika Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora in ministrstev, pristojnih za zunanje in notranje zadeve ter obrambo in sedež predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
14
·
b) objekti, ki so posebnega pomena za obrambo,
14
·
b) objekti, ki so posebnega pomena za obrambo,
15
·
c) objekti, ki so posebnega pomena za policijo;
15
·
c) objekti, ki so posebnega pomena za policijo;
16
·
4. industrijske stavbe in gradbeni kompleksi: 4.1 elektrarne z nazivno električno močjo nad 10 MW, 4.2 objekti kemične industrije:
16
·
4. industrijske stavbe in gradbeni kompleksi: 4.1 elektrarne z nazivno električno močjo nad 10 MW, 4.2 objekti kemične industrije:
17
·
a) rafinerije,
17
·
a) rafinerije,
18
·
b) objekti za proizvodnjo, uporabo in skladiščenje razstreliva, smodnika in drugih eksplozivnih snovi, 4.3 skladišča in rezervoarji:
18
·
b) objekti za proizvodnjo, uporabo in skladiščenje razstreliva, smodnika in drugih eksplozivnih snovi, 4.3 skladišča in rezervoarji:
19
·
a) skladišča zelo lahko vnetljivih tekočin, lahko vnetljivih tekočin, vnetljivih tekočin, gorljivih plinov, oksidantov ali snovi, ki lahko eksplodirajo z zmogljivostjo 5.000 m³ ali več,
19
·
a) skladišča zelo lahko vnetljivih tekočin, lahko vnetljivih tekočin, vnetljivih tekočin, gorljivih plinov, oksidantov ali snovi, ki lahko eksplodirajo z zmogljivostjo 5.000 m³ ali več,
20
·
b) skladišča dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja z zmogljivostjo 20.000 m³ ali več,
20
·
b) skladišča dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja z zmogljivostjo 20.000 m³ ali več,
21
·
c) objekti za skladiščenje državnih blagovnih rezerv;
21
·
c) objekti za skladiščenje državnih blagovnih rezerv;
22
·
5. objekti prometne infrastrukture: 5.1 ceste s pripadajočimi objekti:
22
·
5. objekti prometne infrastrukture: 5.1 ceste s pripadajočimi objekti:
23
·
a) avtoceste (AC) in hitre ceste (HC), glavne ceste I. in II. reda (G1 in G2),
23
·
a) avtoceste (AC) in hitre ceste (HC), glavne ceste I. in II. reda (G1 in G2),
24
·
b) bencinski servisi in oskrbni objekti ob avtocestah in hitrih cestah, 5.2 glavne in regionalne železniške proge s pripadajočimi objekti in železniške postaje I. reda, 5.3 letališča s pripadajočimi objekti:
24
·
b) bencinski servisi in oskrbni objekti ob avtocestah in hitrih cestah, 5.2 glavne in regionalne železniške proge s pripadajočimi objekti in železniške postaje I. reda, 5.3 letališča s pripadajočimi objekti:
25
·
a) objekti letališke infrastrukture na javnih letališčih, namenjenih mednarodnemu zračnemu prometu, in letališčih, na katerih deluje slovenska vojska oziroma Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO),
25
·
a) objekti letališke infrastrukture na javnih letališčih, namenjenih mednarodnemu zračnemu prometu, in letališčih, na katerih deluje slovenska vojska oziroma Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO),
26
·
b) infrastruktura navigacijskih služb zračnega prometa, razen nezahtevnih objektov; 5.4 pristanišča, namenjena mednarodnemu javnemu prometu, s pripadajočo pristaniško infrastrukturo, 5.5 mejni prehodi;
26
·
b) infrastruktura navigacijskih služb zračnega prometa, razen nezahtevnih objektov; 5.4 pristanišča, namenjena mednarodnemu javnemu prometu, s pripadajočo pristaniško infrastrukturo, 5.5 mejni prehodi;
27
·
6. cevovodi in elektroenergetski vodi:
27
·
6. cevovodi in elektroenergetski vodi:
28
·
a) naftovodi s premerom 300 mm ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
28
·
a) naftovodi s premerom 300 mm ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
29
·
b) plinovodi z obratovalnim tlakom, višjim od 16 barov, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
29
·
b) plinovodi z obratovalnim tlakom, višjim od 16 barov, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
30
·
c) elektroenergetski vodi napetosti 110 kV in več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
30
·
c) elektroenergetski vodi napetosti 110 kV in več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
31
·
7. vodni objekti:
31
·
7. vodni objekti:
32
·
a) velike pregrade,
32
·
a) velike pregrade,
33
·
b) jezovi s konstrukcijsko višino 15 m ali več in dolžino krone 200 m ali več,
33
·
b) jezovi s konstrukcijsko višino 15 m ali več in dolžino krone 200 m ali več,
34
·
c) pregrade konstrukcijske višine 25 m ali več in dolžine krone 200 m ali več, č) visokovodni nasipi celinskih voda, dolgi 2.000 m ali več,
34
·
c) pregrade konstrukcijske višine 25 m ali več in dolžine krone 200 m ali več, č) visokovodni nasipi celinskih voda, dolgi 2.000 m ali več,
35
·
d) visokovodni nasipi morja, dolgi 500 m ali več;
35
·
d) visokovodni nasipi morja, dolgi 500 m ali več;
36
·
8. odlagališča radioaktivnih odpadkov;
36
·
8. odlagališča radioaktivnih odpadkov;
37
·
9. jedrski in sevalni objekti, razen objektov za potrebe zdravstva in veterine;
37
·
9. jedrski in sevalni objekti, razen objektov za potrebe zdravstva in veterine;
38
·
10. drugi objekti, za katere je s posebnim predpisom za izdajo gradbenega dovoljenja določena pristojnost ministrstva.
38
·
10. drugi objekti, za katere je s posebnim predpisom za izdajo gradbenega dovoljenja določena pristojnost ministrstva.
39
·
(5) Ne glede na določbe tega člena je za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembe gradbenega dovoljenja pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.
39
·
(5) Ne glede na določbe tega člena je za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembe gradbenega dovoljenja pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.
1
·
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravljajo gradbeni inšpektorji.
1
·
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravljajo gradbeni inšpektorji.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona v delih, ki se nanašajo na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, ki sodijo na delovno področje drugih ministrstev, opravljajo inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju (v nadaljnjem besedilu: drugi inšpektor).
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona v delih, ki se nanašajo na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, ki sodijo na delovno področje drugih ministrstev, opravljajo inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju (v nadaljnjem besedilu: drugi inšpektor).
3
·
(3) Nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov izvaja tudi občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor).
3
·
(3) Nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov izvaja tudi občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor).
4
·
(4) Inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, opravlja gradbeni, občinski ali drug inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), in sicer v delu, ki se nanaša na:
4
·
(4) Inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, opravlja gradbeni, občinski ali drug inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), in sicer v delu, ki se nanaša na:
5
−
(4) Inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, opravlja gradbeni, občinski ali drug inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), in sicer v delu, ki se nanaša na:
−
6
·
- skladnost z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, ter drugimi sorodnimi predpisi občine, občinski inšpektor,
5
·
- skladnost z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, ter drugimi sorodnimi predpisi občine, občinski inšpektor,
7
−
- skladnost z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, gradbeni inšpektor,
−
8
−
- bistvene in druge zahteve, gradbeni in drug inšpektor (v nadaljnjem besedilu: državni inšpektor), vsak iz svoje pristojnosti.
−
9
−
(5) Gradbeni in občinski inšpektor podatke o začetku inšpekcijskega postopka, ki se nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, nemudoma vnese v sistem eGraditev. Podatki o začetku inšpekcijskega postopka vsebujejo podatek o pristojnem inšpektorju, datumu začetka postopka ter podatek o vrsti gradnje in njeni lokaciji.
−
10
·
- skladnost z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, gradbeni inšpektor,
6
·
- skladnost z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, gradbeni inšpektor,
11
·
- bistvene in druge zahteve, gradbeni in drug inšpektor (v nadaljnjem besedilu: državni inšpektor), vsak iz svoje pristojnosti.
7
·
- bistvene in druge zahteve, gradbeni in drug inšpektor (v nadaljnjem besedilu: državni inšpektor), vsak iz svoje pristojnosti.
12
·
(5) Gradbeni in občinski inšpektor podatke o začetku inšpekcijskega postopka, ki se nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, nemudoma vnese v sistem eGraditev. Podatki o začetku inšpekcijskega postopka vsebujejo podatek o pristojnem inšpektorju, datumu začetka postopka ter podatek o vrsti gradnje in njeni lokaciji. IV. poglavje: Poslovanje
8
·
(5) Gradbeni in občinski inšpektor podatke o začetku inšpekcijskega postopka, ki se nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, nemudoma vnese v sistem eGraditev. Podatki o začetku inšpekcijskega postopka vsebujejo podatek o pristojnem inšpektorju, datumu začetka postopka ter podatek o vrsti gradnje in njeni lokaciji. IV. poglavje: Poslovanje
1
·
(1) Poslovanje po tem zakonu se praviloma izvaja v elektronski obliki prek sistema eGraditev v okviru in obsegu, kot ga določa prostorski informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: sistem eGraditev), razen postopanja s stranskimi udeleženci in postopka izvajanja inšpekcijskega nadzora.
1
·
(1) Poslovanje po tem zakonu se praviloma izvaja v elektronski obliki prek sistema eGraditev v okviru in obsegu, kot ga določa prostorski informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: sistem eGraditev), razen postopanja s stranskimi udeleženci in postopka izvajanja inšpekcijskega nadzora.
2
−
(2) Zahteve, izjave, prijave, sklepe in odločbe iz tega zakona se vlagajo oziroma izdajajo v obliki in z vsebino obrazcev prek sistema eGraditev. Izjave, ki jih dajejo pooblaščeni strokovnjaki in vodja gradnje, vsebujejo njihovo osebno ime, če gre za pooblaščenega strokovnjaka, pa tudi identifikacijsko številko.
2
+
(2) Zahteve, izjave, prijave, sklepe in odločbe iz tega zakona se vlagajo oziroma izdajajo z vsebino obrazcev prek sistema eGraditev. Izjave, ki jih dajejo pooblaščeni strokovnjaki in vodja gradnje, vsebujejo njihovo osebno ime, če gre za pooblaščenega strokovnjaka, pa tudi identifikacijsko številko.
3
−
(3) Ne glede prejšnji odstavek se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt in spremembo namembnosti, prijava začetka gradnje ter zahteve iz IV. poglavja devetega dela tega zakona lahko vložijo tudi v pisni obliki, razen prilog, ki so načrti in jih vlagatelj predloži v elektronski obliki.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt in spremembo namembnosti, prijava začetka gradnje za nezahtevni objekt ter zahtevi iz 146. in 150. člena tega zakona lahko vložijo tudi v pisni obliki, razen prilog, ki so načrti in jih vlagatelj predloži v elektronski obliki.
4
−
(4) Če se poslovanje izvede na način iz prejšnjega odstavka, mora upravni organ oziroma občina zagotoviti, da dokumente, ki so predloženi v pisni obliki, pretvori v elektronsko obliko in jih evidentira v sistem eGraditev.
4
+
(4) Če se poslovanje izvede na način iz prejšnjega odstavka, mora upravni organ zagotoviti, da dokumente, ki so predloženi v pisni obliki, pretvori v elektronsko obliko in jih evidentira v sistem eGraditev.
5
−
(5) Elektronsko poslovanje se izvaja prek sistema eGraditev v skladu s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem.
5
+
(5) V postopku, ki se izvaja v elektronski obliki prek sistema eGraditev, lahko upravni organ priglasitev stranskih udeležencev ter vročilnice in povratnice, prejete v fizični obliki, pretvori v elektronsko obliko. Skenirani dokumenti se štejejo za izvirnik, če upravni organ potrdi skladnost skeniranih dokumentov z izvirnikom. Po vpisu tega elektronskega dokumenta v sistem eGraditev upravni organ fizični dokument uniči.
6
−
(6) Podrobnejšo vsebino in obliko obrazcev iz drugega odstavka tega člena predpiše minister. V. poglavje: Udeleženci pri graditvi objektov
6
+
(6) Elektronsko poslovanje se izvaja prek sistema eGraditev v skladu s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem.
+
7
+
(7) Podrobnejšo vsebino obrazcev iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.
+
8
+
(8) Ne glede na prvi, drugi, četrti in peti odstavek tega člena se postopek, v katerem investitor k zahtevi priloži dokumentacijo, ki vsebuje podatke, označene s stopnjo tajnosti v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke, ne izvaja prek sistema eGraditev. Investitor v zahtevi označi stopnjo tajnosti podatkov in navede, na katere dele dokumentacije se tajnost nanaša. V. poglavje: Udeleženci pri graditvi objektov
1
·
(1) Projektant je odgovoren za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo, tako da je ta skladna s predpisi in zahtevami po tem zakonu. Če projektant za izdelavo projektne dokumentacije ne razpolaga s svojimi pooblaščenimi strokovnjaki ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, ki opravljajo poklicne naloge v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, mora skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki ima takšne pooblaščene strokovnjake. Ti posamezniki odgovarjajo za strokovne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije.
1
·
(1) Projektant je odgovoren za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo, tako da je ta skladna s predpisi in zahtevami po tem zakonu. Če projektant za izdelavo projektne dokumentacije ne razpolaga s svojimi pooblaščenimi strokovnjaki ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, ki opravljajo poklicne naloge v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, mora skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki ima takšne pooblaščene strokovnjake. Ti posamezniki odgovarjajo za strokovne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije.
2
·
(2) Projektant v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti:
2
·
(2) Projektant v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti:
3
·
- zagotovi izdelavo projektne dokumentacije, tako da je skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja objekta,
3
·
- zagotovi izdelavo projektne dokumentacije, tako da je skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja objekta,
4
−
- za vodenje izdelave projektne dokumentacije izmed sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov, ki za projektanta opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, določi vodjo izdelave projektne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: vodja projektiranja),
4
+
- za vodenje izdelave projektne dokumentacije izmed sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov, ki za projektanta opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, določi vodjo izdelave projektne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: vodja projektiranja), ki je iz stroke, katere vsebina predstavlja glede na namembnost objekta in vrsto gradnje osnovno vsebino projektiranja,
5
·
- zagotovi sodelovanje pooblaščenega strokovnjaka, ki glede na svoje poklicne naloge v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, izdela načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza, če to ni vodja projektiranja,
5
·
- zagotovi sodelovanje pooblaščenega strokovnjaka, ki glede na svoje poklicne naloge v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, izdela načrt oziroma prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta oziroma prikaza, če to ni vodja projektiranja,
6
·
- odgovarja za celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije.
6
·
- odgovarja za celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije.
7
·
(3) Kadar je investitor sklenil pogodbe z več projektanti in določil vodilnega pogodbenika projektanta, ta prevzame naloge iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
7
·
(3) Kadar je investitor sklenil pogodbe z več projektanti in določil vodilnega pogodbenika projektanta, ta prevzame naloge iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
8
·
(4) Vodja projektiranja vodi izdelavo projektne dokumentacije in poskrbi za celovitost in usklajenost njenih delov z medsebojno koordinacijo pooblaščenih in drugih strokovnjakov ter izdela zbirni načrt oziroma prikaz.
8
·
(4) Vodja projektiranja vodi izdelavo projektne dokumentacije in poskrbi za celovitost in usklajenost njenih delov z medsebojno koordinacijo pooblaščenih in drugih strokovnjakov ter izdela zbirni načrt oziroma prikaz.
9
·
(5) Projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, vsak za svoj del projektne dokumentacije s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona.
9
·
(5) Projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, vsak za svoj del projektne dokumentacije s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona.
1
·
(1) Vodenje gradnje je skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.
1
·
(1) Vodenje gradnje je skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.
2
−
(2) Vodenje gradnje opravlja posameznik, ki je pooblaščeni strokovnjak v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, vodja del ali gradbeni delovodja, v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, ali mojster s področja gradbeništva v skladu z zakonom, ki ureja obrt.
2
+
(2) Vodenje gradnje opravlja posameznik, ki je pooblaščeni strokovnjak, vodja del ali gradbeni delovodja, v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, ali mojster s področja gradbeništva v skladu z zakonom, ki ureja obrt.
3
·
(3) Gradbeni delovodja je vpisan v imenik pri Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS), če v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, izpolnjuje pogoje za gradbenega delovodjo in ima z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela.
3
·
(3) Gradbeni delovodja je vpisan v imenik pri Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS), če v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, izpolnjuje pogoje za gradbenega delovodjo in ima z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela.
4
·
(4) Mojster s področja gradbeništva je vpisan v imenik pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS), če v skladu z zakonom, ki ureja obrt, izpolnjuje pogoje za mojstra s področja gradbeništva in ima z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela.
4
·
(4) Mojster s področja gradbeništva je vpisan v imenik pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS), če v skladu z zakonom, ki ureja obrt, izpolnjuje pogoje za mojstra s področja gradbeništva in ima z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela.
5
·
(5) OZS in GZS sprejmeta etični kodeks in izvajata disciplinski nadzor nad posamezniki iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena s smiselno uporabo zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
5
·
(5) OZS in GZS sprejmeta etični kodeks in izvajata disciplinski nadzor nad posamezniki iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena s smiselno uporabo zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
1
·
(1) Posamezniki, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji začasno ali občasno opravljati regulirani poklic vodja del po tem zakonu, morajo pri IZS vložiti pisno prijavo, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij. Prijava vsebuje naslednje osebne podatke: osebno ime, državo, kraj in datum rojstva, državljanstvo, stalno in začasno prebivališče, elektronski naslov in telefonsko številko. Prijavo je treba vložiti tudi vsakokrat, ko se okoliščine za opravljanje poklicnih nalog bistveno spremenijo.
1
·
(1) Posamezniki, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji začasno ali občasno opravljati regulirani poklic vodja del po tem zakonu, morajo pri IZS vložiti pisno prijavo, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij. Prijava vsebuje naslednje osebne podatke: osebno ime, državo, kraj in datum rojstva, državljanstvo, stalno in začasno prebivališče, elektronski naslov in telefonsko številko. Prijavo je treba vložiti tudi vsakokrat, ko se okoliščine za opravljanje poklicnih nalog bistveno spremenijo.
