Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju

# Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju Na podlagi določila drugega odstavka 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07– uradno prečiščeno besedilo in naslednji) in določila 3. točke II. poglavja Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji skleneta pogodbeni stranki Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopata minister za javno upravo, dr. Gregor VIRANT, minister za finance, dr. Andrej BAJUK in ministrica za zdravje, Zofija MAZEJ KUKOVIČ in FIDES – sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki ga zastopa Konrad KUŠTRIN Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07– uradno prečiščeno besedilo in 17/08)

(1) S tem posebnim tarifnim delom kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike stranki določata uvrstitev delovnih mest in nazivov zdravnikov in zobozdravnikov (plačna skupina E1) v plačne razrede zaradi uveljavitve sistema plač v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07– uradno prečiščeno besedilo in 17/08, ZSPJS). (2) Ta posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike se uporablja za vse zdravnike, ki v kateremkoli segmentu javnega sektorja opravljajo zdravniško službo.

Zdravniška delovna mesta in nazivi se uvrstijo v plačne razrede glede na naslednje kriterije: – stopnjo izobrazbe oziroma tarifni razred, – zahtevane podiplomske kvalifikacije in trajanje usposabljanja za dosego teh kvalifikacij, – posebne pogoje dela in – pogoje za pridobitev naziva.

(1) Zdravniki brez specializacije in zobozdravniki se uvrstijo v plačne razrede v skladu z 7. členom: – zdravnik sekundarij: zdravniki, ki se zaposlijo zaradi opravljanja programa sekundariata – zdravnik brez specializacije/zdravnik po opravljenem sekundariatu: zdravnik brez specializacije in brez licence (npr. sobni zdravniki, zdravniki, ki delajo pod nadzorom ali mentorstvom specialista po opravljenem sekundariatu itd.) – zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco: zdravniki, ki lahko samostojno opravljajo zdravniško službo in imajo licenco, čeprav nimajo specializacije (npr. zobozdravniki z več kot 2 letoma zobozdravniških izkušenj po strokovnem izpitu, zdravniki, ki so pridobili licenco za splošno medicino pred 1. 1. 2000, zdravniki, ki so pridobili licenco po opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti, zdravniki, ki jim je priznana kvalifikacija iz drugih držav EU iz splošne medicine brez opravljenega specialističnega izpita itd.). (2) Zdravniki brez specializacije in zobozdravniki, ki delajo v posebnih pogojih dela se glede na prevladujoč poseben pogoj dela uvrstijo v plačne razrede tudi skladno s 6. členom. (3) Zdravniki specializanti se razvrstijo na naslednja delovna mesta: – na delovna mesta zdravnika specializanta I se uvrstijo specializanti, katerih specializacija traja do vključno 2 let, – na delovna mesta zdravnika specializanta II se uvrstijo o specializanti, katerih specializacija traja več kot 2 leti in manj kot 4 leta in – na delovna mesta zdravnika specializanta III se uvrstijo specializanti, katerih specializacija traja 4 leta in več.

(1) Zdravniki specialisti se uvrstijo na naslednja delovna mesta: – na delovna mesta zdravnika specialista II se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja manj kot 3 leta, – na delovna mesta zdravnika specialista III se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja 3 ali več let, vendar manj kot 4 leta, – na delovna mesta zdravnika specialista IV se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja 4 ali več, vendar manj kot 5 let, – na delovna mesta zdravnika specialista V/VI se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja 5 let ali več. (2) Izraz specialist se uporablja za zdravnike in zobozdravnike specialiste. (3) Zdravniki specialisti, ki delajo v posebnih pogojih dela, se glede na prevladujoč poseben pogoj dela uvrstijo na posebna delovna mesta tudi skladno s 6. členom.

Na delovno mesto zdravnik svetovalec se lahko uvrsti zdravnik, ki ima vsaj enega izmed nazivov primarij, svetnik ali višji svetnik, in ki pretežni del delovnega časa opravlja svetovalsko delo, pod pogojem, da ima delodajalec sistemizirano delovno mesto zdravnika svetovalca.

(1) Na delovna mesta z oznako PPD1 se razvrstijo zdravniki in zobozdravniki, ki: – poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 13 ur tedensko opravljajo operativno delo v operacijski dvorani (pri zdravnikih, ki delajo krajši delovni čas od polnega, se upošteva sorazmerni delež ur za delo v operacijski dvorani), ali – poleg dela v ambulanti oziroma na bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 13 ur tedensko opravljajo invazivno diagnostiko oziroma terapijo (pri zdravnikih, ki delajo krajši delovni čas od polnega, se upošteva sorazmerni delež ur za invazivno diagnostiko oziroma terapijo) – opravljajo pretežno urgentno službo, ali – opravljajo delo pretežno v intenzivni enoti, ali – delajo tudi v prosekturi, ali – opravljajo anesteziološko službo pretežno v operacijski dvorani ali v intenzivni enoti. Na delovna mesta z oznako PPD2 se razvrstijo zdravniki in zobozdravniki, ki: – poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 6,5 ur tedensko opravljajo operativno delo v operacijski dvorani (pri zdravnikih, ki delajo krajši delovni čas od polnega, se upošteva sorazmerni delež ur za delo v operacijski dvorani), ali – opravljajo poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku še urgentno službo na terenu ali v helikopterju, ali – delajo pretežni del delovnega časa na oddelku radiologije, radioterapije ali nuklearne medicine. Na delovna mesta z oznako PPD3 se razvrstijo zdravniki in zobozdravniki: – ki poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku občasno opravljajo tudi operativno delo v operacijski dvorani, ali – ki poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku občasno delajo na anesteziološkem oddelku oziroma oddelku intenzivne oziroma invazivne diagnostike in terapije, ali – ki poleg ali ob delu v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku opravljajo tudi urgentno službo, ali – ki ves delovni čas delajo na oddelku za infekcijske bolezni ali tuberkulozo, ali – ki ves delovni čas delajo z osebami s psihično ali telesno prizadetostjo, ali – ki pretežni del delovnega časa delajo v razvojni ali centru za zdravljenje odvisnosti. Ostali zdravniki se razvrstijo na ustrezna delovna mesta brez oznak PPD. (2) Če se zdravniku oziroma zobozdravniku pogoji dela po tem členu spremenijo, se z njim sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto.

(1) Delovna mesta in nazivi plačne podskupine E1 se uvrstijo v plačne razrede na naslednji način (z osenčenim tiskom so označena orientacijska delovna mesta): Delovna mesta in nazivi plačne podskupine E1 (2) Ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz priloge 1 tega posebnega tarifnega dela kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, je v skladu s prvim odstavkom 49. c člena ZSPJS za pravilnost prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

Prevedba delovnih mest in nazivov plačne podskupine E1 je priloga 1 tega posebnega tarifnega dela.

Z dnem uveljavitve tega posebnega tarifnega dela se za zdravnike v javnem sektorju prenehajo uporabljati določbe Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98, 97/00, 87/03 in 3/04), ki so v nasprotju s tem posebnim tarifnim delom.

Dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08).

Uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer v skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, poračunajo ¼ nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. maja 2008 dalje.

Ta posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka izplačevanja plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.