Zakon o ratifikaciji Protokola 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972

# Zakon o ratifikaciji Protokola 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972 Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA 1996 H KONVENCIJI O PREPREČEVANJU ONESNAŽENJA MORJA Z ODPADNIMI IN DRUGIMI SNOVMI, 1972 (M96KPOM) Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972 (M96KPOM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. junija 2005.

Ratificira se Protokol 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, sestavljen 7. novembra 1996 v Londonu.

Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:(*)

1 Arbitražno sodišče (v nadaljevanju »sodišče«) je ustanovljeno na zahtevo pogodbenice, ki je na podlagi 16. člena tega protokola naslovljena na drugo pogodbenico. Zahtevo za arbitražo sestavlja predstavitev primera skupaj z ustrezno dokumentacijo.   2 Pogodbenica, ki zahteva arbitražo, obvesti generalnega sekretarja o: .1 svoji zahtevi za arbitražo in .2 določbah tega protokola, katerih razlaga ali uporaba je po njenem mnenju razlog za nesoglasje.   3 Generalni sekretar pošlje to informacijo vsem državam pogodbenicam.

1 Sodišče sestavlja en razsodnik, če se stranki v sporu tako dogovorita v 30 dneh po datumu prejema zahteve za arbitražo. 2 Ob smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku razsodnika se stranki v sporu lahko dogovorita o njegovi zamenjavi.

1 Če se stranki v sporu ne sporazumeta o sodišču v skladu z 2. členom te priloge, sodišče sestavljajo trije člani: .1 dva razsodnika, od katerih vsaka stranka v sporu imenuje svojega, in .2 tretji razsodnik, ki ga sporazumno imenujeta prva dva imenovana razsodnika, deluje pa kot predsednik sodišča.   2 Če predsednik sodišča ni imenovan v 30 dneh po imenovanju drugega razsodnika, stranki v sporu na zahtevo ene stranke predložita generalnemu sekretarju v nadaljnjem obdobju 30 dni dogovorjeni seznam usposobljenih oseb. Generalni sekretar čim prej izbere predsednika s tega seznama. Generalni sekretar ne izbere predsednika, ki je ali je bil državljan ene stranke v sporu, razen s soglasjem druge stranke v sporu.   3 Če stranka v sporu v 60 dneh po datumu prejema zahteve za arbitražo ne imenuje razsodnika iz prvega pododstavka prvega odstavka, lahko druga stranka zahteva, da se generalnemu sekretarju v 30 dneh predloži dogovorjeni seznam usposobljenih oseb. Generalni sekretar čim prej izbere predsednika s tega seznama. Predsednik nato zahteva, da stranka, ki ni imenovala razsodnika, to stori. Če ta stranka ne imenuje razsodnika v 15 dneh po tej zahtevi, generalni sekretar na zahtevo predsednika imenuje razsodnika z dogovorjenega seznama usposobljenih oseb.   4 Ob smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku razsodnika stranka v sporu, ki ga je imenovala, v 30 dneh po tem imenuje nadomestnega razsodnika. Če stranka ne imenuje nadomestnega razsodnika, se arbitraža nadaljuje s preostalima razsodnikoma. Ob smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku predsednika je nadomestni predsednik imenovan v skladu z določbama drugega pododstavka prvega odstavka in drugega odstavka v 90 dneh po smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku.   5 Generalni sekretar skrbi za seznam razsodnikov, na katerem so usposobljene osebe, ki jih imenujejo pogodbenice. Vsaka pogodbenica lahko na seznam uvrsti štiri osebe, ki niso nujno njeni državljani. Če stranke v sporu generalnemu sekretarju v določenem roku ne predložijo dogovorjenega seznama usposobljenih oseb, kot je to predvideno v drugem, tretjem in četrtem odstavku, generalni sekretar izbere s seznama, za katerega skrbi, razsodnika ali razsodnike, ki še niso imenovani.

Sodišče lahko obravnava in odloča o nasprotnih zahtevkih, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora.

Vsaka stranka v sporu je odgovorna za stroške, nastale ob pripravi njenega lastnega primera. Plačilo za člane sodišča in plačilo vseh splošnih stroškov, nastalih z arbitražo, krijejo stranke v sporu v enakem deležu. Sodišče vodi evidenco o vseh stroških in strankam predloži končni obračun.

Vsaka pogodbenica, ki ima v sporni zadevi pravni interes, ki ga odločitev utegne prizadeti, lahko s soglasjem sodišča in na svoje stroške po pisnem obvestilu strankam v sporu, ki so prve sprožile postopek, poseže v arbitražni postopek. Vsak tak posredovalec ima pravico predstaviti dokaze, pisne in ustne utemeljitve zadev, ki so privedle do posredovanja, v skladu s postopki, določenimi v 7. členu te priloge, nima pa pravic glede sestave sodišča.

Sodišče, ustanovljeno po določbah te priloge, sprejme svoj pravilnik.

1 Če sodišča ne sestavlja en razsodnik, se odločitve sodišča o arbitražnem postopku, kraju zasedanja in zadevah, povezanih s sporom, ki ga sodišče obravnava, sprejemajo z večino glasov njegovih članov. Odsotnost ali vzdržan glas katerega koli člana sodišča, ki ga je imenovala stranka v sporu, sodišča ne ovira, da bi sprejelo odločitev. Ob neodločenem glasovanju odloči glas predsednika.   2 Stranki v sporu olajšata delo sodišča in v skladu s svojo zakonodajo in uporabo vseh sredstev, ki jih imata na voljo: .1 sodišču zagotovita vse potrebne dokumente in informacije ter .2 mu omogočita vstop na njuno ozemlje, zaslišanje prič ali izvedencev in ogled kraja.   3 Dejstvo, da stranka v sporu ni izpolnila določb drugega odstavka, ne zadrži sprejetja odločitve sodišča in razglasitve razsodbe.

Sodišče razglasi svojo razsodbo v petih mesecih po tem, ko je bilo ustanovljeno, razen če ugotovi, da je ta rok treba podaljšati za obdobje, ki ni daljše kot pet mesecev. Razsodbi sodišča je priložena obrazložitev razlogov za odločitev. Odločitev je dokončna, pritožba nanjo ni mogoča in se sporoči generalnemu sekretarju, ki z njo seznani pogodbenice. (*) Besedilo protokola v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.

Za izvajanje protokola skrbita Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje in prostor.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.