2
−
(2) Pri prijavi za opravljanje storitev reguliranega poklica vodja del se pred prvim opravljanjem poklicnih nalog preveri poklicna kvalifikacija po postopku, kot je določen v prejšnjem členu.
2
+
(2) Pri prijavi za opravljanje storitev reguliranega poklica vodja del se pred prvim opravljanjem poklicnih nalog preveri poklicna kvalifikacija po postopku, določenem v zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
3
·
(3) Na podlagi prijave se posameznik začasno vpiše v imenik vodij del. Za začasni vpis v imenik vodij del se posamezniku ne smejo zaračunati stroški za vpis, za vodenje imenika vodij del ali pristojbine.
3
·
(3) Na podlagi prijave se posameznik začasno vpiše v imenik vodij del. Za začasni vpis v imenik vodij del se posamezniku ne smejo zaračunati stroški za vpis, za vodenje imenika vodij del ali pristojbine.
4
−
(4) Posameznik, ki poklicne naloge v Republiki Sloveniji opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri zbornici in v njej navede morebitno spremembo podatkov. Če zbornica ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica naravo trajnega opravljanja reguliranega poklica, lahko zahteva trajen vpis v imenik vodij del in plačilo vseh obveznosti do zbornice, ki se zahtevajo pri trajnem opravljanju reguliranega poklica, vključno s stroški vpisa in plačilom pristojbine.
4
+
(4) Vodja del iz prvega odstavka tega člena, ki v Republiki Sloveniji vodenje gradnje opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri zbornici in v njej navede morebitno spremembo podatkov. Če zbornica ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica naravo trajnega opravljanja reguliranega poklica, lahko zahteva trajen vpis v imenik vodij del in plačilo vseh obveznosti do zbornice, ki se zahtevajo pri trajnem opravljanju reguliranega poklica, vključno s stroški vpisa in plačilom pristojbine.
5
·
(5) Posameznik, ki se v imenik vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z etičnim kodeksom vodij del, ki ga sprejme IZS.
5
·
(5) Posameznik, ki se v imenik vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z etičnim kodeksom vodij del, ki ga sprejme IZS.
6
·
(6) Za začasni vpis in izbris iz imenika vodij del v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
6
·
(6) Za začasni vpis in izbris iz imenika vodij del v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
1
−
(1) Univerzalna graditev in uporaba objektov vključuje:
1
+
(1) Univerzalna graditev objektov vključuje:
2
−
- graditev in uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem, in
2
+
- graditev objektov, dostopnih vsem ljudem, in
3
−
- graditev prilagodljivih objektov.
3
+
- graditev prilagodljivih stanovanjskih stavb.
4
−
(2) Graditev in uporaba objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost pomeni takšno projektiranje, gradnjo in uporabo objektov, ki omogoča neoviran dostop in njihovo uporabo.
4
+
(2) Graditev objektov, dostopnih vsem ljudem ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost, pomeni takšno projektiranje in gradnjo objektov, ki omogoča neoviran dostop in njihovo uporabo. Dostopi, prehodi, povezovalne poti, vrata, sanitarije in vertikalne povezave (stopnice, klančine, osebna dvigala in druge mehanske dvižne naprave) morajo ljudem s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi omogočati samostojno uporabo, opremljeni morajo biti s potrebno signalizacijo in opremo za nemoteno gibanje in uporabo, komunikacijo ter orientacijo. Število parkirnih mest za invalide v bližini glavnega vhoda mora biti zadostno, razen če velja splošna prepoved parkiranja. Če prostorske možnosti omogočajo, morajo biti zagotovljena tudi parkirna mesta za uporabnike z otroškimi vozički.
5
−
(3) Dostopi, prehodi, povezovalne poti, vrata in vertikalne povezave (stopnice, klančine, osebna dvigala in druge mehanske dvižne naprave) morajo ljudem s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi omogočati samostojno uporabo, opremljeni morajo biti s potrebno signalizacijo in opremo za nemoteno gibanje, komunikacijo in orientacijo. Število parkirnih mest za invalide v bližini glavnega vhoda mora biti zadostno, če prostorske možnosti to omogočajo, pa morajo biti zagotovljena tudi parkirna mesta za uporabnike z otroškimi vozički.
5
+
(3) Graditev prilagodljivih stanovanjskih stavb pomeni takšno graditev, ki omogoča prilagoditev stavbe ali dela stavbe uporabi oseb s trajno ali začasno oviranostjo brez poseganja v izpolnjevanje drugih bistvenih zahtev ter nesorazmernih stroškov.
6
−
(4) Graditev prilagodljivih objektov pomeni takšno projektiranje in gradnjo, ki ne posega v izpolnjevanje drugih bistvenih zahtev in brez nesorazmernih stroškov omogoča prilagoditev objekta trajni ali začasni funkcionalni oviranosti uporabnikov.
6
+
(4) Na način iz drugega odstavka tega člena morajo biti projektirani in grajeni:
7
−
(5) Na način iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti projektirani, grajeni in se uporabljati:
7
+
- objekti v javni rabi,
8
−
- objekti v javni rabi ali deli objektov, ki so v javni rabi, in
8
+
- skupni deli večstanovanjskih stavb z deset ali več stanovanji (skupina 112 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov),
9
−
- najmanj eno stanovanje na vsakih deset stanovanj in skupni deli večstanovanjskih stavb z deset in več stanovanji.
9
+
- skupni deli stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine (skupina 113 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov),
10
−
(6) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zahtev iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni treba izpolnjevati objektom na težko dostopnih krajih. Pri hotelskih in podobnih gostinskih stavbah ter drugih gostinskih stavbah za kratkotrajno nastanitev pa mora te zahteve izpolnjevati vsaj ena nastavitvena enota v stavbi z desetimi in več nastanitvenimi enotami oziroma na vsakih dodatnih deset nastanitvenih enot vsaj ena nastavitvena enota.
10
+
- stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (podrazred 11301 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov) in
11
−
(7) Na način iz četrtega odstavka tega člena morajo biti projektirane in grajene stavbe, ki niso navedene v petem odstavku tega člena, razen industrijskih stavb in skladišč ter nestanovanjskih kmetijskih stavb.
11
+
- domovi za starejše osebe (del podrazreda 11302 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov).
12
−
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko občine v dogovoru z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami s strateškim načrtom dostopnosti določijo stopnjo prilagojenosti zunanjih javnih površin.
12
+
(5) Poleg objektov ali delov objekta iz prejšnjega odstavka morajo zahteve iz drugega odstavka tega člena izpolnjevati:
+
13
+
- najmanj eno stanovanje na vsakih deset stanovanj v večstanovanjski stavbi z deset ali več stanovanji,
+
14
+
- najmanj ena nastanitvena enota na vsakih 30 nastanitvenih enot v študentskih in dijaških domovih, internatih ter delavskih domovih (del skupine 113 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov),
+
15
+
- najmanj ena nastavitvena enota v stavbi z 20 ali več nastanitvenimi enotami oziroma na vsakih dodatnih 20 nastanitvenih enot najmanj ena dodatna nastavitvena enota v domovih za odvajanje od odvisnosti, sirotišnicah, samostanih, begunskih centrih, prehodnih domovih za tujce, materinskih domovih in zavetiščih,
+
16
+
- najmanj ena nastanitvena enota v stavbi z desetimi ali več nastanitvenimi enotami in na vsakih dodatnih 20 nastanitvenih enot najmanj ena dodatna nastavitvena enota pri hotelskih in podobnih gostinskih stavbah (podrazred 12111 CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov) ter drugih gostinskih stavbah za kratkotrajno nastanitev (podrazred 12121 CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov),
+
17
+
- skupni deli, ene sanitarije in najmanj en pisarniški prostor v poslovnih in upravnih stavbah s 50 delovnimi mesti ali več ter na vsakih dodatnih 50 delovnih mest najmanj en pisarniški prostor.
+
18
+
(6) Objektom iz četrtega in petega odstavka tega člena ni treba izpolnjevati vseh zahtev iz drugega odstavka tega člena, če je samostojni dostop do lokacije teh objektov za uporabnike s posamezno vrsto oviranosti prezahteven.
+
19
+
(7) Na način iz tretjega odstavka tega člena morajo biti projektirane in grajene vse stanovanjske stavbe ali njihovi deli, ki niso navedeni v četrtem in petem odstavku tega člena.
+
20
+
(8) Pri rekonstrukcijah obstoječih objektov ali delov objekta, kjer dostopnih sanitarij zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče zagotoviti, se te lahko zagotovijo tudi na drugi javno dostopni lokaciji, ki ni oddaljena več kot 150 m od objekta.
+
21
+
(9) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko občine v dogovoru z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami s strateškim načrtom dostopnosti določijo stopnjo prilagojenosti zunanjih javnih površin.
1
·
(1) V objekte se vgrajujejo materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so bili dani na trg ali jim je bila omogočena dostopnost na trgu v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene in druge proizvode, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode ter ugotavljanje skladnosti, in iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov. Vgrajeni morajo biti tako, da objekti lahko dosežejo namen iz 2. člena tega zakona.
1
·
(1) V objekte se vgrajujejo materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so bili dani na trg ali jim je bila omogočena dostopnost na trgu v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene in druge proizvode, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode ter ugotavljanje skladnosti, in iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov. Vgrajeni morajo biti tako, da objekti lahko dosežejo namen iz 2. člena tega zakona.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko vgrajujejo tudi materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so že bili uporabljeni in njihova ponovna uporaba ne predstavlja tveganja za uporabnike in okolje in po uporabi bistvene zahteve za objekte niso spremenjene. Vgrajeni morajo biti tako, da objekti lahko dosežejo namen iz 2. člena tega zakona, in sicer glede na:
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko vgrajujejo tudi materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so že bili uporabljeni in njihova ponovna uporaba ne predstavlja tveganja za uporabnike in okolje in po uporabi bistvene zahteve za objekte niso spremenjene. Vgrajeni morajo biti tako, da objekti lahko dosežejo namen iz 2. člena tega zakona, in sicer glede na:
3
·
- način vgradnje posameznih vrst gradbenih in drugih proizvodov,
3
·
- način vgradnje posameznih vrst gradbenih in drugih proizvodov,
4
·
- elemente objektov, v katere se gradbeni in drugi proizvodi z izbranimi lastnostmi lahko vgradijo,
4
·
- elemente objektov, v katere se gradbeni in drugi proizvodi z izbranimi lastnostmi lahko vgradijo,
5
·
- način dokazovanja primernosti vgradnje in
5
·
- način dokazovanja primernosti vgradnje in
6
·
- druge zahteve, s katerimi se zagotovi, da vgrajeni materiali omogočajo izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte.
6
·
- druge zahteve, s katerimi se zagotovi, da vgrajeni materiali omogočajo izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte.
7
−
(3) Obvladovanje tveganj iz drugega odstavka tega člena projektant dokazuje v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje. Tretji del: PROJEKTIRANJE
7
+
(3) Obvladovanje tveganj iz prejšnjega odstavka projektant dokazuje v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje. Tretji del: PROJEKTIRANJE
1
·
(1) Projektna in druga dokumentacija ali njeni posamezni deli so namenjeni pridobitvi pogojev, mnenj, gradbenega dovoljenja, prijavi začetka gradnje, izvedbi gradnje, pridobitvi uporabnega dovoljenja in evidentiranju ter uporabi objekta.
1
·
(1) Projektna in druga dokumentacija ali njeni posamezni deli so namenjeni pridobitvi pogojev, mnenj, gradbenega dovoljenja, prijavi začetka gradnje, izvedbi gradnje, pridobitvi uporabnega dovoljenja in evidentiranju ter uporabi objekta.
2
·
(2) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na:
2
·
(2) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na:
3
·
- projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev,
3
·
- projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev,
4
·
- projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja,
4
·
- projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja,
5
·
- projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje,
5
·
- projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje,
6
·
- projektno dokumentacijo za odstranitev,
6
·
- projektno dokumentacijo za odstranitev,
7
·
- projektno dokumentacijo izvedenih del.
7
·
- projektno dokumentacijo izvedenih del.
8
·
(3) Druga dokumentacija se razvršča na:
8
·
(3) Druga dokumentacija se razvršča na:
9
−
(9) Projektna dokumentacija za novogradnjo zahtevnih objektov, razen za prizidavo, iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, katerih investitor je naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, se izdela s pomočjo informacijskega modeliranja gradenj (v nadaljnjem besedilu: BIM-orodje).
9
+
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte,
10
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti,
10
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti,
11
·
- dokazilo o zanesljivosti objekta.
11
·
- dokazilo o zanesljivosti objekta.
12
·
(4) Projektno dokumentacijo izdela projektant ob upoštevanju naročila investitorja, predpisov in strokovnih pravil glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta. V njej se po načelih integralnega projektiranja, lahko tudi s pomočjo informacijsko podprtega projektiranja, z arhitekturnimi, gradbenotehničnimi, krajinsko-arhitekturnimi in drugimi rešitvami določijo lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti objekta tako, da ta zagotavlja skladnost objekta s predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, skladnost objekta s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora in skladnost objekta s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter omogoča evidentiranje objekta.
12
·
(4) Projektno dokumentacijo izdela projektant ob upoštevanju naročila investitorja, predpisov in strokovnih pravil glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta. V njej se po načelih integralnega projektiranja, lahko tudi s pomočjo informacijsko podprtega projektiranja, z arhitekturnimi, gradbenotehničnimi, krajinsko-arhitekturnimi in drugimi rešitvami določijo lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti objekta tako, da ta zagotavlja skladnost objekta s predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, skladnost objekta s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora in skladnost objekta s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter omogoča evidentiranje objekta.
13
·
(5) Projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebuje zbirni prikaz ter arhitekturne, gradbenotehnične oziroma krajinsko arhitekturne prikaze, glede na namen objekta.
13
·
(5) Projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebuje zbirni prikaz ter arhitekturne, gradbenotehnične oziroma krajinsko arhitekturne prikaze, glede na namen objekta.
14
·
(6) V izdelavo projektne dokumentacije projektant vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne. V projektni dokumentaciji se navedejo osebna imena ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter osebna imena drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi projektne dokumentacije.
14
·
(6) V izdelavo projektne dokumentacije projektant vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne. V projektni dokumentaciji se navedejo osebna imena ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter osebna imena drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi projektne dokumentacije.
15
·
(7) Projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa jamčita za njeno pravilnost, upoštevaje raven obdelave.
15
·
(7) Projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa jamčita za njeno pravilnost, upoštevaje raven obdelave.
16
·
(8) Projektna in druga dokumentacija mora biti izdelana v slovenskem jeziku, razen posameznih vsebin in delov, ki se izdelujejo s pomočjo programske opreme za izračun in izris podatkov, pri čemer je treba te podatke reprezentativno povzeti in razložiti v slovenskem jeziku tako, da so strokovno razumljive.
16
·
(8) Projektna in druga dokumentacija mora biti izdelana v slovenskem jeziku, razen posameznih vsebin in delov, ki se izdelujejo s pomočjo programske opreme za izračun in izris podatkov, pri čemer je treba te podatke reprezentativno povzeti in razložiti v slovenskem jeziku tako, da so strokovno razumljive.
17
·
(9) Projektna dokumentacija za novogradnjo zahtevnih objektov, razen za prizidavo, iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, katerih investitor je naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, se izdela s pomočjo informacijskega modeliranja gradenj (v nadaljnjem besedilu: BIM-orodje).
17
·
(9) Projektna dokumentacija za novogradnjo zahtevnih objektov, razen za prizidavo, iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, katerih investitor je naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, se izdela s pomočjo informacijskega modeliranja gradenj (v nadaljnjem besedilu: BIM-orodje).
18
·
(10) Podrobnejšo vsebino in obliko dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte, ki se uporablja za posamezne vrste objektov, predpiše minister.
18
·
(10) Podrobnejšo vsebino in obliko dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte, ki se uporablja za posamezne vrste objektov, predpiše minister.
19
·
(11) Pristojni poklicni zbornici po predhodnem soglasju ministra s pravili stroke uredita tehnična vprašanja, povezana s pripravo projektne dokumentacije, in tehnična pravila uporabe BIM orodja. Pravila stroke pristojni poklicni zbornici objavita na svojih spletnih straneh.
19
·
(11) Pristojni poklicni zbornici po predhodnem soglasju ministra s pravili stroke uredita tehnična vprašanja, povezana s pripravo projektne dokumentacije, in tehnična pravila uporabe BIM orodja. Pravila stroke pristojni poklicni zbornici objavita na svojih spletnih straneh.
1
−
(1) Investitor lahko pridobi pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvajanje gradnje in uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu: projektni in drugi pogoji), ki jih mnenjedajalec določi v skladu s svojimi pristojnostmi.
1
+
(1) Pristojni mnenjedajalci zagotovijo dostop do informacij, pomembnih za pripravo projektne in druge dokumentacije z njihovega področja, na spletnih straneh, na centraliziran in enostavno dostopen način v prostorskem informacijskem sistemu v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Investitor do njih dostopa preko enotne vstopne točke prostorskega informacijskega sistema.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je pridobitev projektnih in drugih pogojev obvezna, če to določa poseben predpis.
2
+
(2) Investitor lahko pridobi pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvajanje gradnje in uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu: projektni in drugi pogoji), ki jih mnenjedajalec določi v skladu s svojimi pristojnostmi.
3
−
(3) Mnenjedajalec izda projektne in druge pogoje v 15 dneh od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev, razen če je v posebnem zakonu določen daljši rok, vendar ne več kot dva meseca od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je pridobitev projektnih in drugih pogojev obvezna, če to določa poseben predpis.
