Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa

# Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa Na podlagi 7. člena kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 69/94, 11/95, 34/96, 26/98 in 47/98) sprejmejo Vlada Republike Slovenije in Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije, Sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikat železničarjev Slovenije, Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije, Samostojni sindikat progovzdrževalne dejavnosti Slovenije, Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije in Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa 1. Operativni pomočnik šefa postaje 2. Vlakovni odpravniki – na postajah I. in II. ranga – na postajah III. in IV. ranga 3. Premikalni vodja 4. Nadzorni vodja premika 5. Nadzornik vleke 6. Nadzornik preglednikov vagonov 7. Preglednik vagonov 8. Starejši dispečer I – starejši 9. Vlakovni dispečer II – vlakovni 10. Dispečer I – na telekomandi 11. Glavni dispečer I – prometni 12. Glavni vagonski dispečer II – vagonski 13. Glavni dispečer I – strojni 14. Stikalničar 15. Kretnik I. in II. v turnusu 16. Teh. ref. III/1 določ. vlak. skupin 17. Čuvaj potnega prehoda 18. Skupinovodja in delovodja VM v turnusu 19. Čuvaj objektov in naprav 20. Receptor 21. Popisni vlakovodja 22. Potniško-prtljažni blagajnik 23. Transportni komercialist 24. Žurnalist – vsi v turnusu 25. Tehnik in delovodja SV naprav v turnusu 26. Tehnik in delovodja TK naprav v turnusu Poseben dodatek v višini 25% pripada delavcem na izmeno za dejansko opravljeno primopredajo službe. Osnova za izračun posebnega dodatka je ustrezna urna postavka delavca.”

V kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 69/94, 11/95, 34/96, 26/98 in 47/98 in Uradne objave Slovenskih železnic št. 3/96, pr.b.), se prvi odstavek 2. točke spremeni tako, da glasi: “Reprezentativni sindikati, ki zastopajo večino delavcev na Slovenskih železnicah d.d. in v družbah, ki so v večinski lasti Slovenskih železnic d.d.” Drugi odstavek 2. točke se spremeni tako, da glasi: Ti sindikati so: – Sindikat strojevodij Slovenije, – Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije, – Sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije, – Sindikat železniškega transporta Slovenije, – Sindikat železničarjev Slovenije, – Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije, – Samostojni sindikat progovzdrževalne dejavnosti Slovenije, – Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije, – Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste.

V 2. členu se za besedo d.d. doda besedilo “in družb, ki so v njeni večinski lasti”.

Spremeni se prvi odstavek 3. člena tako, da glasi: “Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene v družbi in za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju. “

Spremeni se 4. člen tako, da glasi: “Ta kolektivna pogodba velja do 31. 3. 2005 in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnih objavah Slovenskih železnic. Vsaka pogodbenica lahko to pogodbo pisno odpove vsaj 3 mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če pogodba v tem roku ni odpovedana, se njena veljavnost podaljša vsako leto še za eno leto. Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove uporabljajo določbe te pogodbe, toda največ 6 mesecev. Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb tarifnega dela te pogodbe, velja do 31. 3. 2001. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31. 3. za tekoče leto. Če se vsaj 3 mesece pred prenehanjem veljavnosti tarifne priloge ne začne postopek sprememb in dopolnitev, se njena veljavnost podaljša za tekoče leto.”

V 8. členu se besede “spremembe in dopolnitve” nadomestijo z besedilom “sklenitev, spremembo ali dopolnitev”. Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: “Kolikor soglasja ni pridobil lahko posamezni sindikat ali sindikati samostojno zahtevajo sklenitev, spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe, toda le pod pogojem, da je bilo predhodno izvedeno pomirjevanje med sindikati in da zastopajo najmanj dve tretjini delavcev včlanjenih v reprezentativne sindikate v družbi. Za pomirjevanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 9., 10., 11. in 12. člen te pogodbe.”

V prvem odstavku 10. člena se za besedo “drugimi” črta pika in doda besedilo “v skladu z 8. členom te pogodbe.”

Dopolni se 11. člen tako, da se za besedo “stranke” pika nadomesti z vejico in doda besedilo “najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora.”

Spremenita se prvi in drugi odstavek 12. člena tako, da glasita: “Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera koli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno, kakor tudi če stranka v 30 dneh od podane zahteve ne imenuje člana komisije za pomirjevanje ali če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti v pisni obliki in obvezuje obe ter se objavi v Uradnih objavah Slovenskih železnic.”