4
−
(4) Projektni pogoji morajo biti jasni, strokovno in pravno utemeljeni ter obrazloženi in morajo vključevati tudi podatke, potrebne za pripravo projektne dokumentacije in morebitne pogoje za izvedbo gradnje in uporabo objekta. V nasprotnem primeru lahko investitor zahteva njihovo dopolnitev, na katero mnenjedajalec odgovori v 15 dneh.
4
+
(4) Mnenjedajalec izda projektne in druge pogoje v 15 dneh od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev, razen če je v posebnem zakonu določen daljši rok, vendar ne več kot 30 dni od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev. Ne glede na prejšnji stavek mnenjedajalcu ni treba izdati projektnih in drugih pogojev, če so podatki iz drugega odstavka tega člena enaki javno objavljenim informacijam v skladu s prvim odstavkom tega člena, pri čemer mnenjedajalec investitorja obvesti o mestu objave teh informacij.
5
−
(5) Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da je nameravana gradnja na podlagi predpisov iz njegove pristojnosti sprejemljiva in da projektni in drugi pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja, mnenjedajalec pa da mnenje, da se z nameravano gradnjo strinja.
5
+
(5) Projektni pogoji morajo biti jasni, strokovno in pravno utemeljeni ter obrazloženi in morajo vključevati tudi podatke, potrebne za pripravo projektne dokumentacije in morebitne pogoje za izvedbo gradnje in uporabo objekta. V nasprotnem primeru lahko investitor zahteva njihovo dopolnitev, na katero mnenjedajalec odgovori v 15 dneh.
6
−
(6) Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da nameravana gradnja na podlagi predpisov iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja, mnenjedajalec pa da mnenje, da se z nameravano gradnjo ne strinja.
6
+
(6) Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da je nameravana gradnja na podlagi predpisov iz njegove pristojnosti sprejemljiva in da projektni in drugi pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja, mnenjedajalec pa da mnenje, da se z nameravano gradnjo strinja.
7
−
(7) Projektni in drugi pogoji niso upravni akti.
7
+
(7) Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da nameravana gradnja na podlagi predpisov iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja, mnenjedajalec pa da mnenje, da se z nameravano gradnjo ne strinja.
+
8
+
(8) Projektni in drugi pogoji niso upravni akti.
1
·
(1) Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
1
·
(1) Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
2
−
(2) Mnenje se pridobi, če je nameravana gradnja takšna, da je zanjo v skladu s predpisi treba pridobiti mnenje pristojnega mnenjedajalca ali če je gradnja v varovalnem pasu infrastrukture.
2
+
(2) Mnenje se pridobi, če je nameravana gradnja takšna, da je zanjo v skladu s predpisi treba pridobiti mnenje pristojnega mnenjedajalca in je pristojnost mnenjedajalca evidentirana v zbirki območij pristojnosti v prostorskem informacijskem sistemu v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
3
·
(3) Za objekt, za katerega izdajo gradbenega dovoljenja je pristojno ministrstvo in je predviden na območju, za katero je sprejet državni prostorski izvedbeni akt, se mnenje ministrstva, pristojnega za prostor, ne pridobi, temveč se o tem odloči v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
3
·
(3) Za objekt, za katerega izdajo gradbenega dovoljenja je pristojno ministrstvo in je predviden na območju, za katero je sprejet državni prostorski izvedbeni akt, se mnenje ministrstva, pristojnega za prostor, ne pridobi, temveč se o tem odloči v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
4
·
(4) V mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo. V mnenje se lahko vključijo tudi podatki oziroma pogoji za izvedbo gradnje in uporabo objekta.
4
·
(4) V mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo. V mnenje se lahko vključijo tudi podatki oziroma pogoji za izvedbo gradnje in uporabo objekta.
5
−
(5) Mnenjedajalec mora mnenje podati v 15 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev, in to v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
5
+
(5) Mnenjedajalec mora mnenje podati v 30 dneh od prejema zahteve za izdajo mnenja. Rok za izdajo mnenja se lahko podaljša na zahtevo investitorja.
6
·
(6) Če se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeni tako, da to lahko vpliva na izdana mnenja, mora projektant s spremembo seznaniti posamezne mnenjedajalce in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja v delu, v katerem se je projektna rešitev spremenila, spremembe pa morajo biti opisane v dokumentaciji.
6
·
(6) Če se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeni tako, da to lahko vpliva na izdana mnenja, mora projektant s spremembo seznaniti posamezne mnenjedajalce in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja v delu, v katerem se je projektna rešitev spremenila, spremembe pa morajo biti opisane v dokumentaciji.
7
·
(7) Če ima mnenje ne glede na določbe posebnih predpisov določen čas veljavnosti, ta preneha teči, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, velja čas veljavnosti, naveden v mnenju.
7
·
(7) Če ima mnenje ne glede na določbe posebnih predpisov določen čas veljavnosti, ta preneha teči, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, velja čas veljavnosti, naveden v mnenju.
8
−
(8) Podrobnejšo vsebino in obliko mnenja predpiše minister.
8
+
(8) Če iz mnenja o skladnosti s prostorskim aktom, izdanim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, izhaja, da projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ni skladna s predpisi mnenjedajalca, in je pooblaščeni strokovnjak kot vodja projektiranja potrdil pravilnost projektne dokumentacije v skladu s sedmim odstavkom 39. člena tega zakona, mnenjedajalec svoje mnenje v vednost predloži pristojni poklicni zbornici, katere član je pooblaščeni strokovnjak.
+
9
+
(9) Podrobnejšo vsebino in obliko mnenja predpiše minister.
1
·
(1) Investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se ji priložijo:
1
·
(1) Investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se ji priložijo:
2
·
1. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za:
2
·
1. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za:
3
·
- gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen za spremembo namembnosti: projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, katere sestavni del je tudi izjava, iz katere izhaja, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz predpisov s področja graditve,
3
·
- gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen za spremembo namembnosti: projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, katere sestavni del je tudi izjava, iz katere izhaja, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz predpisov s področja graditve,
4
·
- gradnjo nezahtevnega objekta: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt,
4
·
- gradnjo nezahtevnega objekta: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt,
5
·
- spremembo namembnosti: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti;
5
·
- spremembo namembnosti: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti;
6
·
2. mnenja pristojnih mnenjedajalcev, razen če je nameravana gradnja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali vsebinsko ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, ali dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka 43. člena tega zakona;
6
·
2. mnenja pristojnih mnenjedajalcev, razen če je nameravana gradnja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali vsebinsko ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, ali dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka 43. člena tega zakona;
7
·
3. dokazila o pravici graditi, če investitor v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja:
7
·
3. dokazila o pravici graditi, če investitor v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja:
8
·
- notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo,
8
·
- notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo,
9
·
- sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del,
9
·
- sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del,
10
−
- sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v lasti njegovega ustanovitelja, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor zakoniti upravljavec, ali
10
+
- sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v lasti države ali občine, ali pisni dogovor o prenosu pravice upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor upravljavec nepremičnine, ali
11
·
- drugo listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del;
11
·
- drugo listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del;
12
−
4. sklep ministrstva, pristojnega za okolje, izdanega v predhodnem postopku glede presoje vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, če je predhodni postopek predpisan.
12
+
4. posamični akt ministrstva, pristojnega za okolje, izdanega v predhodnem postopku glede presoje vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, če je predhodni postopek predpisan.
13
·
(2) Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture ali priključkov nanjo, ki se izvajajo v cestnem telesu javne ali nekategorizirane ceste, ki so javno dobro oziroma v občinski ali državni lasti, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo iz 3. točke prejšnjega odstavka šteje soglasje upravljavca javne ali nekategorizirane ceste za izvedbo gradnje v cestnem telesu.
13
·
(2) Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture ali priključkov nanjo, ki se izvajajo v cestnem telesu javne ali nekategorizirane ceste, ki so javno dobro oziroma v občinski ali državni lasti, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo iz 3. točke prejšnjega odstavka šteje soglasje upravljavca javne ali nekategorizirane ceste za izvedbo gradnje v cestnem telesu.
14
−
(3) Na nepremičninah, na katerih so predvidene začasne ureditve za potrebe gradnje, se za dokazilo iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi pisno soglasje imetnika stvarne pravice, ki omogoča takšno ureditev na tuji nepremičnini.
14
+
(3) Pri rekonstrukciji, prizidavi ali spremembi namembnosti obstoječe stavbe, katere posamezni nadzemni deli (na primer streha, balkon, izzidek ali napušč) segajo nad sosednje nepremičnine v lasti države ali občine, ki so javno dobro, in se z novimi posegi dodatno ne posega na javno dobro, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi soglasje upravljavca javnega dobra.
15
−
(4) Šteje se, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja popolna, če so priloženi dokumenti iz prvega odstavka tega člena. Šteje se, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte prometne infrastrukture in cevovode, elektronska komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode popolna, če so priloženi dokumenti iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena.
15
+
(4) Na nepremičninah, na katerih so predvidene začasne ureditve za potrebe gradnje, se za dokazilo iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi pisno soglasje imetnika stvarne pravice, ki omogoča takšno ureditev na tuji nepremičnini.
16
−
(5) V primerih izdaje gradbenega dovoljenja za objekt iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravi v skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena in prvim odstavkom 144. člena tega zakona.
16
+
(5) Šteje se, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja popolna, če so priloženi dokumenti iz prvega odstavka tega člena. Šteje se, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte prometne infrastrukture in cevovode, elektronska komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode popolna, če so priloženi dokumenti iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena.
17
−
(6) Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna, upravni organ najpozneje v 15 dneh od njenega prejema zahteva dopolnitev.
17
+
(6) V primerih izdaje gradbenega dovoljenja za objekt iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravi v skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena in prvim odstavkom 144. člena tega zakona.
18
−
(7) Če upravni organ ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte iz četrtega odstavka tega člena, razen pogoja iz 5. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona, investitorja pisno pozove, da v določenem roku predloži dokazila o izpolnitvi tega pogoja.
18
+
(7) Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna, upravni organ najpozneje v 15 dneh od njenega prejema zahteva dopolnitev.
+
19
+
(8) Če upravni organ ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte iz petega odstavka tega člena, razen pogoja iz 5. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona, investitorja pisno pozove, da v določenem roku predloži dokazila o izpolnitvi tega pogoja.
1
−
(1) Če mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo priloženo in investitor izkaže, da mnenje ni bilo dano v roku iz petega odstavka 43. člena tega zakona, upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve pozove mnenjedajalca, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če v tem roku mnenje ni dano, ga upravni organ pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali od izvedenca ali odloči sam brez mnenja. Stroške izvedenca v celoti krije mnenjedajalec. Mnenjedajalec mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja. Ti podatki se lahko uporabijo samo za potrebe priprave mnenja v konkretni zadevi.
1
+
(1) Upravni organ je vezan na mnenje pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona.
2
−
(2) Upravni organ je vezan na mnenje pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona.
2
+
(2) Če mnenje ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona, upravni organ zahteva dopolnitev takšnega mnenja. V primeru neuspešne dopolnitve mnenja upravni organ odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali, ko je mnenjedajalec občina, s pomočjo mnenja župana v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo, ali s pomočjo izvedenca ali pa odloči upravni organ sam.
3
−
(3) Če mnenje ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona, upravni organ zahteva dopolnitev takšnega mnenja. V primeru neuspešne dopolnitve mnenja upravni organ odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali s pomočjo izvedenca ali pa odloči brez mnenja sam.
3
+
(3) V primeru dveh ali več neusklajenih mnenj različnih mnenjedajalcev upravni organ razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. V primeru neuspešne uskladitve mnenj upravni organ odloči na način iz prejšnjega odstavka.
4
−
(4) V primeru dveh ali več neusklajenih mnenj različnih mnenjedajalcev upravni organ razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. V primeru neuspešne uskladitve mnenj upravni organ odloči na način iz prejšnjega odstavka.
4
+
(4) Če mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo priloženo in investitor izkaže, da ni bilo dano v roku iz petega odstavka 43. člena tega zakona, upravni organ v petih dneh od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozove mnenjedajalca, da v 15 dneh od prejema poziva poda mnenje. Upravni organ v pozivu mnenjedajalca opozori, da se bo, če mnenja ne bo podal v predpisanem roku, štelo, da je pristojni mnenjedajalec mnenje v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona dal in s tem potrdil skladnost dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti. Upravni organ s tem pozivom istočasno seznani tudi organ, pristojen za nadzor nad mnenjedajalcem, ali v primeru, ko je mnenjedajalec občina, župana v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo.
5
−
(5) V primeru iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena je treba glede skladnosti s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za presojo sprejemljivosti uporabiti metodologijo za presojo sprejemljivosti, določeno v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in se prepričati, da nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.
5
+
(5) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za mnenja, ki se izdajajo na zahtevo upravnega organa v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja v skladu s 65. členom tega zakona.
6
−
(6) Upravni organ v primerih iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izbere izvedenca s področja delovanja mnenjedajalca. Kot izvedenec s področja minimalne komunalne oskrbe lahko sodeluje pooblaščeni strokovnjak, ki ga na zahtevo upravnega organa predlaga pristojna poklicna zbornica.
6
+
(6) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena je treba glede skladnosti s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za presojo sprejemljivosti uporabiti metodologijo za presojo sprejemljivosti, določeno v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in se prepričati, da nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.
+
7
+
(7) Upravni organ v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena izbere izvedenca s področja delovanja mnenjedajalca. Kot izvedenca za ugotavljanje skladnosti s prostorskim aktom upravni organ določi pooblaščenega strokovnjaka, ki izpolnjuje pogoje za občinskega urbanista v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in ni sodeloval pri izdaji mnenja iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
1
·
(1) Upravni organ izda gradbeno dovoljenje, če:
1
·
(1) Upravni organ izda gradbeno dovoljenje, če:
2
·
1. je predložena projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena tega zakona in sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, ki je bil v času izdelave projektne dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, razen za spremembo namembnosti in nezahtevni objekt,
2
·
1. je predložena projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena tega zakona in sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, ki je bil v času izdelave projektne dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, razen za spremembo namembnosti in nezahtevni objekt,
3
−
2. so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona ali če upravni organ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena tega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj,
3
+
2. so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona, iz katerih izhaja, da je mnenjedajalec potrdil skladnost dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti, če upravni organ v skladu z drugim in tretjim odstavkom 47. člena tega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja v skladu s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ali se šteje, da je mnenje dano v skladu s četrtim odstavkom 47. člena tega zakona,
4
−
3. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pogodbe o priključitvi ali pogodbe o opremljanju v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, izhaja, da bo za novozgrajene objekte zagotovljena minimalna komunalna oskrba, razen za nezahtevne objekte, ki so pomožni objekti po predpisih, ki urejajo prostor,
4
+
3. bo za novozgrajene objekte zagotovljena minimalna komunalna oskrba, razen za nezahtevne objekte, ki so pomožni objekti v skladu s predpisi, ki urejajo prostor,
5
·
4. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
5
·
4. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
6
−
5. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka, drugega ali tretjega odstavka 46. člena tega zakona in
6
+
5. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 46. člena tega zakona,
7
−
6. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje, in poravnana odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.
7
+
6. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in
8
−
(2) Gradbeno dovoljenje za izvedbo rekonstrukcije, prizidave ali spremembe namembnosti na obstoječem objektu se lahko izda le za objekt, ki ni nelegalen, ali za objekt, ki ima uporabno dovoljenje, odločbo o legalizaciji, odločbo o objektu daljšega obstoja oziroma gre za objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967.
8
+
7. so nadomestila in prispevki, določeni s posebnimi zakoni, plačani oziroma so na drug način izpolnjene investitorjeve obveznosti.
+
9
+
(2) Gradbeno dovoljenje za izvedbo rekonstrukcije, prizidave ali spremembe namembnosti na obstoječem objektu se lahko izda le za objekt, ki ni nelegalen, ali za objekt, ki ima uporabno dovoljenje, odločbo o legalizaciji, odločbo o objektu daljšega obstoja oziroma gre za objekt iz prvega ali drugega odstavka 150. člena tega zakona.
9
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, prizidavo ali spremembo namembnosti, ki se nanaša na zgrajeni nelegalni objekt, lahko izda, če se postopek izdaje gradbenega dovoljenja združi z izdajo gradbenega dovoljenja za že zgrajeni objekt ali z izdajo odločbe iz IV. poglavja devetega dela tega zakona in se zgrajeni objekt v tem postopku legalizira. Izvajanje del na zgrajenem objektu, ki se legalizira in se rekonstruira, priziduje ali se mu spreminja namembnost, se lahko začne po dokončnosti oziroma pravnomočnosti dela odločbe, ki se nanaša na legalizacijo osnovnega objekta.
10
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, prizidavo ali spremembo namembnosti, ki se nanaša na zgrajeni nelegalni objekt, lahko izda, če se postopek izdaje gradbenega dovoljenja združi z izdajo gradbenega dovoljenja za že zgrajeni objekt ali z izdajo odločbe iz IV. poglavja devetega dela tega zakona in se zgrajeni objekt v tem postopku legalizira. Izvajanje del na zgrajenem objektu, ki se legalizira in se rekonstruira, priziduje ali se mu spreminja namembnost, se lahko začne po dokončnosti oziroma pravnomočnosti dela odločbe, ki se nanaša na legalizacijo osnovnega objekta.
10
·
(4) Če upravni organ odloča o izdaji gradbenega dovoljenja iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se mora v ugotovitvenem postopku prepričati o dejanskem stanju objekta iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
11
·
(4) Če upravni organ odloča o izdaji gradbenega dovoljenja iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se mora v ugotovitvenem postopku prepričati o dejanskem stanju objekta iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
11
−
(5) Če gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo objekta, poškodovanega v naravni ali drugi nesreči, tako da se vzpostavi prejšnje stanje, vendar ne gre za primere iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pogoji iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne preverjajo.
12
+
(5) Minimalna komunalna oskrba iz 3. točke prvega odstavka tega člena se dokazuje z mnenjem upravljavca gospodarske javne infrastrukture, pogodbo o priključitvi ali pogodbo o opremljanju v skladu s predpisi ali kot samooskrba, če je ta dopustna v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
12
−
(6) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če je predmet gradbenega dovoljenja objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
13
+
(6) Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena investitorju za gradnjo na obstoječem objektu ni treba izkazati lastninske ali druge stvarne pravice za zemljišča, na katera segajo posamezni nadzemni deli stavbe, če se z nameravano gradnjo ne posega v te dele stavbe.
+
14
+
(7) Če gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo objekta, poškodovanega v naravni ali drugi nesreči, tako da se vzpostavi prejšnje stanje, vendar ne gre za primere iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pogoji iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne preverjajo.
+
15
+
(8) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če je predmet gradbenega dovoljenja objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
1
−
4. navedbo načina zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe,
1
+
(1) Izrek gradbenega dovoljenja mora poleg sestavin, ki so z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za odločbo, vsebovati tudi:
2
·
1. osebno ime oziroma firmo in prijavljeno prebivališče oziroma poslovni naslov investitorja,
2
·
1. osebno ime oziroma firmo in prijavljeno prebivališče oziroma poslovni naslov investitorja,
3
·
2. opis gradnje, zahtevnost objekta in klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov,
3
·
2. opis gradnje, zahtevnost objekta in klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov,
4
·
3. navedbo parcelnih številk za parcele, na katerih se bo nameravana gradnja izvedla,
4
·
3. navedbo parcelnih številk za parcele, na katerih se bo nameravana gradnja izvedla,
5
·
4. navedbo načina zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe,
5
·
4. navedbo načina zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe,
6
·
5. številko in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter firmo in sedež projektanta,
6
·
5. številko in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter firmo in sedež projektanta,
7
·
6. morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta,
7
·
6. morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta,
8
·
7. številko in datum vseh izdanih mnenj in navedbo mnenjedajalcev,
8
·
7. številko in datum vseh izdanih mnenj in navedbo mnenjedajalcev,
9
·
8. veljavnost gradbenega dovoljenja,
9
·
8. veljavnost gradbenega dovoljenja,
10
·
9. ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic za naravo, če gre za objekt, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja sprejemljivosti,
10
·
9. ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic za naravo, če gre za objekt, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja sprejemljivosti,
11
·
10. omilitvene ukrepe, s katerimi se odpravljajo škodljivi vplivi nameravane gradnje na naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če je to potrebno.
11
·
10. omilitvene ukrepe, s katerimi se odpravljajo škodljivi vplivi nameravane gradnje na naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če je to potrebno.
12
·
(2) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je sestavni del gradbenega dovoljenja.
12
·
(2) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je sestavni del gradbenega dovoljenja.
+
1
+
(1) Upravni organi zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj v primeru ugotovljenega javnega interesa Republike Slovenije ali občine obravnavajo prednostno.
+
2
+
(2) Ugotovljeni javni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če:
+
3
+
- gre za gradnjo družbene infrastrukture ali gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ali za gradnjo javnih najemnih stanovanj ali študentskih domov,
+
4
+
- je investitor Republika Slovenija ali občina in
+
5
+
- je s sklepom pristojnega ministrstva ali pristojne občine ugotovljena nujnost hitre izgradnje objekta.
+
6
+
(3) Sklep iz tretje alineje prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
7
+
(4) Ugotovljeni javni interes iz prvega odstavka tega člena je izkazan tudi, če gre za gradnjo objekta, ki bo financiran ali sofinanciran s sredstvi Evropske unije in njenih finančnih mehanizmov, in je prednostna obravnava za pridobitev teh sredstev nujna. Investitor pogoje za prednostno obravnavo iz prejšnjega stavka dokazuje s predložitvijo dokazila o odobritvi sredstev ali razpisa, kjer je pogoj za pridobitev sredstev predložitev gradbenega dovoljenja.
+
8
+
(5) Ugotovljeni javni interes iz prvega odstavka tega člena je izkazan tudi, če gre za:
+
9
+
- investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva v skladu s 4. členom Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24; v nadaljnjem besedilu: ZSInv), ali
+
10
+
- investicije, ki so opredeljene kot strateške investicije v skladu s 6. členom ZSInv. Investitor pogoje za prednostno obravnavo iz prejšnjega stavka dokazuje s predložitvijo sklepa ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.
1
−
(1) Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne prijavi začetka gradnje in ne začne z gradnjo v petih letih od njegove pravnomočnosti, v primeru spremembe namembnosti pa, če investitor ne izvede spremembe namembnosti v petih letih od njegove pravnomočnosti.
1
+
(1) Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne začne z gradnjo v petih letih od njegove pravnomočnosti, v primeru spremembe namembnosti pa, če investitor ne izvede spremembe namembnosti v petih letih od njegove pravnomočnosti.
2
−
(2) Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, spremeni pravno ali dejansko stanje, te spremembe oziroma dopolnitve na veljavnost gradbenega dovoljenja ne vplivajo.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek gradbeno dovoljenje po petih letih preneha veljati, če so bila izvedena le pripravljalna dela na gradbišču (na primer ograditev in priprava gradbišča, odstranitev vegetacije, odstranitev obstoječih objektov, gradnja gradbiščnih priključkov na komunalne vode, utrditev zemljišča ali izvedba izkopov ali nasipov, ki niso konstrukcijski del objekta).
3
−
(3) Dokončno oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje se do začetka gradnje razveljavi tudi na podlagi zahteve investitorja.
3
+
(3) Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, spremeni pravno ali dejansko stanje, te spremembe oziroma dopolnitve na veljavnost gradbenega dovoljenja ne vplivajo.
+
4
+
(4) Dokončno oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje se do začetka gradnje razveljavi tudi na podlagi zahteve investitorja.
+
1
+
(1) Ne glede na prvi odstavek 59. člena tega zakona lahko upravni organ v času veljavnosti gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja, če:
+
2
+
- je gradbeno dovoljenje izdano za objekt iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona,
+
3
+
- ne gre za objekt z vplivi na okolje in
+
4
+
- so razlogi za podaljšanje takšni, da nanje investitor nima vpliva (na primer naravna nesreča, višja sila ali pri lokacijsko povezanih dovoljenjih zamude zaradi sodnih postopkov na enem od povezanih dovoljenj).
+
5
+
(2) Investitor vloži zahtevo za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja najpozneje 60 dni pred iztekom njegove veljavnosti. Zahteva mora vsebovati utemeljitev razlogov za podaljšanje in predlog časovnega podaljšanja, ki ne sme biti daljše od petih let.
+
6
+
(3) Upravni organ v 60 dneh od vložitve zahteve za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja odloči s sklepom.
1
−
- so nadomestila in prispevki, določeni s posebnimi zakoni, plačani oziroma so investitorjeve obveznosti izpolnjene na drug način.
1
+
(1) Gradbeno dovoljenje se lahko izda brez zaslišanja strank, če investitor v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja priloži:
2
·
- projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz predpisov, ki urejajo graditev, in je predvidena gradnja skladna s prostorskim aktom, razen pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti;
2
·
- projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz predpisov, ki urejajo graditev, in je predvidena gradnja skladna s prostorskim aktom, razen pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti;
3
·
- dokazilo o vpisu stvarne pravice na zemljišču ali dokazilo iz 3. točke prvega odstavka, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 46. člena tega zakona, če v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, z dokazilom o vložitvi predloga za vpis te pravice v zemljiško knjigo;
3
·
- dokazilo o vpisu stvarne pravice na zemljišču ali dokazilo iz 3. točke prvega odstavka, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 46. člena tega zakona, če v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, z dokazilom o vložitvi predloga za vpis te pravice v zemljiško knjigo;
4
·
- mnenja, iz katerih izhaja, da je nameravana gradnja v skladu s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, razen če je nameravana gradnja na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali vsebinsko ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno;
4
·
- mnenja, iz katerih izhaja, da je nameravana gradnja v skladu s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, razen če je nameravana gradnja na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali vsebinsko ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno;
5
·
- pisne izjave stranskih udeležencev iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, da se strinjajo z nameravano gradnjo in se sklicujejo na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bila priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja;
5
·
- pisne izjave stranskih udeležencev iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, da se strinjajo z nameravano gradnjo in se sklicujejo na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bila priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja;
6
·
- dokazilo o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali da je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje, in
6
·
- dokazilo o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali da je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje, in
7
·
- so nadomestila in prispevki, določeni s posebnimi zakoni, plačani oziroma so investitorjeve obveznosti izpolnjene na drug način.
7
·
- so nadomestila in prispevki, določeni s posebnimi zakoni, plačani oziroma so investitorjeve obveznosti izpolnjene na drug način.
8
·
(2) Rok za izdajo gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka je 30 dni od prejema zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. IV. poglavje: Postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja
8
·
(2) Rok za izdajo gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka je 30 dni od prejema zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. IV. poglavje: Postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja
1
−
V 68. členu se v šestem odstavku črta tretji stavek.
1
+
(1) Upravni organ v integralnem postopku po pridobitvi mnenj mnenjedajalcev, potem ko ugotovi, da je poseg sprejemljiv z vidika pristojnosti mnenjedajalcev in upravnega organa, obvesti javnost o začetem postopku za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in zagotovi javnosti vpogled v zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in dokumentacijo, ki se nanaša na predmet izdaje integralnega dovoljenja, ter javnosti omogoči dajanje pripomb v času javne razgrnitve, ki traja 30 dni od dneva javne objave na državnem portalu eUprava.
+
2
+
(2) Javna objava se izvede v sistemu eGraditev in z objavo na državnem portalu eUprava. Investitor mora, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih, javno objavo namestiti na lahko dostopno in vidno mesto na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.
+
3
+
(3) Javna objava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
+
4
+
1. navedbo pristojnega upravnega organa,
+
5
+
2. osebno ime oziroma firmo in prijavljeno prebivališče oziroma poslovni naslov investitorja,
+
6
+
3. podatke o tem, da se izdaja integralnega gradbenega dovoljenja nanaša na objekt z vplivi na okolje,
+
7
+
4. vsebino zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, in sicer skupaj z opisom in vrsto gradnje, ki je predmet izdaje integralnega gradbenega dovoljenja,
+
8
+
5. podatke o tem, kje in kdaj je omogočen vpogled v dokumentacijo,
+
9
+
6. podatke o možnostih in načinu dajanja mnenj, predlogov in pripomb javnosti,
+
10
+
7. vabilo vsem, ki lahko pridobijo status stranskega udeleženca v integralnem postopku, da v roku 30 dni od objave priglasijo svojo udeležbo, in
+
11
+
8. osnutek odločitve o integralnem gradbenem dovoljenju.
+
12
+
(4) Javnost ima v času trajanja javne razgrnitve pravico do sodelovanja v integralnem postopku. Pravica iz prejšnjega stavka zajema pravico dajati mnenja, predloge in pripombe v zvezi z nameravanim posegom in sicer glede ugotavljanja dejanskega stanja, upoštevanja pravil upravnega postopka ter glede upoštevanja materialnih predpisov, vključno s predlogi ukrepov za preprečevanje in odpravo ali zmanjševanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ali za njihovo izravnavo.
+
13
+
(5) Po prejemu mnenj, predlogov in pripomb iz prejšnjega odstavka tega člena upravni organ s temi mnenji, pripombami in predlogi seznani investitorja in po potrebi izvede javno obravnavo, na katero povabi zainteresirano javnost, ki je v okviru javne razgrnitve posredovala mnenja, pripombe in predloge, in investitorja. Upravni organ povabi zainteresirano javnost na javno obravnavo v sistemu eGraditev in z objavo na državnem portalu eUprava najmanj 15 dni pred izvedbo javne obravnave, pri čemer mora zainteresirana javnost, ki se namerava javne obravnave udeležiti, upravnemu organu najkasneje 8 dni pred izvedbo javne obravnave potrditi svojo udeležbo. Ne glede na prejšnji stavek upravni organ povabi zainteresirano javnost, ki ima položaj stranskega udeleženca, z vročitvijo vabila, pri čemer se za vročitev vabila nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter civilni iniciativi iz druge alineje 47. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona uporablja določba iz drugega odstavka prejšnjega člena.
+
14
+
(6) Na javni obravnavi iz prejšnjega odstavka zainteresirana javnost mnenja, predloge in pripombe, ki jih je posredovala v okviru javne razgrnitve iz tretjega odstavka tega člena, predstavi in jih utemelji, investitor pa se lahko do njih opredeli. Upravni organ lahko javno obravnavo iz prejšnjega odstavka opravi ustno ali videokonferenčno.
+
15
+
(7) Na podlagi izvedene javne obravnave iz prejšnjega odstavka upravni organ pozove investitorja, da se do mnenj, predlogov in pripomb javnosti pisno opredeli in po potrebi dopolni poročilo o vplivih na okolje ali projektno dokumentacijo za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja s predlaganimi ukrepi za preprečevanje in odpravo ali zmanjšanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ali za njihovo izravnavo, ki jih je podala zainteresirana javnost.
1
·
(1) Za gradnjo, za katero se zahteva gradbeno dovoljenje, in za odstranitev zahtevnega objekta ali manj zahtevnega objekta je obvezna izdelava projektne dokumentacije za izvedbo gradnje oziroma projektne dokumentacije za odstranitev.
1
·
(1) Za gradnjo, za katero se zahteva gradbeno dovoljenje, in za odstranitev zahtevnega objekta ali manj zahtevnega objekta je obvezna izdelava projektne dokumentacije za izvedbo gradnje oziroma projektne dokumentacije za odstranitev.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek izdelava projektne dokumentacije za izvedbo gradnje ni obvezna pri spremembi namembnosti in gradnji nezahtevnih objektov.
2
+
(2) Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje je obvezna tudi za nujno rekonstrukcijo, razen če se lahko izvede na podlagi projektne dokumentacije obstoječega objekta.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena izdelava projektne dokumentacije za izvedbo gradnje ni obvezna pri spremembi namembnosti in gradnji nezahtevnih objektov.
1
·
(1) Pred prijavo začetka gradnje investitor zagotovi zakoličenje objekta, če gre za novogradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen prizidave.
1
·
(1) Pred prijavo začetka gradnje investitor zagotovi zakoličenje objekta, če gre za novogradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen prizidave.
2
·
(2) Zakoličenje objekta se izvaja kot geodetska storitev v skladu s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
2
·
(2) Zakoličenje objekta se izvaja kot geodetska storitev v skladu s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
3
−
(3) O izvedenem zakoličenju objekta se sestavi zakoličbeni zapisnik, ki ga podpišejo pravna ali fizična oseba s področja geodetskih storitev, njegov pooblaščeni inženir s področja geodezije in nadzornik ter vodja nadzora, s čimer jamčijo, da je zakoličenje objekta izvedeno skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje. Zakoličbeni zapisnik vsebuje skico zakoličbe, podatke o zakoličenih koordinatah, oseh, višinah in drugih zakoličenih točkah, podatke o gradbenem dovoljenju in podatke o projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje, na podlagi katere je bila zakoličba izvedena, podatke o podjetju ter osebno ime pooblaščenega inženirja, ki je zakoličbo izvedel, in njegovo identifikacijsko številko.
3
+
(3) O izvedenem zakoličenju objekta se sestavi zakoličbeni zapisnik, ki ga podpišejo pravna ali fizična oseba s področja geodetskih storitev, njegov pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico in nadzornik ter vodja nadzora, s čimer jamčijo, da je zakoličenje objekta izvedeno skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje. Zakoličbeni zapisnik vsebuje skico zakoličbe, podatke o zakoličenih koordinatah, oseh, višinah in drugih zakoličenih točkah, podatke o gradbenem dovoljenju in podatke o projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje, na podlagi katere je bila zakoličba izvedena, podatke o podjetju ter osebno ime pooblaščenega inženirja, ki je zakoličbo izvedel, in njegovo identifikacijsko številko.
1
·
(1) Po pravnomočnosti oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja za zahtevni objekt in manj zahtevni objekt se prijavi začetek gradnje z naslednjimi podatki in dokumentacijo:
1
·
(1) Po pravnomočnosti oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja za zahtevni objekt in manj zahtevni objekt se prijavi začetek gradnje z naslednjimi podatki in dokumentacijo:
2
·
- zakoličbeni zapisnik iz prejšnjega člena, kadar je ta zahtevan;
2
·
- zakoličbeni zapisnik iz prejšnjega člena, kadar je ta zahtevan;
3
·
- projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena tega zakona, če se ta zahteva v skladu s 73. členom tega zakona, ki sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, pri čemer je njen sestavni del tudi njuna podpisana izjava, da so v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje v celoti izpolnjene zahteve iz 25. člena tega zakona;
3
·
- projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena tega zakona, če se ta zahteva v skladu s 73. členom tega zakona, ki sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, pri čemer je njen sestavni del tudi njuna podpisana izjava, da so v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje v celoti izpolnjene zahteve iz 25. člena tega zakona;
4
·
- podatki o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijska številka vodje nadzora;
4
·
- podatki o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijska številka vodje nadzora;
5
−
- potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če tako določa zakon, ki ureja prostor;
5
+
- (črtana)
6
·
- mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za delovanje izravnalnih ukrepov, če so bili v gradbenem dovoljenju zaradi prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave določeni izravnalni ukrepi, ki morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje;
6
·
- mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za delovanje izravnalnih ukrepov, če so bili v gradbenem dovoljenju zaradi prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave določeni izravnalni ukrepi, ki morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje;
7
·
- pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, če tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
7
·
- pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, če tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
8
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri prijavi začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter, namesto projektne dokumentacije iz druge alineje prejšnjega odstavka priloži projektna dokumentacija za odstranitev, s katero se zagotovi varna in racionalna izvedba odstranitve.
8
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri prijavi začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter, namesto projektne dokumentacije iz druge alineje prejšnjega odstavka priloži projektna dokumentacija za odstranitev, s katero se zagotovi varna in racionalna izvedba odstranitve.
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pred prijavo začetka gradnje prijavijo pripravljalna dela na gradbišču, pri čemer prijava pripravljalnih del vsebuje le podatke, dokumentacijo in dokazila iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na ta dela. Če se prijava začetka gradnje nanaša na dela, ki so potrebna za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki se izvajajo neodvisno in predčasno od predmeta izdaje gradbenega dovoljenja, tej prijavi ni treba priložiti mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za delovanje izravnalnih ukrepov.