Spremeni se 13. člen tako, da glasi: “Če je pomirjevanje neuspešno, lahko katera koli stranka sproži postopek pred arbitražo v roku 30 dni od dneva ugotovitve, da je bilo pomirjevanje neuspešno. O spornih vprašanjih odloči arbitražni svet, najkasneje v roku 30 dni po sprožitvi postopka pred arbitražo. Arbitražni svet šteje pet članov in njihovih namestnikov. Stranki imenujeta enako število arbitrov in njihovih namestnikov. Predsednika arbitražnega sveta in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. Arbitražni svet je stalni organ. Delo arbitražnega sveta se podrobneje uredi s poslovnikom. Tehnične in administrativne pogoje za izpeljavo arbitražnega postopka zagotavlja delodajalec, ki v primeru, če sindikati uspejo v postopku, krije tudi vse druge stroške arbitražnega postopka. Odločba arbitražnega sveta je dokončna in izvršljiva ter se objavi v Uradnih objavah Slovenskih železnic.”

Spremeni se 14. člen tako, da glasi: “Stranke kolektivne pogodbe v 30 dneh po podpisu imenujejo petčlanski organ za njeno razlago, v katerega dva imenujejo sindikati, dva Vlada Republike Slovenije, petega člana, ki je predsednik pa imenujejo sporazumno. Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb te pogodbe ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalca, ki izvirajo iz te pogodbe in se objavijo v Uradnih objavah Slovenskih železnic. Priporočila komisije so strokovni predlogi strankam te kolektivne pogodbe za ureditev določenih vprašanj.”

V četrtem odstavku 15. člena se beseda “odpovedi” nadomesti z besedama “odstop od”.

Spremeni se prvi odstavek 16. člena tako, da glasi: “Delodajalec ob upoštevanju veljavne klasifikacije poklicev razvrsti delovna mesta v devet tarifnih razredov po zahtevani strokovni izobrazbi, določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer: --------------------------------------------------------------------------------------- Tarifni Opis dela Delovna mesta razred --------------------------------------------------------------------------------------- I. Enostavna dela, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola II. Manj zahtevna dela, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji III. Srednje zahtevna dela, za katera se zahteva do dve leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja IV. Zahtevna dela, za katera se zahteva najmanj dve leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja V. Bolj zahtevna dela, za katera se zahtevajo tri leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski,delovodski ali poslovodski izpit ali za katera se zahteva štiri ali pet let javno priznanega strokovnega izobraževanja VI. Zelo zahtevna dela, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba VII. Visoko zahtevna dela, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba VIII. Najbolj zahtevna dela, za katera se zahteva, magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela, za katera se zahteva doktorat znanosti ---------------------------------------------------------------------------------------

V 22. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Opravičeni razlogi ko delavec nastopi delo pozneje so: – opravičena odsotnost z dela po zakonu, – odsotnost z dela v primerih iz tretje, četrte, pete, šeste, devete in enajste alinee prvega odstavka 124. člena te pogodbe, – odsotnost z dela v primerih iz pete, šeste, sedme, osme, devete in desete alinee prvega odstavka 125. člena te pogodbe.”

V 23. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Delodajalec je dolžan neizbranemu kandidatu vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.”

Spremeni se 29. člen tako, da glasi: “Delodajalec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu s statutom družbe in splošnim aktom. Pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih mora biti pisno ter osebno in časovno opredeljeno in lahko velja le za določen primer in le za določene delavce. Pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča delodajalec, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja. Pred prenosom pooblastil iz tega člena je delodajalec dolžan zahtevati mnenje sindikatov o prenosu pooblastil. Delodajalec je dolžan mnenje sindikatov obravnavati in se do njega opredeliti tudi v času trajanja pooblastila, če je bil delavcu na katerega je pooblastilo prenešeno, izrečen disciplinski ukrep.”

Spremeni se 30. člen tako, da glasi: “Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: – podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega bivališča oziroma sedeža, – datum nastopa dela; če datum nastopa dela ni določen se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, – naziv delovnega mesta, oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi z opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, – kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca, – čas trajanja delovnega razmerja, kjer se navede ali je pogodba sklenjena za nedoločen ali določen čas, – določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom, – določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, – določilo o odmoru, počitku in letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, – tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno, – določila o osnovni plači, ki pripada delavcu za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, druge elemente za določanje plače delavca, način izplačevanja plače in o morebitnih drugih plačilih, – način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje itd.) – dolžino odpovednega roka, – poskusno delo (če se zahteva), – pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom), – ukrepi za posebno varstvo delavcev, – izobraževanje, – delovna doba s povečanjem – beneficirana delovna doba, – način spremembe pogodbe o zaposlitvi, – navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, – druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca v primerih določenih s to pogodbo in zakonom. V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj navedenih v sedmi, osmi, enajsti in dvanajsti alinei prejšnjega odstavka stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte družbe. Določilo v pogodbi o zaposlitvi, ki je v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom je nično od trenutka sklenitve pogodbe. V primeru iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi.”

V 34. členu se pred besedo “Pripravništvo” dodata besedi “kadar je”, za isto besedo pa beseda “obvezno”.

V drugem odstavku 38. člena se beseda “dve” nadomesti z besedo “tri”.

V 40. členu se beseda “tretjino” nadomesti z besedo “polovico”.