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pred prijavo začetka gradnje prijavijo pripravljalna dela na gradbišču, pri čemer prijava pripravljalnih del vsebuje le podatke, dokumentacijo in dokazila iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na ta dela. Če se prijava začetka gradnje nanaša na dela, ki so potrebna za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki se izvajajo neodvisno in predčasno od predmeta izdaje gradbenega dovoljenja, tej prijavi ni treba priložiti mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za delovanje izravnalnih ukrepov.
10
−
(4) Po pravnomočnosti oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt se prijavi začetek gradnje, ki vsebuje podatke o izvajalcu ali nadzorniku ter potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če gre za obveznost v skladu zakonom, ki ureja prostor.
10
+
(4) Po pravnomočnosti oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt se prijavi začetek gradnje, ki vsebuje podatke o izvajalcu ali nadzorniku.
11
−
(5) Za objekte iz prvega odstavka 6. člena tega zakona in pri rekonstrukciji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona se prijavi začetek gradnje z naslednjimi podatki in dokumentacijo:
11
+
(5) Za nujno rekonstrukcijo se prijavi začetek gradnje z naslednjimi podatki in dokumentacijo:
12
−
- izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča izvedbo del, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katerimi se vzpostavi prejšnje stanje, če gre za prijavo rekonstrukcije iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona;
12
+
- podatki o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijska številka vodje nadzora in
13
−
- projektna dokumentacija za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona;
13
+
- projektna dokumentacija obstoječega objekta ali projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena tega zakona, ki sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, pri čemer je njen sestavni del tudi izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča nujno rekonstrukcijo.
14
−
- potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če tako določa zakon, ki ureja prostor;
14
+
(6) Za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona se prijavi začetek gradnje z naslednjimi podatki in dokumentacijo:
+
15
+
- projektna dokumentacija za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta iz prvega odstavka 6. člena tega zakona in
15
·
- posnetek obstoječega stanja pri odstranitvi objekta, ki je kulturni spomenik.
16
·
- posnetek obstoječega stanja pri odstranitvi objekta, ki je kulturni spomenik.
16
−
(6) Gradnja se začne osem dni po prijavi začetka gradnje.
17
+
(7) Za izvedbo manjše rekonstrukcije iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona se prijavi začetek gradnje z mnenjem pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.
17
−
(7) Če je izdano gradbeno dovoljenje za več objektov in se gradnja izvaja za posamični objekt ali če se gradnja objekta izvaja v več etapah, lahko investitor prijavi začetek gradnje posamičnega objekta ali posamezne etape.
18
+
(8) Gradnja se lahko začne po preteku osmih dni od prijave začetka gradnje.
18
−
(8) Ob spremembi podatkov iz prijave začetka gradnje je te spremembe treba prijaviti.
19
+
(9) Če je izdano gradbeno dovoljenje za več objektov in se gradnja izvaja za posamični objekt ali če se gradnja objekta izvaja v več etapah, lahko investitor prijavi začetek gradnje posamičnega objekta ali posamezne etape.
19
−
(9) S prijavo začetka gradnje se seznanijo mnenjedajalci in inšpektorji, ki vsak s svojega delovnega področja preverjajo vsebinsko ustreznost podatkov in prilog iz tega člena.
20
+
(10) Ob spremembi podatkov in dokumentacije iz prijave začetka gradnje je te spremembe treba prijaviti.
20
−
(10) Če se gradbeno dovoljenje po prijavi začetka gradnje spremeni, mora investitor prijavo dopolniti s spremenjenimi podatki in prilogami.
21
+
(11) S prijavo začetka gradnje se seznanijo mnenjedajalci in inšpektorji, ki vsak s svojega delovnega področja preverjajo vsebinsko ustreznost podatkov in prilog iz tega člena.
+
22
+
(12) Če se gradbeno dovoljenje po prijavi začetka gradnje spremeni, mora investitor prijavo dopolniti s spremenjenimi podatki in prilogami.
1
·
(1) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja so dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da:
1
·
(1) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja so dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da:
2
−
- sta objekt in gradbena parcela skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi,
2
+
1. sta objekt in gradbena parcela skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali veljavnim prostorskim aktom ali pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi,
3
−
- objekt in gradbena parcela ne posegata na druga zemljišča, kot je določeno v gradbenem dovoljenju,
3
+
2. objekt in gradbena parcela ne posegata na druga zemljišča, kot je določeno v gradbenem dovoljenju,
4
−
- se objekt horizontalno premakne od lege, določene v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar ne več kot za 1,0 metra,
4
+
3. je skladno s predpisi s področja mnenjedajalcev,
5
−
- ne vpliva na že dana soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, kadar so bila pridobljena zaradi zahtev prostorskega akta, in na pravice strank,
5
+
4. so izpolnjene bistvene in druge zahteve iz predpisov, veljavnih v času izdaje gradbenega dovoljenja ali v času izvajanja gradnje ne glede na drugačno tehnično rešitev od prikazane v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
6
−
- je skladno s predpisi s področja mnenjedajalcev,
6
+
5. je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, če je bila ta pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na način zagotavljanja ali lego priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in
7
−
- so izpolnjene bistvene in druge zahteve iz predpisov, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja ali v času izvajanja gradnje ne glede na drugačno tehnično rešitev od prikazane v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, in
7
+
6. ni spremembe glede klasifikacije ter se objekt ne razvrsti v višjo zahtevnost objekta.
8
−
- ni spremembe glede klasifikacije in razvrščanja objekta.
8
+
(2) Manjša odstopanja iz prejšnjega odstavka so za objekte v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI za stavbe (področje 1 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov), objekte prometne infrastrukture (oddelek 21 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov), industrijske komplekse (oddelek 23 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov) in druge gradbene inženirske objekte (oddelek 24 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov), razen objektov za preprečitev zdrsa in ograditev (podrazred 24205 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov) ter drugih gradbeno inženirskih objektov, ki niso uvrščeni drugje (podrazred 24208 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov), dopustna, če se:
9
−
(2) Poleg manjših odstopanj iz prejšnjega odstavka so za stavbe dopustna še naslednja manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da:
9
+
a) posamezne zunanje mere (širina, višina, dolžina, globina in podobno) povečajo za največ 0,5 m ali se zmanjšajo,
10
−
- se posamezne zunanje mere, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno), povečajo, vendar ne več kot za 0,5 metra, ali se posamezne zunanje mere zmanjšajo in
10
+
b) horizontalno premakne objekt za največ 1,0 m in
11
−
- se ne spremeni ničelna kota pritličja za več kot 0,5 metra.
11
+
c) ničelna kota objekta spremeni za največ 1,0 m.
12
−
(3) Če se dopustna manjša odstopanja nanašajo na izdana mnenja mnenjedajalcev, je treba pred izvedbo takšnih del pridobiti novo mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena sprememba skladna s predpisi s področja mnenjedajalca.
12
+
(3) Manjša odstopanja iz prvega odstavka tega člena so za gradbene inženirske objekte, razen gradbenih inženirskih objektov iz prejšnjega odstavka, dopustna, če se:
13
−
(4) Če se dopustna manjša odstopanja izvedejo med gradnjo, jih morata vodja projektiranja in vodja nadzora pred izvedbo sprememb vpisati v gradbeni dnevnik in potrditi s podpisom.
13
+
a) posamezne zunanje mere zmanjšajo;
14
−
(5) Za dopustna manjša odstopanja, ki vplivajo na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, se izdela nova ali spremenjena projektna dokumentacija za izvedbo gradnje. Šesti del: UPORABNO DOVOLJENJE I. poglavje: Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja
14
+
b) posamezne zunanje mere ne povečajo, razen:
+
15
+
- višine za največ 0,5 m pri opornem zidu ali ograji,
+
16
+
- dolžine pri podzemnem linijskem objektu,
+
17
+
- dolžine za največ 1,0 m pri opornem zidu in ograji,
+
18
+
- posamezne zunanje mere za največ 1,0 m pri transformatorskih postajah srednjega in nizkonapetostnega nivoja;
+
19
+
c) horizontalno premakne objekt tako, da s svojim varovalnim pasom ne poseže na druge parcele, za katere ne izkazuje pravice graditi, v skladu s 3. točko prvega odstavka 46. člena tega zakona.
+
20
+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena so manjša odstopanja iz prvega odstavka tega člena za gradbeno-inženirske objekte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI, avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (podrazred 21111 po CC-SI), regionalne ceste (podrazred 21112 po CC-SI) in z njimi povezani mostovi in viadukti, predori, podhodi, pokriti vkopi in galerije, oporni zidovi ali objekti za zadrževanje plazov, in je zanje sprejet državni prostorski načrt, dopustna, če se:
+
21
+
a) zunanje mere zmanjšajo,
+
22
+
b) zunanje mere povečajo za največ 20 %,
+
23
+
c) objekt horizontalno premakne toliko, da s svojim varovalnim pasom ne poseže na druge parcele, za katere ne izkazuje pravice graditi v skladu s 3. točko prvega odstavka 46. člena tega zakona.
+
24
+
(5) Če se dopustna manjša odstopanja nanašajo na izdana mnenja mnenjedajalcev, je treba pred izvedbo takšnih del pridobiti novo mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena sprememba skladna s predpisi s področja mnenjedajalca. Ne glede na prejšnji stavek je treba mnenje mnenjedajalca glede skladnosti s prostorskim aktom pridobiti le v primerih dvoma.
+
25
+
(6) Če se zaradi spremembe lege ali posamezne zunanje mere objekta odmik od sosednjega zemljišča zmanjša in je za tak odmik v skladu s prostorskim aktom treba pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča, je sprememba lege ali zunanje mere dopustna, če je to soglasje pridobljeno.
+
26
+
(7) Če se dopustna manjša odstopanja izvedejo med gradnjo, jih morata vodja projektiranja in vodja nadzora pred izvedbo sprememb vpisati v gradbeni dnevnik in potrditi s podpisom.
+
27
+
(8) Za dopustna manjša odstopanja, ki vplivajo na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, se izdela nova ali spremenjena projektna dokumentacija za izvedbo gradnje. Šesti del: UPORABNO DOVOLJENJE I. poglavje: Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja
1
·
(1) Po dokončanju gradnje je treba pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 30 dneh po prejemu obvestila izvajalca ali nadzornika, da je gradnja končana. Če investitor v predpisanem roku ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, jo lahko vloži izvajalec, nadzornik ali druga oseba, ki je lastnik ali imetnik stvarnih pravic na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje).
1
·
(1) Po dokončanju gradnje je treba pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 30 dneh po prejemu obvestila izvajalca ali nadzornika, da je gradnja končana. Če investitor v predpisanem roku ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, jo lahko vloži izvajalec, nadzornik ali druga oseba, ki je lastnik ali imetnik stvarnih pravic na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje).
2
−
- soglasje lastnika sosednjega zemljišča, če je to potrebno v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena,
2
+
(2) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se priloži:
3
·
- projektna dokumentacija izvedenih del z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, pri čemer je njen sestavni del tudi podpisana izjava projektanta in vodje projektiranja projekta izvedenih del ter nadzornika in vodje nadzora, da so dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem,
3
·
- projektna dokumentacija izvedenih del z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, pri čemer je njen sestavni del tudi podpisana izjava projektanta in vodje projektiranja projekta izvedenih del ter nadzornika in vodje nadzora, da so dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem,
4
·
- mnenje pristojnega mnenjedajalca iz petega odstavka prejšnjega člena,
4
·
- mnenje pristojnega mnenjedajalca iz petega odstavka prejšnjega člena,
5
·
- soglasje lastnika sosednjega zemljišča, če je to potrebno v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena,
5
·
- soglasje lastnika sosednjega zemljišča, če je to potrebno v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena,
6
·
- dokazilo o zanesljivosti objekta, pri čemer je njegov sestavni del tudi podpisana izjava nadzornika in vodje nadzora ter izvajalca in vodje gradnje, s katero dokazujejo, da objekt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve ter je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem,
6
·
- dokazilo o zanesljivosti objekta, pri čemer je njegov sestavni del tudi podpisana izjava nadzornika in vodje nadzora ter izvajalca in vodje gradnje, s katero dokazujejo, da objekt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve ter je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem,
7
·
- opis izvedbe omilitvenih in izravnalnih ukrepov in mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, o njihovem delovanju, če so bili v gradbenem dovoljenju določeni izravnalni ukrepi,
7
·
- opis izvedbe omilitvenih in izravnalnih ukrepov in mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, o njihovem delovanju, če so bili v gradbenem dovoljenju določeni izravnalni ukrepi,
8
·
- program prvih meritev, kadar je predpisan, če gre za objekt z vplivi na okolje,
8
·
- program prvih meritev, kadar je predpisan, če gre za objekt z vplivi na okolje,
9
·
- soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, za začetek poskusnega obratovanja, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, če gre za jedrske in sevalne objekte, in
9
·
- soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, za začetek poskusnega obratovanja, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, če gre za jedrske in sevalne objekte, in
10
·
- dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin oziroma v kataster gospodarske javne infrastrukture, če je to določeno s predpisom.
10
·
- dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin oziroma v kataster gospodarske javne infrastrukture, če je to določeno s predpisom.
11
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za spremembo namembnosti priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da je sprememba namembnosti izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem in da se izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta z izvedenimi deli ni poslabšalo.
11
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za spremembo namembnosti priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da je sprememba namembnosti izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem in da se izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta z izvedenimi deli ni poslabšalo.
12
·
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za enostanovanjske stavbe namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve.
12
·
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za enostanovanjske stavbe namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve.
13
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko investitor enostanovanjske stavbe poda zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tudi če stavba nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja. Ne glede na drugi odstavek tega člena se za te stavbe namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve, razen v delu, ki se nanaša na izvedbo ovoja stavbe. Investitor mora najpozneje v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja ovoj stavbe dokončati.
13
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko investitor enostanovanjske stavbe poda zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tudi če stavba nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja. Ne glede na drugi odstavek tega člena se za te stavbe namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve, razen v delu, ki se nanaša na izvedbo ovoja stavbe. Investitor mora najpozneje v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja ovoj stavbe dokončati.
14
·
(6) Če zaradi smrti udeležencev pri graditvi, starosti objekta, prenehanja poslovanja, stečaja ali drugih okoliščin ni mogoče predložiti dokazila o zanesljivosti objekta, se dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev dokazuje z izjavo, ki jo lahko podata projektant, nadzornik ali izvajalec ter njihov pooblaščeni strokovnjak.
14
·
(6) Če zaradi smrti udeležencev pri graditvi, starosti objekta, prenehanja poslovanja, stečaja ali drugih okoliščin ni mogoče predložiti dokazila o zanesljivosti objekta, se dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev dokazuje z izjavo, ki jo lahko podata projektant, nadzornik ali izvajalec ter njihov pooblaščeni strokovnjak.
15
·
(7) Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja je popolna, če so priložene listine iz drugega, četrtega ali šestega odstavka tega člena.
15
·
(7) Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja je popolna, če so priložene listine iz drugega, četrtega ali šestega odstavka tega člena.
16
·
(8) Projektant in vodja projektiranja, nadzornik in vodja nadzora ter izvajalec in vodja gradnje so za resničnost izjav iz tega člena kazensko in odškodninsko odgovorni.
16
·
(8) Projektant in vodja projektiranja, nadzornik in vodja nadzora ter izvajalec in vodja gradnje so za resničnost izjav iz tega člena kazensko in odškodninsko odgovorni.
17
·
(9) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka investitor. Če zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ni vložil investitor, je stranka tudi vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje.
17
·
(9) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka investitor. Če zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ni vložil investitor, je stranka tudi vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje.
1
·
(1) Upravni organ izda uporabno dovoljenje, če:
1
·
(1) Upravni organ izda uporabno dovoljenje, če:
2
·
1. je gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se je objekt zgradil, pravnomočno,
2
·
1. je gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se je objekt zgradil, pravnomočno,
3
·
2. je evidentirana popolna prijava začetka gradnje, če je predpisana,
3
·
2. je evidentirana popolna prijava začetka gradnje, če je predpisana,
4
·
3. je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja popolna,
4
·
3. je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja popolna,
5
−
4. je komisija na tehničnem pregledu ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 83. člena tega zakona, če je bil tehnični pregled izveden,
5
+
4. je komisija na tehničnem pregledu ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 83. člena tega zakona, če je bil tehnični pregled izveden, in
6
·
5. iz predloženih poročil o prvih meritvah in iz obratovalnega monitoringa izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, določenih mejnih vrednosti, oziroma da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma jedrske varnosti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, če gre za objekt iz prvega odstavka prejšnjega člena, za katerega je bilo odrejeno poskusno obratovanje.
6
·
5. iz predloženih poročil o prvih meritvah in iz obratovalnega monitoringa izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, določenih mejnih vrednosti, oziroma da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma jedrske varnosti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, če gre za objekt iz prvega odstavka prejšnjega člena, za katerega je bilo odrejeno poskusno obratovanje.
7
·
(2) Uporabno dovoljenje za objekt iz drugega odstavka 81. člena tega zakona se izda v 15 dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja.
7
·
(2) Uporabno dovoljenje za objekt iz drugega odstavka 81. člena tega zakona se izda v 15 dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja.
8
·
(3) Če se izvršitev gradbenega dovoljenja zadrži, se za čas zadržanja gradbenega dovoljenja postopek za izdajo uporabnega dovoljenja prekine.
8
·
(3) Če se izvršitev gradbenega dovoljenja zadrži, se za čas zadržanja gradbenega dovoljenja postopek za izdajo uporabnega dovoljenja prekine.
9
·
(4) Uporabno dovoljenje se izda za celotni objekt ali del objekta, če gre za funkcionalno celoto, ki izpolnjuje bistvene in druge zahteve.
9
·
(4) Uporabno dovoljenje se izda za celotni objekt ali del objekta, če gre za funkcionalno celoto, ki izpolnjuje bistvene in druge zahteve.
10
·
(5) Če se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne, ker je objekt zaradi nepravilnosti nevaren ali neskladen in nepravilnosti ni mogoče odpraviti, ali če je objekt nelegalen, upravni organ o tem obvesti gradbene oziroma druge inšpektorje.
10
·
(5) Če se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne, ker je objekt zaradi nepravilnosti nevaren ali neskladen in nepravilnosti ni mogoče odpraviti, ali če je objekt nelegalen, upravni organ o tem obvesti gradbene oziroma druge inšpektorje.
11
·
(6) Če se je sočasno z gradnjo objektov zagotavljalo tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o priključitvi ali po pogodbi o opremljanju, se uporabno dovoljenje za objekte lahko izda le, če so bili zgrajeni in predani v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. II. poglavje: Posebni postopki pridobitve uporabnega dovoljenja
11
·
(6) Če se je sočasno z gradnjo objektov zagotavljalo tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o priključitvi ali po pogodbi o opremljanju, se uporabno dovoljenje za objekte lahko izda le, če so bili zgrajeni in predani v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. II. poglavje: Posebni postopki pridobitve uporabnega dovoljenja
1
−
(1) Pri določanju vrstnega reda obravnave prijav in zadev se upoštevajo stopnja javnega interesa, faza izvajanja gradnje, vrsta kršitve, lastnosti in namen objekta.
1
+
(1) Pri določanju vrstnega reda obravnave prijav in zadev se upoštevajo stopnja javnega interesa, faza izvajanja gradnje, vrsta kršitve, lega, lastnosti in namen objekta.
2
·
(2) Če ima objekt uporabno dovoljenje, inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v uporabnem dovoljenju, ni dopustno izreči.
2
·
(2) Če ima objekt uporabno dovoljenje, inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v uporabnem dovoljenju, ni dopustno izreči.
1
−
Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni druge stopnje izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in delovne izkušnje s področja graditve objektov.
1
+
(1) Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, ter ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih področij ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj ravni druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in delovne izkušnje s področja graditve objektov.
+
2
+
(2) Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovana tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, ter ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih področij ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj štiri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov.
1
·
(1) Inšpekcijski zavezanec ali inšpekcijska zavezanka (v nadaljnjem besedilu: inšpekcijski zavezanec) je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja.
1
·
(1) Inšpekcijski zavezanec ali inšpekcijska zavezanka (v nadaljnjem besedilu: inšpekcijski zavezanec) je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma po začetku uporabe objekta, ki je nevarni objekt, inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma po začetku uporabe objekta, ki je nevarni objekt, inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta.
3
·
(3) Inšpekcijski zavezanci so tudi udeleženci pri graditvi objektov.
3
·
(3) Inšpekcijski zavezanci so tudi udeleženci pri graditvi objektov.
4
·
(4) Če gre za nevarni objekt in je inšpekcijski zavezanec umrl, vendar postopek dedovanja še ni končan, ali če inšpekcijski zavezanec organu ni znan oziroma mu ni znano njegovo prebivališče ali ob prenehanju pravne osebe inšpektor ukrep izreče občini, na območju katere je nevaren objekt.
4
·
(4) Če gre za nevarni objekt in je inšpekcijski zavezanec umrl, vendar postopek dedovanja še ni končan, ali če inšpekcijski zavezanec organu ni znan oziroma mu ni znano njegovo prebivališče ali ob prenehanju pravne osebe inšpektor ukrep izreče občini, na območju katere je nevaren objekt.
5
−
(5) Občina ima v primeru iz prejšnjega odstavka na nepremičnini, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, zakonito zastavno pravico, dokler niso poplačani vsi stroški, nastali zaradi izvrševanja ukrepa.
5
+
(5) Če je izrečen inšpekcijski ukrep zoper pooblaščenega strokovnjaka ali vodjo gradnje, mora inšpektor podati prijavo zbornici, pri kateri je ta vpisan v imenik.
6
−
(6) Za vpis in izbris pravice iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 108. člena tega zakona.
6
+
(6) Inšpekcijski nadzor se lahko izvede tudi brez predhodne najave. Če v postopku inšpekcijskega nadzora zavezanec ni navzoč, lahko inšpektor kljub temu opravi vsa dejanja in izvede vse dokaze v postopku.
7
−
(7) Če je izrečen inšpekcijski ukrep zoper pooblaščenega strokovnjaka ali vodjo gradnje, mora inšpektor podati prijavo zbornici, pri kateri je ta vpisan v imenik. II. poglavje: Inšpekcijski ukrepi
7
+
(7) Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke. II. poglavje: Inšpekcijski ukrepi
1
·
(1) V primeru vzdrževanja objekta ali manjše rekonstrukcije, ki se izvaja ali je izvedena v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom občine, občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca.
1
·
(1) V primeru vzdrževanja objekta ali manjše rekonstrukcije, ki se izvaja ali je izvedena v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom občine, občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca.
2
·
(2) V primeru vzdrževanja objekta ali manjše rekonstrukcije, ki se izvaja ali je izvedena v nasprotju z gradbenimi ali drugimi predpisi, gradbeni ali drugi inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca.
2
·
(2) V primeru vzdrževanja objekta ali manjše rekonstrukcije, ki se izvaja ali je izvedena v nasprotju z gradbenimi ali drugimi predpisi, gradbeni ali drugi inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca.
+
3
+
(3) Če investitor obveznosti v roku iz odločbe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne izpolni, pristojni inšpektor odredi, da se dela, izvedena kot manjša rekonstrukcija, v določenem roku odstranijo na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira del objekta, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.
1
−
(1) V primeru nevarnega objekta pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje in prepoved uporabe nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt ustrezno zavaruje oziroma da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvede vzdrževanje objekta ali manjša rekonstrukcija ali drugače sanira objekt ali del objekta.
1
+
(1) V primeru nevarnega objekta pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt ustrezno zavaruje oziroma da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvede vzdrževanje objekta ali manjša rekonstrukcija ali drugače sanira objekt ali del objekta.
2
·
(2) Če z ukrepi iz prejšnjega odstavka nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt delno ali v celoti odstrani.
2
·
(2) Če z ukrepi iz prejšnjega odstavka nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt delno ali v celoti odstrani.
1
·
(1) Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) in zanj objekt predstavlja dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom.
1
·
(1) Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) in zanj objekt predstavlja dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom.
2
−
(2) Vložitev predloga iz prejšnjega odstavka odloži postopek izvršbe do dokončne odločitve o predlogu iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Vložitev predloga iz prejšnjega odstavka odloži postopek izvršbe do pravnomočne odločitve o predlogu iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Pristojni inšpektor odloži izvršitev inšpekcijske odločbe za pet let od izdaje sklepa o odložitvi izvršitve inšpekcijske odločbe, če predlagatelj izkaže, da:
3
+
(3) Pristojni inšpektor odloži izvršitev inšpekcijske odločbe za pet let od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve inšpekcijske odločbe, če predlagatelj izkaže, da:
4
·
- živi v objektu iz prvega odstavka tega člena neprekinjeno več kot eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora;
4
·
- živi v objektu iz prvega odstavka tega člena neprekinjeno več kot eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora;
5
·
- on oziroma osebe, ki skupaj s predlagateljem prebivajo v objektu iz prvega odstavka tega člena, niso imetniki stvarne ali obligacijske pravice, ki jim omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju;
5
·
- on oziroma osebe, ki skupaj s predlagateljem prebivajo v objektu iz prvega odstavka tega člena, niso imetniki stvarne ali obligacijske pravice, ki jim omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju;
6
·
- objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki je v lasti predlagatelja, razen če je predlagatelj predstavnik deprivilegirane ali ranljive družbene skupine in v primeru ustanovljene stavbne pravice na zemljišču, na katerem leži objekt, in
6
·
- objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki je v lasti predlagatelja, razen če je predlagatelj predstavnik deprivilegirane ali ranljive družbene skupine in v primeru ustanovljene stavbne pravice na zemljišču, na katerem leži objekt, in
7
·
- objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki ni na zakonsko določenem varovalnem območju gospodarske javne infrastrukture ali v zavarovanem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ali vodovarstvenem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja vode.
7
·
- objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki ni na zakonsko določenem varovalnem območju gospodarske javne infrastrukture ali v zavarovanem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ali vodovarstvenem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja vode.
8
·
(4) Če predlagatelj dejstev iz prejšnjega odstavka ne izkaže, pristojni inšpektor izda sklep o prekinitvi postopka in napoti predlagatelja, da v roku 30 dni od vročitve sklepa o prekinitvi postopka pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka ni dovoljena.
8
·
(4) Če predlagatelj dejstev iz prejšnjega odstavka ne izkaže, pristojni inšpektor izda sklep o prekinitvi postopka in napoti predlagatelja, da v roku 30 dni od vročitve sklepa o prekinitvi postopka pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka ni dovoljena.
9
−
(5) Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka pri pristojnemu sodišču ni sprožil postopka iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog iz prvega odstavka tega člena umaknil, in se postopek glede predloga iz prvega odstavka tega člena ustavi.
9
+
(5) Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka pri pristojnemu sodišču ni sprožil postopka iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog iz prvega odstavka tega člena umaknil, in se postopek glede predloga iz prvega odstavka tega člena s sklepom ustavi.
10
·
(6) Če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom, inšpektor izda sklep o odlogu izvršbe za pet let od vročitve tega sklepa.
10
·
(6) Če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom, inšpektor izda sklep o odlogu izvršbe za pet let od vročitve tega sklepa.
11
−
(7) Predlagatelj lahko pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena ali roka iz prejšnjega odstavka ponovno vloži predlog iz prvega odstavka tega člena. Inšpekcijski organ o ponovni vlogi ne odloča po določbah tretjega odstavka tega člena, temveč postopa po določbah četrtega odstavka tega člena.
11
+
(7) Postopek izvršbe se nadaljuje, če sodišče v postopku iz četrtega odstavka tega člena odloči, da:
12
−
(8) V primeru izdane inšpekcijske odločbe o nevarnem objektu se določbe tega člena ne uporabljajo.
12
+
- izrečeni inšpekcijski ukrep ne pomeni nesorazmernega posega v predlagateljev dom,
+
13
+
- se sodna presoja nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom v zvezi s prvim odstavkom 105. člena tega zakona ne dopusti ali
+
14
+
- se postopek sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom ustavi.
+
15
+
(8) Predlagatelj lahko pred potekom roka iz tretjega odstavka tega člena ali roka iz šestega odstavka tega člena ponovno vloži predlog iz prvega odstavka tega člena. Inšpekcijski organ o ponovni vlogi ne odloča po določbah tretjega odstavka tega člena, temveč postopa po določbah četrtega odstavka tega člena.
+
16
+
(9) Ne glede na 1. točko prvega odstavka 107. člena tega zakona je v času odloga izvršitve inšpekcijske odločbe dopustna začasna priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo.
+
17
+
(10) V primeru izdane inšpekcijske odločbe o nevarnem objektu se določbe tega člena ne uporabljajo.
1
·
(1) Republika Slovenija in pristojna občina imata v zavarovanje terjatev iz naslova stroškov, nastalih v postopku inšpekcijskega nadzora, in denarnih kazni, odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zastavno pravico na celotnem nepremičnem premoženju inšpekcijskega zavezanca, če skupni znesek nastalih terjatev presega 1.000 eurov.
1
·
(1) Republika Slovenija in pristojna občina imata v zavarovanje terjatev iz naslova stroškov, nastalih v postopku inšpekcijskega nadzora, in denarnih kazni, odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zastavno pravico na celotnem nepremičnem premoženju inšpekcijskega zavezanca, če skupni znesek nastalih terjatev presega 1.000 eurov.
2
·
(2) Pristojni inšpektor o izdaji aktov, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivi akt. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zastavno pravico na nepremičninah.
2
·
(2) Pristojni inšpektor o izdaji aktov, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivi akt. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zastavno pravico na nepremičninah.
3
−
(3) Izbris zastavne pravice iz prejšnjega odstavka opravi pristojno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, ki je izdal izvršljivi akt, na podlagi katerega je bila zastavna pravica vpisana v zemljiško knjigo.
3
+
(3) V primeru iz četrtega odstavka 90. člena tega zakona ima občina zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, za zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, ki so ji nastali z izvrševanjem inšpekcijskih ukrepov, do celotnega poplačila stroškov, nastalih zaradi izvrševanja ukrepa. Višino teh stroškov občina ugotovi z odločbo, o njeni izdaji pa obvesti zemljiškoknjižno sodišče, ki po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zastavno pravico na nepremičnini.
+
4
+
(4) Izbris zastavne pravice iz drugega in tretjega odstavka tega člena opravi pristojno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, ki je izdal izvršljivi akt, na podlagi katerega je bila zastavna pravica vpisana v zemljiško knjigo.
1
·
Z globami, določenimi v 112. do 116. členu, se glede na zahtevnost objekta kaznuje investitor, če:
1
·
Z globami, določenimi v 112. do 116. členu, se glede na zahtevnost objekta kaznuje investitor, če:
2
−
1. je objekt zgrajen ali se gradi v nasprotju z gradbenim dovoljenjem (četrti odstavek 2. člena tega člena),
2
+
1. je objekt zgrajen ali se gradi v nasprotju z gradbenim dovoljenjem (četrti odstavek 2. člena tega zakona),
3
·
2. gradi ali zgradi objekt brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena tega zakona),
3
·
2. gradi ali zgradi objekt brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena tega zakona),
4
·
3. je objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, zgrajen ali se gradi v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, in drugimi predpisi (drugi odstavek 6. člena tega zakona),
4
·
3. je objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, zgrajen ali se gradi v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, in drugimi predpisi (drugi odstavek 6. člena tega zakona),
5
·
4. pred izvedbo manjše rekonstrukcije ne pridobi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva oziroma arhitekture ali po zaključku gradnje od njega ne pridobi pisne potrditve (prvi odstavek 7. člena tega zakona),
5
·
4. pred izvedbo manjše rekonstrukcije ne pridobi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva oziroma arhitekture ali po zaključku gradnje od njega ne pridobi pisne potrditve (prvi odstavek 7. člena tega zakona),
6
·
5. uporablja ali dopusti uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja ali v nasprotju z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem (8. člen tega zakona),
6
·
5. uporablja ali dopusti uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja ali v nasprotju z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem (8. člen tega zakona),
7
·
6. ne dogovori izvajanja storitev v pisni obliki (drugi odstavek 12. člena tega zakona),
7
·
6. ne dogovori izvajanja storitev v pisni obliki (drugi odstavek 12. člena tega zakona),
8
·
7. ne imenuje vodilnega pogodbenika, kadar je to predpisano (3. točka prvega odstavka 13. člena tega zakona),
8
·
7. ne imenuje vodilnega pogodbenika, kadar je to predpisano (3. točka prvega odstavka 13. člena tega zakona),
9
·
8. ne imenuje nadzornika v primerih gradnje iz prvega in drugega odstavka 74. člena tega zakona ali nadzornika ne imenuje v roku, določenem v tretjem ali četrtem odstavku 74. člena tega zakona,
9
·
8. ne imenuje nadzornika v primerih gradnje iz prvega in drugega odstavka 74. člena tega zakona ali nadzornika ne imenuje v roku, določenem v tretjem ali četrtem odstavku 74. člena tega zakona,
10
·
9. ne zagotovi zakoličenja objekta (prvi odstavek 75. člena tega zakona),
10
·
9. ne zagotovi zakoličenja objekta (prvi odstavek 75. člena tega zakona),
11
·
10. ne prijavi začetka gradnje na predpisani način (76. člen tega zakona),
11
·
10. ne prijavi začetka gradnje na predpisani način (76. člen tega zakona),
12
·
11. v primeru zamenjave vodje nadzora ne odredi, da se gradnja ustavi, dokler je ne prevzame novi vodja nadzora (deseti odstavek 15. člena tega zakona),
12
·
11. v primeru zamenjave vodje nadzora ne odredi, da se gradnja ustavi, dokler je ne prevzame novi vodja nadzora (deseti odstavek 15. člena tega zakona),
13
·
12. gradbišče ni ograjeno in zavarovano na predpisani način iz prvega ali drugega odstavka 78. člena tega zakona,
13
·
12. gradbišče ni ograjeno in zavarovano na predpisani način iz prvega ali drugega odstavka 78. člena tega zakona,
14
·
13. gradbišče ni označeno z gradbiščno tablo (prvi odstavek 78. člena tega zakona),
14
·
13. gradbišče ni označeno z gradbiščno tablo (prvi odstavek 78. člena tega zakona),
15
·
14. ne poskrbi za dostopnost predpisane dokumentacije na gradbišču (tretji odstavek 78. člena tega zakona),
15
·
14. ne poskrbi za dostopnost predpisane dokumentacije na gradbišču (tretji odstavek 78. člena tega zakona),
16
·
15. ne dokonča ovoja stavbe v treh letih od izdaje uporabnega dovoljenja (peti odstavek 80. člena tega zakona).
16
·
15. ne dokonča ovoja stavbe v treh letih od izdaje uporabnega dovoljenja (peti odstavek 80. člena tega zakona).
1
·
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje vodja projektiranja, če:
1
·
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje vodja projektiranja, če:
2
−
- potrdi dopustna manjša odstopanja v nasprotju s tem zakonom (četrti odstavek 79. člena tega zakona),
2
+
- potrdi dopustna manjša odstopanja v nasprotju s tem zakonom (sedmi odstavek 79. člena tega zakona),
3
·
- poda izjavo v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 46. člena, prvo alinejo prvega odstavka 62. člena, drugo alinejo prvega odstavka 76. člena ali prvo alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
3
·
- poda izjavo v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 46. člena, prvo alinejo prvega odstavka 62. člena, drugo alinejo prvega odstavka 76. člena ali prvo alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
4
·
(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov kaznuje pravna oseba, za katero je vodja projektiranja opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
4
·
(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov kaznuje pravna oseba, za katero je vodja projektiranja opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
5
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je vodja projektiranja opravljal naloge.