V drugem odstavku 42. člena se beseda “dve” nadomesti z besedo “tri”.

V 46. členu se za besedo “podlagi” doda besedilo “vnaprej določenih pričakovanih rezultatov dela”.

Drugi odstavek 47. člena se spremeni tako, da glasi: “Pri tem mora imeti delodajalec vnaprej določene pričakovane rezultate dela in stopnjo odstopanja, zaradi katere se lahko izda sklep v skladu s 45. členom te pogodbe.”

V 53. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “V obrazložitvi sklepa morajo biti navedeni konkretni razlogi, ki utemeljujejo razporeditev iz prejšnjega odstavka.”

Spremenita se osma in enajsta alinea prvega odstavka 57. člena, tako, da glasita: – če gre za invalida III. kategorije ter delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom in njegova pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 1 uro, – če gre za sindikalnega zaupnika, člana sveta delavcev ali člana nadzornega sveta družbe.

Spremeni se naslov podpoglavja e) 20. poglavja in prvi odstavek 58. člen tako, da glasita: “e) Razporejanje delavca invalida, delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavca, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi Delodajalec mora razporediti delavca – invalida, delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavca, ki ne izpolnjuje pogojev določenih s posebnimi predpisi na ustrezno delovno mesto v 15 dneh po dokončnosti odločbe ali zdravstvenega spričevala pristojnega organa s katero je ugotovljena invalidnost, zmanjšana delovna zmožnost delavca oziroma neizpolnjevanje zdravstvenih pogojev določenih s posebnimi predpisi.”

Doda se nov drugi odstavek 62. člena, ki se glasi: “Delavec invalid je lahko prevzet v invalidsko podjetje ustanovljeno s strani družbe ne glede na prvo alineo prejšnjega odstavka, če v družbi ni delovnega mesta, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.”

V 81. členu se spremeni četrta alinea prvega odstavka in dodata novi peta in šesta alinea, ki glasijo: – “delavskega direktorja, delavca člana nadzornega sveta, sveta delavcev in delavskega zaupnika ter delavca, ki za potrebe sveta delavcev svoje delo opravlja poklicno, – delavcu v času poskusnega dela, – delavcu v času pripravništva.”

103. člen se spremeni tako, da glasi: “Zaradi nujnih operativnih razlogov v družbi delovno razmerje ne preneha: – delavcu med služenjem vojaškega roka, – delavcu v času, ko je zaradi bolezni odsoten z dela, – delavki v času nosečnosti, – delavki z otrokom do treh let starosti, – delavki oziroma delavcu med dopustom za nego in varstvo otroka, – delavskemu direktorju, delavcu članu nadzornega sveta, sveta delavcev, delavskemu zaupniku, delavcu, ki za potrebe sveta delavcev svoje delo opravlja poklicno in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku med opravljanjem njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije, – delavcu, izvoljenemu v predstavniške organe oblasti, – delavcu v času poskusnega dela, – delavcu v času pripravništva.”

Prvi odstavek 104. člena se spremeni tako, da se dodata novi peta in sedma alinea, dosedanja peta alinea, ki postane šesta alinea pa se spremeni tako, da glasijo: – “delavcu, ki je v družini edini v delovnem razmerju in jim je njegov prihodek edini vir dohodka, – delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do 15 let starosti ali z otrokom z zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju, – delavcu staremu nad 55 oziroma delavki stari nad 50 let.”

V prvem odstavku 105. člena se beseda “znaša” nadomesti z besedo “traja”. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “Za delavce, ki opravljajo posebno težka, naporna in za zdravje škodljiva dela, traja polni delovni čas največ 38 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom.” Druga alinea dosedanjega drugega odstavka, ki postane tretji odstavek se spremeni tako, da glasi: – “čas izobraževanja delavcev iz 161. člena te pogodbe” Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

116. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec lahko delavcu odredi pripravljenost na domu le na podlagi vnaprej izdelanega mesečnega razporeda pripravljenosti na domu in le če mu za ta čas zagotovi mobilni telefonski aparat ali telefonski pozivnik. Skupni čas pripravljenosti na domu lahko traja največ 150 ur na mesec.”

Spremeni se drugi odstavek 117. člena tako, da glasi: “Če eden izmed staršev z otrokom do 7 let starosti ali hudo bolnim otrokom ali otrokom s telesno ali duševno prizadetostjo dela polovico delovnega časa lahko delodajalec določi razporeditev delovnega časa le v dogovoru z njim.”

V 119. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Nadurno delo se lahko koristi kot dela proste ure v skladu s posebnim navodilom, ki se sprejme v soglasju s sindikati.”

120. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec ne sme zahtevati od delavca, da dela preko polnega delovnega časa, če: – je delo možno opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa ali z uvajanjem novih izmen, – neguje otroka starega do 7 let, – je delavka starejša od 50 let oziroma delavec starejši od 55 let, – še ni dopolnil 18 let, – bi takšno delo lahko poslabšalo njegovo zdravstveno stanje na podlagi mnenja zdravniške komisije, – gre za delavca invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo, – neguje ožjega družinskega člana, kar je potrebno po mnenju zdravnika, – si ne more zagotoviti varstva otroka preko polnega delovnega časa.”

123. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec je dolžan vsem delavcem določiti izrabo odmora med delovnim časom z mesečnimi oziroma letnimi razporedi delovnega časa ter pri tem upoštevati, da se izraba odmora lahko določi šele dve uri po začetku in najkasneje dve uri pred koncem delovnega časa. Delodajalec lahko določi odmor med delovnim časom le v enkratnem trajanju. Odmor med delovnim časom določi na posamezen dan ali izmeno v trajanju, kar je odvisno od razporeda delovnega časa ter narave dela, in sicer: – delavcem, ki delajo polni delovni čas: 30 minut, – delavcem, ki delajo manj kot polni delovni čas (krajši delovni čas): za vsako uro dela po 5 minut, vendar ne več kot 30 minut in ne manj kot 15 minut, – delavcem, ki delajo več kot polni delovni čas (nadurno delo) za vsako uro dela preko polnega delovnega časa še po 5 minut, – delavcem, ki delajo v izmenah: za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut, – vozniku, ki vozi tovorno motorno vozilo z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg: 30 minut po 4 urah vožnje, – delavkam, ki delajo ponoči: 50 minut oziroma za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut. Kolikor delodajalec delavcu ne določi odmora med delovnim časom v skladu s prejšnjimi odstavki, oziroma delavcu kljub določitvi odmora med delovnim časom njegova izraba ni omogočena ima delavec v skladu s prvim odstavkom pravico sam določiti čas izrabe odmora med delovnim časom na način, ki ne ogroža varnosti železniškega prometa.”

Spremeni se drugi odstavek 124. člena tako, da glasi: “V primerih iz tega člena se za otroka štejejo otroci, posvojenci, rejenci in pastorki, za starša oče, mati, očim, mačeha ter posvojitelj, za zakonca pa zakonec oziroma oseba, ki živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.”

Prvi odstavek 125. člena se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela z nadomestilom plače: – za čas aktivnega oddiha v skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati, – za udeležbo na športnih tekmovanjih, strokovnih posvetovanjih, kulturnih prireditvah na regijski, državni in mednarodni ravni, ki jo odobri delodajalec, – za udeležbo delavca, ki ima status vrhunskega športnika na državnih prvenstvih in mednarodnih športnih prireditvah, – za udeležbo na obravnavah pred organi družbe, na katerih se odloča o delavčevih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, – za odsotnost zaradi odziva na vabilo sodišča, ko odloča o delavčevih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, – za odsotnost zaradi odziva na vabilo sodišča, ko se delavcu zagotovi izplačilo plače preko refundacij, – za odsotnost zaradi opravljanja dolžnosti prostovoljnega gasilca in gorskega reševalca, – za odsotnost zaradi opravljanja neprofesionalnih funkcij v katere je delavec izvoljen na neposrednih državnih in lokalnih volitvah, – za odsotnost zaradi opravljanja funkcij oziroma dolžnosti v katero je delavec imenovan s strani sodišča, – za odsotnost, ko je delavec pozvan na dolžnost vojaškega obveznika ter na izvajanje obrambnih dolžnosti zaščite in reševanja, razen služenja vojaškega roka, – za prostovoljno dajanje krvi.” V drugem odstavku se številka »3« nadomesti s številko »4«, v tretjem odstavku pa se številka »6« nadomesti s številko »11«.

V 127. členu se številka “18” nadomesti s številko “20”.

V prvi alinei prvega odstavka točke B 130. člena se za besedo “za” doda beseda “umski” in vejica. V prvem odstavku točke D se spremeni tretja alinea, dodata novi četrta in sedma alinea in nov tretji odstavek, ki glasijo: – “delavki materi oziroma delavcu očetu z dvema otrokoma do 15 let starosti 3 dni – delavki materi oziroma delavcu očetu z več kot dvema otrokoma do 15 let starosti za vsakega nadaljnjega otroka 1 dan toda največ 3 dni – delovnim invalidom III. kategorije invalidnosti 2 dni Pri razporeditvi na drugo delovno mesto se delavcu na novo odmeri letni dopust za posamezno leto le v primeru, če je to za delavca ugodneje in v primeru, če je manjše število dni posledica spremembe po točki B tega člena. Pri novi odmeri letnega dopusta se sorazmerno upošteva čas, ko je delal v delovnih razmerah iz točke B tega člena.“ Dosedanji četrta in peta alinea prvega odstavka postaneta peta in šesta alinea, dosedanji šesta in sedma alinea pa osma in deveta alinea.