5
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je vodja projektiranja opravljal naloge.
6
·
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je vodja projektiranja opravljal naloge.
6
·
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je vodja projektiranja opravljal naloge.
1
·
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 eurov do 60.000 eurov, če kot nadzornik:
1
·
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 eurov do 60.000 eurov, če kot nadzornik:
2
·
- ne dogovori izvajanja storitve nadzora v pisni obliki (drugi odstavek 12. člena tega zakona),
2
·
- ne dogovori izvajanja storitve nadzora v pisni obliki (drugi odstavek 12. člena tega zakona),
3
·
- začne z delom brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 15. člena tega zakona),
3
·
- začne z delom brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 15. člena tega zakona),
4
·
- za vodenje nadzora ne imenuje vodje nadzora (tretji odstavek 15. člena tega zakona),
4
·
- za vodenje nadzora ne imenuje vodje nadzora (tretji odstavek 15. člena tega zakona),
5
·
- pri graditvi istega objekta hkrati nastopa kot izvajalec ali je v poslovni povezavi z izvajalcem (osmi odstavek 15. člena tega zakona),
5
·
- pri graditvi istega objekta hkrati nastopa kot izvajalec ali je v poslovni povezavi z izvajalcem (osmi odstavek 15. člena tega zakona),
6
−
- poda izjavo v nasprotju s prvo ali tretjo alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
6
+
- poda izjavo v nasprotju s prvo ali četrto alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
7
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
7
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
8
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
8
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
1
·
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se kaznuje vodja nadzora, če:
1
·
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se kaznuje vodja nadzora, če:
2
·
- pri graditvi istega objekta nastopa kot vodja gradnje v imenu izvajalca, ali kot drugi posameznik, ki opravlja druge naloge izvajalca (drugi stavek osmega odstavka 15. člena tega zakona),
2
·
- pri graditvi istega objekta nastopa kot vodja gradnje v imenu izvajalca, ali kot drugi posameznik, ki opravlja druge naloge izvajalca (drugi stavek osmega odstavka 15. člena tega zakona),
3
·
- če podpiše zakoličbeni zapisnik za zakoličbo objekta, ki je bila izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (tretji odstavek 75. člena tega zakona),
3
·
- če podpiše zakoličbeni zapisnik za zakoličbo objekta, ki je bila izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (tretji odstavek 75. člena tega zakona),
4
·
- med izvajanjem gradnje investitorja in izvajalca ne opozori na nepravilnosti ter ugotovitev in predlogov, kako stanje popraviti, ne vpiše v gradbeni dnevnik (drugi odstavek 77. člena tega zakona),
4
·
- med izvajanjem gradnje investitorja in izvajalca ne opozori na nepravilnosti ter ugotovitev in predlogov, kako stanje popraviti, ne vpiše v gradbeni dnevnik (drugi odstavek 77. člena tega zakona),
5
·
- če v primeru, ko kljub njegovemu opozorilu investitor oziroma izvajalec nepravilnosti ne odpravi, gradnje ne ustavi ali teh nepravilnosti ne sporoči pristojni inšpekciji (tretji odstavek 77. člena tega zakona),
5
·
- če v primeru, ko kljub njegovemu opozorilu investitor oziroma izvajalec nepravilnosti ne odpravi, gradnje ne ustavi ali teh nepravilnosti ne sporoči pristojni inšpekciji (tretji odstavek 77. člena tega zakona),
6
−
- pred izvedbo dopustnih manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja teh ne vpiše v gradbeni dnevnik (četrti odstavek 79. člena tega zakona),
6
+
- pred izvedbo dopustnih manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja teh ne vpiše v gradbeni dnevnik (sedmi odstavek 79. člena tega zakona),
7
−
- poda izjavo v nasprotju s prvo ali tretjo alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
7
+
- poda izjavo v nasprotju s prvo ali četrto alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
8
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, za katero je vodja nadzora opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
8
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, za katero je vodja nadzora opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
9
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je vodja nadzora opravljal naloge.
9
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je vodja nadzora opravljal naloge.
10
·
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je vodja nadzora opravljal naloge.
10
·
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je vodja nadzora opravljal naloge.
1
·
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 eurov do 60.000 eurov, če kot izvajalec:
1
·
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 eurov do 60.000 eurov, če kot izvajalec:
2
·
- izvaja gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena tega zakona),
2
·
- izvaja gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena tega zakona),
3
·
- izvaja gradnjo brez prijave začetka gradnje (prvi in tretji odstavek 5. člena in prvi odstavek 6. člena tega zakona),
3
·
- izvaja gradnjo brez prijave začetka gradnje (prvi in tretji odstavek 5. člena in prvi odstavek 6. člena tega zakona),
4
·
- izvaja gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve (drugi odstavek 6. člena tega zakona),
4
·
- izvaja gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve (drugi odstavek 6. člena tega zakona),
5
·
- ne dogovori izvajanja storitve gradnje v pisni obliki (drugi odstavek 12. člena tega zakona),
5
·
- ne dogovori izvajanja storitve gradnje v pisni obliki (drugi odstavek 12. člena tega zakona),
6
·
- opravlja dejavnost gradbeništva in ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti (prvi odstavek 16. člena tega zakona),
6
·
- opravlja dejavnost gradbeništva in ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti (prvi odstavek 16. člena tega zakona),
7
·
- za vodenje gradnje zahtevnega objekta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 16. člena tega zakona,
7
·
- za vodenje gradnje zahtevnega objekta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 16. člena tega zakona,
8
·
- za vodenje gradnje manj zahtevnega objekta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz šestega odstavka 16. člena tega zakona,
8
·
- za vodenje gradnje manj zahtevnega objekta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz šestega odstavka 16. člena tega zakona,
9
·
- ne izvaja gradnje na ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču (3. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
9
·
- ne izvaja gradnje na ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču (3. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
10
·
- ne izvaja gradnje skladno s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (4. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
10
·
- ne izvaja gradnje skladno s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (4. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
11
·
- ne vodi gradbenega dnevnika (6. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
11
·
- ne vodi gradbenega dnevnika (6. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
12
·
- pri izvajanju gradnje ne poskrbi za to, da so zagotovljeni varnost objekta, življenja in zdravje mimoidočih, sosednjih objektov in okolice (11. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
12
·
- pri izvajanju gradnje ne poskrbi za to, da so zagotovljeni varnost objekta, življenja in zdravje mimoidočih, sosednjih objektov in okolice (11. točka drugega odstavka 17. člena tega zakona),
13
−
- poda izjavo v nasprotju s tretjo alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
13
+
- poda izjavo v nasprotju s četrto alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
14
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
14
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
15
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
15
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
1
−
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje vodja gradnje, ki poda izjavo v nasprotju s tretjo alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje vodja gradnje, ki poda izjavo v nasprotju s četrto alinejo drugega odstavka 80. člena tega zakona.
2
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, za katero je vodja gradnje opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
2
·
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, za katero je vodja gradnje opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
3
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je vodja gradnje opravljal naloge.
3
·
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je vodja gradnje opravljal naloge.
4
·
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je vodja gradnje opravljal naloge.
4
·
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je vodja gradnje opravljal naloge.
1
−
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni inženir s področja geodezije, ki podpiše zakoličbeni zapisnik za zakoličbo objekta, ki je bila izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (tretji odstavek 75. člena tega zakona).
1
+
(1) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico, ki podpiše zakoličbeni zapisnik za zakoličbo objekta, ki je bila izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (tretji odstavek 75. člena tega zakona).
2
−
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, za katero je pooblaščeni inženir s področja geodezije opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
2
+
(2) Z globo od 5.000 eurov do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, za katero je pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico opravljal naloge. Če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov.
3
−
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je pooblaščeni inženir s področja geodezije opravljal naloge.
3
+
(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, za katera je pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico opravljal naloge.
4
−
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je pooblaščeni inženir s področja geodezije opravljal naloge.
4
+
(4) Z globo od 1.000 eurov do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, za katere je pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico opravljal naloge.
1
−
(1) Sistem eGraditev se v okviru prostorskega informacijskega sistema vzpostavi 5. januarja 2026, in sicer po postopni uvedbi sistema eGraditev pri posameznih upravnih organih po naslednjem vrstnem redu: Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se v postopkih, ki se ne vodijo prek sistema eGraditev:
1
+
(1) Sistem eGraditev se v okviru prostorskega informacijskega sistema vzpostavi 5. januarja 2026, in sicer po postopni uvedbi sistema eGraditev pri posameznih upravnih organih po naslednjem vrstnem redu:
+
2
+
1. upravna enota Postojna 7. marca 2024;
2
·
2. upravni enoti Cerknica in Ilirska Bistrica 9. maja 2024;
3
·
2. upravni enoti Cerknica in Ilirska Bistrica 9. maja 2024;
3
·
3. upravne enote Izola, Koper, Piran in Sežana 26. septembra 2024;
4
·
3. upravne enote Izola, Koper, Piran in Sežana 26. septembra 2024;
4
·
4. upravne enote Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec 7. novembra 2024;
5
·
4. upravne enote Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec 7. novembra 2024;
5
·
5. upravne enote Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica 20. februarja 2025;
6
·
5. upravne enote Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica 20. februarja 2025;
6
·
6. upravne enote Ajdovščina, Dravograd, Idrija, Nova Gorica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Tolmin 15. maja 2025;
7
·
6. upravne enote Ajdovščina, Dravograd, Idrija, Nova Gorica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Tolmin 15. maja 2025;
7
·
7. upravne enote Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Kočevje, Krško, Litija, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica, Trbovlje, Trebnje in Zagorje ob Savi 18. septembra 2025;
8
·
7. upravne enote Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Kočevje, Krško, Litija, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica, Trbovlje, Trebnje in Zagorje ob Savi 18. septembra 2025;
8
·
8. upravne enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič 6. novembra 2025;
9
·
8. upravne enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič 6. novembra 2025;
9
·
9. upravne enote Domžale, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana, Logatec in Vrhnika 5. januarja 2026 ter
10
·
9. upravne enote Domžale, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana, Logatec in Vrhnika 5. januarja 2026 ter
10
·
10. ministrstvo 5. januarja 2026.
11
·
10. ministrstvo 5. januarja 2026.
11
·
(2) Ne glede na 11. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na elektronsko poslovanje v sistemu eGraditev, se do vzpostavitve in še tri leta po vzpostavitvi sistema eGraditev zahteve, izjave, prijave, sklepi in odločbe iz tega zakona vlagajo oziroma izdajajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in uredbo, ki ureja poslovanje z dokumentarnim gradivom v organih državne uprave, če investitor zahteve ne vloži prek sistema eGraditev.
12
·
(2) Ne glede na 11. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na elektronsko poslovanje v sistemu eGraditev, se do vzpostavitve in še tri leta po vzpostavitvi sistema eGraditev zahteve, izjave, prijave, sklepi in odločbe iz tega zakona vlagajo oziroma izdajajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in uredbo, ki ureja poslovanje z dokumentarnim gradivom v organih državne uprave, če investitor zahteve ne vloži prek sistema eGraditev.
12
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek posamezni upravni organ iz prvega odstavka tega člena posluje v elektronski obliki prek sistema eGraditev, če investitor zahtevo v postopku, začetem po uvedbi sistema eGraditev pri tem upravnem organu, vloži prek tega sistema.
13
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek posamezni upravni organ iz prvega odstavka tega člena posluje v elektronski obliki prek sistema eGraditev, če investitor zahtevo v postopku, začetem po uvedbi sistema eGraditev pri tem upravnem organu, vloži prek tega sistema.
13
·
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se v postopkih, ki se ne vodijo prek sistema eGraditev:
14
·
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se v postopkih, ki se ne vodijo prek sistema eGraditev:
14
·
- projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ter projektna dokumentacija za legalizacijo vložijo v pisni obliki v enem izvodu in na elektronskem nosilcu ter
15
·
- projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ter projektna dokumentacija za legalizacijo vložijo v pisni obliki v enem izvodu in na elektronskem nosilcu ter
15
·
- projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, projektna dokumentacija izvedenih del in dokazilo o zanesljivosti objekta vložijo samo na elektronskem nosilcu.
16
·
- projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, projektna dokumentacija izvedenih del in dokazilo o zanesljivosti objekta vložijo samo na elektronskem nosilcu.
16
·
(5) Ne glede na drugi odstavek 68. člena in osmi odstavek 70. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na javno objavo v sistemu eGraditev, se do uvedbe sistema eGraditev na ministrstvu v skladu s prvim odstavkom tega člena javna objava izvede na osrednjem spletnem mestu državne uprave in državnem portalu eUprava.
17
·
(5) Ne glede na drugi odstavek 68. člena in osmi odstavek 70. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na javno objavo v sistemu eGraditev, se do uvedbe sistema eGraditev na ministrstvu v skladu s prvim odstavkom tega člena javna objava izvede na osrednjem spletnem mestu državne uprave in državnem portalu eUprava.
17
·
(6) Če sta s tem zakonom predvidena seznanjanje in obveščanje mnenjedajalcev, inšpekcije in drugih organov, se ti do vzpostavitve sistema eGraditev obveščajo po elektronski poti, pri čemer se seznanitev oziroma obveščanje opravi samo s poslano odločbo brez dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18
·
(6) Če sta s tem zakonom predvidena seznanjanje in obveščanje mnenjedajalcev, inšpekcije in drugih organov, se ti do vzpostavitve sistema eGraditev obveščajo po elektronski poti, pri čemer se seznanitev oziroma obveščanje opravi samo s poslano odločbo brez dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18
·
(7) Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, zbirno mapo dokazila o zanesljivosti in zbirni načrt projektne dokumentacije izvedenih del, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje v postopku, začetem pred vzpostavitvijo sistema eGraditev, upravni organ hrani deset let po izdaji takšnega dovoljenja.
19
·
(7) Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, zbirno mapo dokazila o zanesljivosti in zbirni načrt projektne dokumentacije izvedenih del, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje v postopku, začetem pred vzpostavitvijo sistema eGraditev, upravni organ hrani deset let po izdaji takšnega dovoljenja.
1
·
(1) Zahtevi za izdajo odločbe o legalizaciji investitor priloži:
1
·
(1) Zahtevi za izdajo odločbe o legalizaciji investitor priloži:
2
·
- podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in stalno prebivališče ali poslovni naslov vlagatelja);
2
·
- podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in stalno prebivališče ali poslovni naslov vlagatelja);
3
·
- podatke o gradnji, ki je predmet zahteve (parcelne številke, na katerih stoji objekt, in številka stavbe, če je določena);
3
·
- podatke o gradnji, ki je predmet zahteve (parcelne številke, na katerih stoji objekt, in številka stavbe, če je določena);
4
−
- dokazilo iz 3. točke prvega odstavka ali drugega odstavka 46. člena tega zakona, če vlagatelj zahteve v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice;
4
+
- dokazilo iz 3. točke prvega odstavka ali drugega ali tretjega odstavka 46. člena tega zakona, če vlagatelj zahteve v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice;
5
·
- mnenja mnenjedajalcev ali dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka 43. člena tega zakona;
5
·
- mnenja mnenjedajalcev ali dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka 43. člena tega zakona;
6
·
- dokumentacijo za legalizacijo, izdelano v skladu s 144. členom tega zakona.
6
·
- dokumentacijo za legalizacijo, izdelano v skladu s 144. členom tega zakona.
7
·
(2) Šteje se, da je zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji popolna, če so priložene listine iz prejšnjega odstavka.
7
·
(2) Šteje se, da je zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji popolna, če so priložene listine iz prejšnjega odstavka.
1
−
(1) Upravni organ izda odločbo o legalizaciji, če je objekt, del objekta ali rekonstrukcija objekta vsaj do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo GZ in je zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji vložena v petih letih od začetka uporabe tega zakona in:
1
+
(1) Upravni organ izda odločbo o legalizaciji, če je objekt, del objekta, rekonstrukcija objekta ali sprememba namembnosti objekta vsaj do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo GZ in je zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji vložena najkasneje do 31. 12. 2030 in:
2
−
1. je objekt dokončan;
2
+
1. je gradnja dokončana;
3
−
2. sta dokumentacijo za legalizacijo podpisala projektant in pooblaščeni strokovnjak, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, in je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje objekta, da ni očitnih napak in da je objekt sposoben za uporabo;
3
+
2. sta dokumentacijo za legalizacijo podpisala projektant in pooblaščeni strokovnjak, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, in je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje gradnje in na njej ni očitnih napak;
4
−
3. so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona ali če upravni organ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena tega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so veljali kadarkoli v času od začetka gradnje objekta do izdaje mnenja;
4
+
3. so h gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona ali če upravni organ v skladu z drugim in tretjim odstavkom 47. člena tega zakona ugotovi, da je gradnja skladna s predpisi, ki so veljali kadarkoli v času od začetka gradnje objekta do izdaje mnenja;
5
−
4. je priloženo potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če tako določa zakon, ki ureja prostor;
5
+
4. so nadomestila in prispevki, določeni z drugimi zakoni, plačani oziroma so na drug način izpolnjene investitorjeve obveznosti;
6
−
5. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je objekt oziroma gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka ali drugega odstavka 46. člena tega zakona;
6
+
5. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je objekt oziroma gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka, drugega ali tretjega odstavka 46. člena tega zakona;
7
·
6. je stavba, ki je predmet zahteve, vpisana v katastru nepremičnin in objekt gospodarske javne infrastrukture evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture ali pa je predloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin;
7
·
6. je stavba, ki je predmet zahteve, vpisana v katastru nepremičnin in objekt gospodarske javne infrastrukture evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture ali pa je predloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin;
8
·
7. je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu s tem zakonom in
8
·
7. je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu s tem zakonom in
9
·
8. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje.
9
·
8. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje.
10
−
(2) Šteje se, da je objekt skladen s prostorskim aktom in predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj tudi, če je bilo zanj pridobljeno lokacijsko dovoljenje, pri čemer objekt od lokacijskega dovoljenja odstopa le v obsegu dopustnih manjših odstopanj, določenih v 79. členu tega zakona.