V 135. členu se spremeni drugi odstavek in doda nov tretji odstavek, ki se glasita: “Nastop letnega dopusta se odobri pisno. Kolikor delavcu letni dopust ni odobren mu mora delodajalec izdati pisno potrdilo, s katerega mora biti razvidno od kdaj do kdaj je delavec zaprosil za letni dopust in razlog, zakaj mu letni dopust ni odobren. V primeru, da delodajalec delavcu ne odobri letnega dopusta, do katerega je delavec v skladu s 133. členom te pogodbe upravičen, oziroma da do dogovora ni prišlo, lahko delavec izkoristi planirani letni dopust brez predhodne odobritve s tem, da o planirani izrabi letnega dopusta obvesti delodajalca najkasneje sedem dni pred izrabo.”

Spremeni se deseta alinea prvega odstavka 138. člena tako, da glasi: – “nespoštovanje navodil osebnega zdravnika ali zdravniške komisije in drugih obveznosti opredeljenih v 234. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98 s spremembami in dopolnitvami).”

Spremeni se naslov 34. poglavja in 154. člen tako, da glasita: “VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu vsem zaposlenim v družbi. Varnost in zdravje pri delu zagotavlja v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter splošnimi akti, ki natančneje opredeljujejo izvajanje ukrepov potrebnih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec izdela izjavo o varnosti pri delu v skladu s tretjim odstavkom 28. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu ob sodelovanju s sindikati, v soglasju s sindikati pa izda pravilnik o zaščitnih in varstvenih sredstvih. Delodajalec mora sindikate obveščati o stanju varstva in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih, ki jih je pripravil na zahtevo inšpekcije dela. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delodajalec je dolžan zagotavljati takšne delovne procese, ki so prilagojeni telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja. Delodajalec z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako ne smejo zdravstvene posledice dela prizadeti delavčeve plače, ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. Ukrepi delodajalca, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu ne smejo povzročati delavcem nobenih finančnih obveznosti.”

Črta se drugi odstavek 155. člena. Spremeni se tretji odstavek 155. člena, tako, da glasi: “Delodajalec zagotavlja delavcem ustrezne napitke pri delu, ko je temperatura pod -5 oziroma pri delu na terenu, ko je temperatura pod –5 oziroma nad 25 °C.”

Spremenita se drugi in tretji odstavek 157. člena tako, da glasita: “Delavka v času nosečnosti oziroma delavka še eno leto po porodu, oziroma delavka, ko doji otroka ne sme opravljati dela, ki bi poslabšalo njen zdravstveni položaj ali bi negativno vplivalo na razvoj otroka v materinem telesu. Mnenje o prepovedi del da zdravstvena organizacija. Če je treba prerazporediti delavko iz prejšnjega odstavka na drugo delovno mesto, ima pravico do plače, ki jo je prejemala na prejšnjem delovnem mestu, oziroma plače, ki je zanjo ugodnejša.” V četrtem odstavku se črtata beseda in število “od 1”, številka “3” pa se nadomesti s številko “7”.

Spremeni se naziv 37. poglavja in doda nov drugi odstavek 159. člena, tako, da glasita: “OBVEZNOSTI DELODAJALCA OB SMRTI ZARADI NESREČE PRI DELU ALI SMRTI AKTIVNEGA DELAVCA IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IZ ZDRAVSTVENEGA IN NEZGODNEGA ZAVAROVANJA TER PROSTOVOLJNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA S posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati oziroma s posebno pogodbo, se določijo obveznosti delodajalca glede zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja delavcev ter prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.”

V 160. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali, če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti prenehanju delovnega razmerja.” Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Spremeni se 161. člen tako, da glasi: “Delavci, katerih delo je neposredno povezano z varnostjo železniškega prometa in drugi delavci, se po posebnih predpisih ali nalogu delodajalca vključujejo v obvezno izobraževanje, ki je organizirano med delovnim časom. Čas izobraževanja se šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.”

V 162. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače tudi v primeru, ko je funkcionalno izobraževanje organizirano izven rednega delovnega časa, razen če se s posebno pogodbo dogovorita drugače.”

V 163. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: “Poleg odsotnosti iz prejšnjega, delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit. Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.” Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V prvi alinei drugega odstavka 165. člena se beseda “dveh” nadomesti s številko “7”. Spremeni se tretja alinea drugega odstavka tako, da glasi: – “delavka starejša od 50 oziroma delavec od 55 let.”

V 167. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Delodajalec zagotavlja vajencem, ki so sklenili učno pogodbo, poleg pravic določenih z zakonom tudi pravico do povračila stroškov za prevoz na delo.”

Spremeni se 170. člen tako, da glasi: “Priznanja za delavce, ki izpolnijo določeno delovno dobo v dejavnosti železniškega prometa se uredijo s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.”

V tretjem odstavku 180. člena se za številko “3” črta pika in dodata besedi “brez dodatka”, v 181. členu pa se za besedo “na” doda beseda “najmanj”.

V 182. členu se za besedo “delo” doda besedilo “ter o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov”.

V 183. členu se za besedo “člane” črta pika in doda besedilo “na podlagi pristopnih oziroma izstopnih izjav”.

V 184. členu se za besedo “pravila” doda besedilo “ter poseben dogovor o opravljanju železniškega prometa v času stavke”.

Črtajo se 185., 186., 187., 188. in 189. člen.

Črta se prvi odstavek 190. člena.

Črtata se 191. in 192. člen.

Drugi odstavek 194. člena se spremeni tako, da glasi: “Izhodiščne plače, ki so minimum vsakega tarifnega razreda, se zagotavljajo s temile količniki: -------------------------------------------------------------- I. Tarifni razred Opis Količnik -------------------------------------------------------------- I. Enostavna dela 1,00 II. Manj zahtevna dela 1,10 III. Srednje zahtevna dela 1,23 IV. Zahtevna dela 1,37 V. Zahtevnejša dela 1,55 VI. Zelo zahtevna dela 1,85 VII. Visoko zahtevna dela 2,10 VIII. Najzahtevnejša dela 2,50 IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 --------------------------------------------------------------

V drugem odstavku 197. člena se za besedo “se” doda besedilo “v sodelovanju s sindikati”. Tretji odstavek se spremeni tako, da glasi: “Razvrstitev vseh delovnih mest v družbi v tarifne razrede je priloga 4 k tej pogodbi in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, skupaj s plačilnimi razredi pa v Uradnih objavah Slovenskih železnic.”

Doda se nov 197.a člen, ki se glasi: “Za opravljanje del na delovnem mestu, kjer se združujejo posamezna dela iz različnih delovnih mest istega tarifnega razreda z različnimi plačilnimi razredi, se delavcu s sklepom določi plača po plačilnem razredu za delovno mesto, ki je izmed njih najvišje ovrednoteno.”

200. člen se črta.

V 201. členu se beseda “podjetju” nadomesti z besedo “družbi”.

Črta se drugi odstavek 202. člena.

Doda se novo poglavje a) in nov 203.a člen, ki se glasita: a) Dodatek za stalnost “Delodajalec zagotavlja delavcu, ki doseže v družbi 20 let delovne dobe ali več, vključno z beneficirano delovno dobo, dodatek za stalnost v višini 0,25% osnovne plače za vsako leto nad 20 let.” Dosedanja podpoglavja a), b) in c) 45. poglavja so nova podpoglavja b), c) in č).

V tretjem odstavku 205. člena se za besedo ”dela” dodajo besede “pred 6. uro in”.

206. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec zagotavlja delavcu dodatke za delovni čas, ki je za delavce manj ugoden, v temle odstotku od osnove: – za nočno delo 50% – za delo ob sobotah 25% – za delo preko polnega delovnega časa 40% – za delo na dela proste dneve po zakonu 50% – za delo ob nedeljah 50% – za delo iz 31. 12. na 1. 1. in za delo od 24. 12. do 25. 12. od 18. do 6. ure 100% – za delo v deljenem delovnem času: – za prekinitev dela do 2 ur 20% – za prekinitev dela 2 uri in več 25% Delodajalec zagotavlja delavcu plačilo za posebne delovne razmere v tehle odstotkih od osnove: – za stalno pripravljenost na domu ob delavnikih 15% – za stalno pripravljenost na domu ob sobotah, nedeljah in praznikih 20% – za dežurstvo (pripravljenost na delovnem mestu) ob delavnikih 70% – za dežurstvo (pripravljenost na delovnem mestu) ob sobotah, nedeljah in praznikih 80% Dežurstva in pripravljenost se uredijo s posebnim navodilom, ki se sprejme v soglasju s sindikati. Za prekinitve dela v izmenah po drugi alinei petega odstavka 106. člena pripada delavcu posebno plačilo v višini: – za čas prekinitve dela v izmeni ob delavnikih med 6. in 22. uro v višini 25% – za čas prekinitve dela v izmeni ob delavnikih med 22. in 6. uro naslednjega dne 45% – za čas prekinitve dela v izmeni na soboto in nedeljo oziroma praznik med 6. in 22. uro 35% – za čas prekinitve dela v izmeni na soboto in nedeljo oziroma praznik med 22. in 6. uro naslednjega dne 65% Za čas, prebit v obračalni enoti po tretji alinei tretjega odstavka 106. člena, pripada delavcem posebno plačilo v višini 20% ob delavnikih in 30% ob sobotah, nedeljah in praznikih. Podlaga za izračun dodatkov in plačil je osnovna plača delavca oziroma ustrezna urna postavka. Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.”

V prvem odstavku 207. člena se za besedo “nevarnosti” doda besedilo “in drugim posebnim zahtevam na delovnem mestu”.

V 208. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Način obračunavanja in izplačevanja nadomestila iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredi s posebnim navodilom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.”