10
+
(2) Šteje se, da je gradnja skladna s prostorskim aktom in predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj tudi, če je bilo zanjo pridobljeno lokacijsko dovoljenje, pri čemer gradnja od lokacijskega dovoljenja odstopa le v obsegu dopustnih manjših odstopanj, določenih v 79. členu tega zakona.
11
−
(3) Če je bil objekt, rekonstrukcija oziroma prizidava objekta ali sprememba namembnosti izvedena v različnih časovnih obdobjih, se za objekt in njegovo rekonstrukcijo, prizidavo ali spremembo namembnosti uporabljajo prostorski, gradbeni in drugi predpisi, ki so veljali ali so se uporabljali kadarkoli v času od začetka gradnje objekta do izdaje odločbe o legalizaciji.
11
+
(3) Če se legalizira neskladno gradnjo, se v postopku izdaje odločbe o legalizaciji ugotavlja skladnost s prostorskim aktom in predpisi, ki so podlaga za mnenja, le za neskladni del gradnje, z odločbo o legalizaciji pa se uredi pravno stanje cele gradnje.
12
−
(4) Če je bila na objektu iz 1. in 2. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ izvedena rekonstrukcija oziroma prizidava objekta ali sprememba namembnosti v različnih časovnih obdobjih, se za ta objekt šteje, da ima uporabno dovoljenje, za njegovo rekonstrukcijo, prizidavo ali spremembo namembnosti pa se uporabljajo prostorski, gradbeni in drugi predpisi, ki so veljali ali se uporabljali kadarkoli v času od začetka rekonstrukcije, prizidave ali spremembe namembnosti do izdaje odločbe o legalizaciji.
12
+
(4) Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena mnenja glede zagotavljanja minimalne komunalne opreme upravljavca gospodarske javne infrastrukture ni treba priložiti, če je podatek o priključitvi objekta razviden iz javnih evidenc ali investitor na drug način dokaže, da je objekt priključen na gospodarsko javno infrastrukturo (npr. dokazilo o plačilu komunalnih storitev). Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena pravice graditi za priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ni treba izkazati.
13
−
(5) V primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se na zahtevo investitorja lahko vodi en postopek.
13
+
(5) Ne glede na drugi odstavek 142. člena tega zakona upravni organ izda odločbo o legalizaciji tudi za gradnjo, ki je zgrajena po 30. aprilu 2004 in bi bilo treba zanjo pred izvedbo gradnje pridobiti pravnomočno naravovarstveno soglasje, če gradnja izpolnjuje pogoje iz tega člena, je zanjo predloženo mnenje pristojnega mnenjedajalca in pristojni upravni organ na podlagi izvedene presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, v postopku za izdajo odločbe o legalizaciji, ugotovi, da nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.
14
−
(6) Postopek legalizacije se prekine, dokler vlagatelj ne dokaže, da je plačal nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo oziroma da je plačal prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo ali predložil dokazilo, da gre za objekt, v katerem se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo. Če nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo oziroma prvi obrok nadomestila ni plačan v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, se zahteva za legalizacijo zavrne.
14
+
(6) Če je bila gradnja izvedena v različnih časovnih obdobjih, se za ureditev pravnega stanja objekta uporabljajo prostorski, gradbeni in drugi predpisi, ki so veljali ali so se uporabljali kadarkoli v času od začetka gradnje do izdaje odločbe o legalizaciji.
15
−
(7) V primerih iz šestega odstavka 106. člena tega zakona se namesto potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo priloži potrdilo pristojnega organa lokalne skupnosti, da gre za objekt, v katerem se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo.
15
+
(7) Če je bila na objektu iz prvega in drugega odstavka 150. člena tega zakona pred uveljavitvijo GZ izvedena gradnja v različnih časovnih obdobjih, se za ta objekt šteje, da ima uporabno dovoljenje, za kasnejšo gradnjo na tem objektu pa se uporabljajo prostorski, gradbeni in drugi predpisi, ki so veljali ali se uporabljali kadarkoli v času od začetka gradnje na tem objektu do izdaje odločbe o legalizaciji.
16
−
(8) Če objekt ali del objekta ni dokončan in zato ni mogoče podati izjave iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se postopek legalizacije prekine do predložitve izjave, vendar ne več kot za eno leto.
16
+
(8) V primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena se na zahtevo investitorja lahko vodi en postopek.
17
−
(9) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena podpis ter izjava projektanta in pooblaščenega strokovnjaka pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti nista potrebna.
17
+
(9) Postopek legalizacije se prekine, dokler vlagatelj ne dokaže, da je plačal nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo oziroma da je plačal prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo ali predložil dokazilo, da gre za objekt, v katerem se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo. Če nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo oziroma prvi obrok nadomestila ni plačan v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, se zahteva za legalizacijo zavrne.
18
−
(10) Odločba o legalizaciji se izda v 90 dneh od vložitve popolne zahteve za legalizacijo.
18
+
(10) V primerih iz šestega odstavka 106. člena tega zakona se namesto potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo priloži potrdilo pristojnega organa lokalne skupnosti, da gre za objekt, v katerem se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo.
+
19
+
(11) Izjava projektanta in pooblaščenega strokovnjaka iz 2. točke prvega odstavka tega člena, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje gradnje in na njej ni očitnih napak, ne pomeni ugotovljenega izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev ter se z odločbo o legalizaciji ne potrjuje, da gradnja izpolnjuje bistvene in druge zahteve.
+
20
+
(12) Če gradnja ni dokončana in zato ni mogoče podati izjave iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se postopek legalizacije prekine do predložitve izjave, vendar ne več kot za eno leto.
+
21
+
(13) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena podpis ter izjava projektanta in pooblaščenega strokovnjaka pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti nista potrebna.
+
22
+
(14) Odločba o legalizaciji se izda v 90 dneh od vložitve popolne zahteve za legalizacijo.
1
−
(1) Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
1
+
V. poglavje: Uporabno dovoljenje za obstoječe objekte
2
−
(2) V zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja investitor navede:
−
3
−
- podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in stalno prebivališče ali poslovni naslov vlagatelja);
−
4
−
- podatke o objektu oziroma gradnji, ki je predmet zahteve (parcelne številke, na katerih objekt stoji, in številka stavbe, če je določena);
−
5
−
- podatek o uporabi komunalne infrastrukture in podatek o klasifikaciji objekta v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI; in ji priloži:
−
6
−
- zemljiškokatastrski načrt, če je objekt vpisan v kataster nepremičnin, oziroma elaborat v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin, če ta še ni vpisan, kadar je takšen vpis predpisan;
−
7
−
- posnetek obstoječega stanja (tlorisi, prerezi in pogledi oziroma drugi posnetki in dimenzije objekta, površina gradbene parcele, če se parcela določa, pri stavbah tudi tlorisi vseh etaž z osnovnimi merami prostorov, seznamom prostorov s površinami in podatek o bruto tlorisni površini ter pri stavbah kulturne dediščine tudi vse fasade);
−
8
−
- dokazilo o izkazani pravici graditi v skladu s 3. točko prvega odstavka 46. člena tega zakona;
−
9
−
- dokazilo o daljšem obstoju objekta.
−
10
−
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se dovoljenje za objekt daljšega obstoja ne izda, če gre za nevaren objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep.
−
11
−
(4) V postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja se preverjajo dejstva iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, razen oskrbe z minimalno komunalno opremo. Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja je treba predložiti potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo v skladu s 106. členom tega zakona ali prvi obrok nadomestila, če je odobreno obročno odplačevanje, oziroma predložiti dokazilo, da gre za objekt, v katerem se opravlja dejavnost javne gasilske službe.
−
12
−
(5) Stranski udeleženci iz drugega odstavka 48. člena tega zakona lahko v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja nasprotujejo le obstoju dejstev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
−
13
−
(6) Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga upravni organ lahko razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih, veljavnih v času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Razveljavitev ni mogoča, če je ogroženost mogoče odpraviti z drugimi milejšimi sredstvi.
−
14
−
(7) Ne glede na izdano dovoljenje za objekt daljšega obstoja lastnik objekta ni upravičen od občine zahtevati gradnje manjkajoče komunalne opreme, če je objekt zunaj določenega območja komunalnega opremljanja. V. poglavje: Uporabno dovoljenje za obstoječe objekte
−
1
·
(1) Šteje se, da ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu:
1
·
(1) Šteje se, da ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu:
2
·
- objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967,
2
·
- objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967,
3
·
- objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991,
3
·
- objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991,
4
−
- objekt, zgrajen podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76 in Uradni list RS, št. 45/98 - ZPOOSRP), in
4
+
- objekt, zgrajen na podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76 in Uradni list RS, št. 45/98 - ZPOOSRP), in
5
·
- enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003.
5
·
- enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003.
6
·
(2) Objekt ali del objekta, zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen in se ga sme ne glede na 8. člen tega zakona uporabljati, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti.
6
·
(2) Objekt ali del objekta, zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen in se ga sme ne glede na 8. člen tega zakona uporabljati, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti.
7
·
(3) Lastnik ali posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine lahko pridobi odločbo o domnevi iz prvega in drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: odločba o domnevi), če:
7
·
(3) Lastnik ali posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine lahko pridobi odločbo o domnevi iz prvega in drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: odločba o domnevi), če:
8
·
- se objekt po mejnem datumu iz prvega ali drugega odstavka tega člena ni spremenil ali se je spremenil tako, da po katerem koli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi za to spremembo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano,
8
·
- se objekt po mejnem datumu iz prvega ali drugega odstavka tega člena ni spremenil ali se je spremenil tako, da po katerem koli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi za to spremembo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano,
9
·
- je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi, in
9
·
- je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi, in
10
·
- se za objekt iz prejšnjega odstavka na podlagi različnih dokazov lahko ugotovi obstoj izdanega dovoljenja.
10
·
- se za objekt iz prejšnjega odstavka na podlagi različnih dokazov lahko ugotovi obstoj izdanega dovoljenja.
11
·
(4) Zadostuje, da stranka izpolnjevanje pogojev iz tega člena dokaže z verjetnostjo.
11
·
(4) Zadostuje, da stranka izpolnjevanje pogojev iz tega člena dokaže z verjetnostjo.
12
·
(5) Za izdajo odločbe o domnevi pravice graditi ni treba izkazati.
12
·
(5) Za izdajo odločbe o domnevi pravice graditi ni treba izkazati.
13
·
(6) Stranski udeleženci v postopku izdaje odločbe o domnevi so le osebe iz prve alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona, ki lahko v postopku izdaje odločbe o domnevi nasprotujejo le obstoju dejstev iz tega člena.
13
·
(6) Stranski udeleženci v postopku izdaje odločbe o domnevi so le osebe iz prve alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona, ki lahko v postopku izdaje odločbe o domnevi nasprotujejo le obstoju dejstev iz tega člena.
14
·
(7) Z odločbo o domnevi se ne potrjuje, da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve.
14
·
(7) Z odločbo o domnevi se ne potrjuje, da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve.
15
·
(8) Če so bila oziroma bodo na objektu iz prvega in drugega odstavka tega člena izvedena dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, se v upravnih postopkih pri ugotavljanju legalnosti objekta ali dela objekta upošteva domneva iz prvega odstavka tega člena in se od investitorja ne zahteva pridobitev odločbe iz tretjega odstavka tega člena. VI. poglavje: Pridobljene pravice
15
·
(8) Če so bila oziroma bodo na objektu iz prvega in drugega odstavka tega člena izvedena dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, se v upravnih postopkih pri ugotavljanju legalnosti objekta ali dela objekta upošteva domneva iz prvega odstavka tega člena in se od investitorja ne zahteva pridobitev odločbe iz tretjega odstavka tega člena. VI. poglavje: Pridobljene pravice
1
−
(1) Šteje se, da ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu:
−
2
−
- objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967,
−
3
−
- objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991,
−
4
−
- objekt, zgrajen na podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76 in Uradni list RS, št. 45/98 - ZPOOSRP), in
−
5
−
- enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003.
−
6
−
(2) Objekt ali del objekta, zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen in se ga sme ne glede na 8. člen tega zakona uporabljati, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti.
−
7
−
(3) Lastnik ali posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine lahko pridobi odločbo o domnevi iz prvega in drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: odločba o domnevi), če:
−
8
−
- se objekt po mejnem datumu iz prvega ali drugega odstavka tega člena ni spremenil ali se je spremenil tako, da po katerem koli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi za to spremembo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano,
−
9
−
- je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi, in
−
10
−
- se za objekt iz prejšnjega odstavka na podlagi različnih dokazov lahko ugotovi obstoj izdanega dovoljenja.
−
11
−
(4) Zadostuje, da stranka izpolnjevanje pogojev iz tega člena dokaže z verjetnostjo.
−
12
−
(5) Za izdajo odločbe o domnevi pravice graditi ni treba izkazati.
−
13
−
(6) Stranski udeleženci v postopku izdaje odločbe o domnevi so le osebe iz prve alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona, ki lahko v postopku izdaje odločbe o domnevi nasprotujejo le obstoju dejstev iz tega člena.
−
14
−
(7) Z odločbo o domnevi se ne potrjuje, da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve.
−
15
−
(8) Če so bila oziroma bodo na objektu iz prvega in drugega odstavka tega člena izvedena dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, se v upravnih postopkih pri ugotavljanju legalnosti objekta ali dela objekta upošteva domneva iz prvega odstavka tega člena in se od investitorja ne zahteva pridobitev odločbe iz tretjega odstavka tega člena.
−
1
−
Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se začne 1. junija 2022. Št. 803-01/21-4/55 Ljubljana, dne 9. decembra 2021 EPA 1961-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se začne 1. junija 2022.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. septembra 2025. Št. 003-02-1/2025-258 Ljubljana, dne 26. septembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA (GZ-1B)
−
1
−
(1) Postopki izdaje mnenja iz 43. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 - ZZNŠPP, 133/23, 85/24 - ZAID-A in 47/25 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: GZ-1), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z GZ-1.
−
2
−
(2) Gradnja nujne rekonstrukcije, za katero je bila prijava začetka gradnje izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, se izvaja v skladu z GZ-1.
−
3
−
(3) Pri gradnji se upoštevajo dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, veljavna v času prijave začetka gradnje, razen če so dopustna manjša odstopanja iz spremenjenega 79. člena zakona za investitorja ugodnejša.
−
4
−
(4) Postopki izdaje odločb o domnevi iz 150. člena GZ-1, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z GZ-1, razen če investitor zahteva, da se postopki končajo po določbah tega zakona.
−
1
−
Do začetka uporabe spremenjenega petega odstavka 10. člena zakona se gradbeni in občinski inšpektor o začetku postopka nadzora nad gradnjo nezahtevnega objekta medsebojno nemudoma obvestita po elektronski poti.
−
1
−
Ne glede na spremenjeni deveti odstavek 39. člena zakona se projektna dokumentacija za novogradnjo zahtevnih objektov, razen prizidavo, iz četrtega odstavka spremenjenega 9. člena zakona, katerih investitor je naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, ne izdela s pomočjo BIM-orodja, če:
−
2
−
1. je bila pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona;
−
3
−
2. je bilo obvestilo o javnem naročilu za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja poslano v objavo pred uveljavitvijo tega zakona, če se projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja oddaja v postopku javnega naročanja;
−
4
−
3. je naročnik poslal povabilo k potrditvi interesa ali povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v postopku javnega naročanja pred uveljavitvijo tega zakona, če obvestilo o javnem naročilu v postopku javnega naročanja ni predvideno, ali
−
5
−
4. je bilo povabilo oziroma je bil poziv k oddaji ponudbe v postopku javnega naročanja poslan pred uveljavitvijo tega zakona, če se projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja oddaja kot evidenčno naročilo.
−
1
−
Do uskladitve tretjega odstavka 100. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 - odl. US, 100/22 - ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 - ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naročnik iz a), b) in c) točke prvega odstavka 9. člena ZJN-3 izvede projektni natečaj v skladu z določbami petega poglavja ZJN-3 za javno naročilo storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov v naslednjih primerih:
−
2
−
- za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas (skupina 241 po CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov), če ocenjena investicijska vrednost brez DDV presega četrtino mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije za javno naročilo gradenj na splošnem področju iz drugega in tretjega odstavka 22. člena ZJN-3;
−
3
−
- za projektiranje drugih objektov, če ocenjena investicijska vrednost brez DDV presega mejno vrednost za objavo v Uradnem listu Evropske unije za javno naročilo gradenj na splošnem področju iz drugega in tretjega odstavka 22. člena ZJN-3.
−
1
−
(1) Do uskladitve posebnih predpisov se odobritve nameravane gradnje, izdane za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja in odločbe o legalizaciji, izdajo v 30 dneh od prejema zahteve.
−
2
−
(2) Posebni predpisi iz prejšnjega odstavka so:
−
3
−
1. Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O);
−
4
−
2. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 - odl. US, 78/23 - ZUNPEOVE in 52/24 - odl. US);
−
5
−
3. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19, 172/21 in 18/23 - ZDU-1O), razen določbe tretjega odstavka 107. člena;
−
6
−
4. Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21);
−
7
−
5. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE);
−
8
−
6. Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 85/2024).
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o seizmološki službi (Uradni list SRS, št. 14/78, 42/86 - ZSEIS in Uradni list RS, št. 32/93 - ZVO).
−
1
−
(1) Spremenjeni peti odstavek 10. člena, novi prvi odstavek in spremenjeni četrti odstavek 42. člena v delu, ki se nanaša na možnost, da mnenjedajalcu ni treba izdelati projektnih in drugih pogojev, ter spremenjeni drugi odstavek 43. člena zakona v delu, ki se nanaša na evidentiranost pristojnosti mnenjedajalca v zbirki območij pristojnosti v prostorskem informacijskem sistemu v skladu z zakonom, ki ureja prostor, se začnejo uporabljati tri leta po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) Druga alineja spremenjenega prvega odstavka 6. člena zakona se začne uporabljati pet let po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 803-01/25-4/30 Ljubljana, dne 18. septembra 2025 EPA 2196-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−