V drugem odstavku 215. člena se črta pika in doda besedilo “s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.”

222. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec zagotavlja delavcu, ki opravlja profesionalno funkcijo sindikalnega zaupnika, plačo, ki je enaka plači, ki jo je prejemal pred izvolitvijo ali imenovanjem, ali do plače, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, če je ta zanj ugodnejša. Za plače, ki jo prejemajo zaposleni z enako izobrazbo se šteje povprečna plača tarifne skupine, v kateri je bil delavec razporejen na dan izvolitve ali imenovanja. Tako ugotovljena plača ne more biti nižja od povprečne plače vseh zaposlenih v VI. tarifni skupini. Plača iz prejšnjega odstavka tega člena se usklajujejo enako kot izhodiščne plače po tej pogodbi.”

Spremeni se podpoglavje d) 47. poglavja in 224. člen tako, da glasita: d) Plačilo učencem in študentom na praksi in vajencem “Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na obvezni praksi plačilo za polni delovni čas v višini: – učenci srednje strokovnih izobraževalnih programov 20% – študenti višjih strokovnih programov 30% – študenti visoko strokovnih in univerzitetnih programov 40% Podlaga za izračun je povprečna plača v Republiki Sloveniji za pretekli mesec. Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo in povračila stroškov v zvezi z delom po tej pogodbi. Učenci in študenti na praksi imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo. Vajenci imajo poleg pravice do plačila v skladu z zakonom in učno pogodbo, tudi pravico do dodatkov iz 205., 206. in 207. člena te pogodbe.”

V 225. členu se v prvi alinei prvega odstavka številka “5” nadomesti s številko “10”, v drugi alinei pa številka “15” s številko “30”.

Doda se novo f) podpoglavje 47. poglavja in nov 225.a člen, ki se glasita »f) Plačilo za nadomeščanje odsotnega delavca Pogoji in način uveljavitve plačila za nadomeščanje odsotnega delavca se podrobneje opredelijo s posebnim navodilom, ki se sprejme v soglasju s sindikati.«

Spremeni se naslov 48. poglavja in 226. člen tako, da glasita: “48. PLAČA NA PODLAGI USPEŠNOSTI POSLOVANJA IN DOBIČKA Delodajalec se zavezuje, da bo vključil v veljavni plačni sistem ugotavljanje in enkratno izplačilo dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja, ki se izplača do 20. decembra. Kriterije za določitev in višino tega dela plače določita delodajalec in sindikati s posebnim aktom. Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za obdobje, ko je delal. O delitvi dobička, do katerega imajo delavci pravico, odloča delodajalec.”

V prvi alinei prvega odstavka 228. člena se številka “50” nadomesti s številko “35”, v drugi alinei se številka “75” nadomesti s številko “50” in v tretji alinei se številka “100” nadomesti s številko “70”. Spremeni se drugi odstavek tako, da glasi: “Osnova za izračun je povprečna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.”

229. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih plač delavca, če je to zanj ugodnejše. Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.”

230. člen se spremeni tako, da glasi: “Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih plač delavca, če je to zanj ugodnejše. Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača v roku 3 dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.”

Spremenijo se prvi, drugi in tretji odstavek 232. člena tako, da glasijo: “Delodajalec izplača delavcu oziroma njegovi družini enkratno solidarnostno pomoč v višini 80% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece, in sicer v tehle primerih: – smrt ožjega družinskega člana, – težja invalidnost, – daljša bolezen delavca, – elementarne nesreče ali požari. Delodajalec ob smrti delavca njegovi družini izplača solidarnostno pomoč v višini 80% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu njegovi družini izplača solidarnostno pomoč v višini 240% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece, vsakemu vzdrževanemu otroku delavca pa enkratno solidarnostno pomoč v višini 40% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.”

V 234. členu se v četrtem odstavku številka “10” nadomesti s številko “15”. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: “Delodajalec v soglasju s sindikati izdela kriterije za ugotavljanje možnosti prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.”.

V tretjem odstavku 236. člena se beseda “sodelovanju” nadomesti z besedo “soglasju”.

Spremeni se prvi odstavek 237. člena tako, da glasi: »Delodajalec izplača delavcu, ki je v skladu s potrebami in v interesu družbe začasno razporejen na delo zunaj kraja stalnega bivališča svoje družine, nadomestilo za ločeno življenje, kot ga določa tarifna priloga.«.

V 241. členu se za besedo “prometa” doda besedilo “in v družbah za katere velja ta pogodba.”

V 242. členu se za besedo “drugače” postavi pika in črta besedilo “oz. bo določena izhodiščna plača za gospodarstvo Republike Slovenije.”

V 244. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Do izdaje izvršilnih predpisov o varnosti in zdravju pri delu se uporablja, če ni v nasprotju z določbami zakona o varnosti in zdravju pri delu, pravilnik o varstvu pri delu na železnicah (Uradni list SRS, št. 36/89).”

Črtajo se 245., 246. in 247. člen.

Dodajo se novi 249.a, b. in c. člen, ki glasijo:

“V primerih, ko je s to pogodbo določeno soglasje sindikatov se smiselno uporablja 8. člen te pogodbe.

Prvi odstavek 30. člena te pogodbe se za novo zaposlene delavce v družbi uporablja od 1. 4. 2000 dalje, za delavce, ki bodo prerazporejeni znotraj družbe od 1. 1. 2001 dalje, za ostale delavce pa v skladu z novim zakonom o delovnih razmerjih.

“Delovni čas iz drugega odstavka 105. člena se uvede v treh mesecih po določitvi delovnih mest v skladu s predpisi, najkasneje pa pri uveljavitvi novega voznega reda za obdobje 2001/2002. Seznam delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi delodajalec v soglasju s sindikati, najkasneje do 1. 10. 2000.”

Spremeni se naziv in priloga 1 tako, da glasita:

Spremeni se naziv priloge 2 tako, da glasi: “ŠTEVILO DNI DODATNEGA DOPUSTA ZA UMSKI IN TELESNI NAPOR TER VPLIVE OKOLJA” Dodajo se tri nova delovna mesta, ki glasijo: “42604 VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ MALIH POŠILJK 2 44401 STIKALNIČAR IB 3 45601 UPRAVLJALEC KONTEJNERSKE PREKLADALNE MEHANIZACIJE 3 Dodata se nov prvi in tretji odstavek, ki se glasita: “Delavcem, ki delajo v arhivu uprave družbe pripadata 2 dodatna dneva letnega dopusta. Delavcem, ki v prehodnem obdobju do sanacije delajo v delovnem okolju v katerem je s strani pooblaščene organizacije ugotovljena prekoračena povprečna letna koncentracija ionizirajočega sevanja glede na priporočene standarde Mednarodne komisije za radiološko zaščito (ICRP) pripadajo 4 dodatni dnevi letnega dopusta.” Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.

Spremeni se priloga 4. Prečiščeno besedilo razvrstitve delovnih mest po tarifnih razredih iz priloge 4 je priloga 1 teh sprememb in dopolnitev.

V prvem odstavku 1. točke priloge 5 se številka “638” nadomesti s številko “1000”. Spremeni se točka 2 tako, da glasi: “Posebni dodatki za težje delovne razmere, ki se obračunavajo le za dejansko opravljene ure dela pod navedenimi pogoji: – za delo v predorih, daljših od 70 metrov 80 SIT na uro; – za delo na stebrih, lestvah, strehahin prostozračnih konstrukcijah, v višini nad5 m 65 SIT na uro; – za delo pri vzdrževanju EAN-napravin palisad na težko dostopnem terenu in zvelikim nagibom 50 SIT na uro; – za varjenje v notranjosti cistern,rezervoarjev ipd. 50 SIT na uro; – za delo pri zunanjih temperaturahpod -10 °C 65 SIT na uro; – za povečano nevarnost pri opravljanju del premikača, vodje premika ter strojevodje za premik 65 SIT na uro; – za povečano nevarnost pri opravljanju del kretnika izven kretniške postojanke 65 SIT na uro; – za delo pri kemičnem uničevanjuplevela 100 SIT na uro; – za delo sprevodnika v zmanjšanizasedbi 65 SIT na uro; – za delo vlakovnega odpravnika indispečerja II. – vlakovni in kretnika v času zapore tira progi 100 SIT na uro; – za povečano nevarnost pri opravlja-nju del progarja in progovnega čuvaja na progi 65 SIT na uro; – delavcem, ki neposredno sodelujejopri odpravi izrednega dogodka 100 SIT na uro; – delavcem, ki poleg svojega rednegadela vozijo službeno ali lastno cestno vozilov službene namene 50 SIT na uro; – delavcem za delo na mejnih postajahin progah sosednjih železnic, v zvezi s katerim se zahteva poznavanje in uporaba predpisov sosednjih železnic 65 SIT na uro. Doda se nova 3. točka, ki se glasi: “Podrobnejši pogoji in način izplačil posebnega dodatka iz prejšnje točke se uredijo s posebnim navodilom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.”

Komisija, sestavljena iz predstavnika sindikatov, podpisnikov te pogodbe in predstavnika delodajalca v roku 30 dni po podpisu sprememb in dopolnitev pogodbe, pripravi prečiščeno besedilo pogodbe, ki se objavi v Uradnih objavah Slovenskih železnic.

Z uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev, preneha veljati kolektivna pogodba v SŽ Centralne delavnice Ljubljana d.o.o., razen: – priloga 1 – Seznam delovnih mest – priloga 2 – Število dni dodatnega letnega dopusta za umski ali telesni napor ter vplive okolja – priloga 3 – Posebni dodatki

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po podpisu obeh pogodbenic in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. 4. 2000 dalje.