Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja

# Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI DODATNEGA PROTOKOLA K SPORAZUMU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O VAROVANJU V ZVEZI S POGODBO O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA (MAEVPN) Razglašam Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (MAEVPN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. julija 2000.

Ratificira se Dodatni protokol k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, podpisan 26.novembra 1998 na Dunaju.

Dodatni protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Določbe Sporazuma o varovanju veljajo za ta protokol v tolikšni meri, kolikor se nanašajo na določbe tega protokola in so združljive z njimi. Ob neskladju med določbami Sporazuma o varovanju in določbami tega protokola veljajo določbe tega protokola.

a. Slovenija predloži Agenciji izjavo, ki vsebuje: (i) splošen opis in informacije, ki določajo lokacijo raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in se izvajajo kjer koli, kjer jih financira, posebej odobri ali nadzoruje Slovenija oziroma se izvajajo v njenem imenu; (ii) informacije, ki jih je Agencija ugotovila na podlagi pričakovanega povečanja učinkovitosti ali zmožnosti in s katerimi se je Slovenija strinjala, o operativnih dejavnostih, pomembnih za varovanje v objektih in na lokacijah zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material navadno uporablja; (iii) splošen opis vsake stavbe na vsakem mestu, vključno z njeno uporabo in njeno vsebino, če to ni jasno iz tega opisa. Opis mora vključevati karto mesta; (iv) opis obsega postopkov za vsako lokacijo, na kateri potekajo dejavnosti, določene v Prilogi I tega protokola; (v) informacije, ki podrobno opredeljujejo lokacijo, obratovalno stanje in ocenjeno letno proizvodno zmogljivost rudnikov urana in obratov za predelavo uranove rude ter obratov za predelavo torijeve rude kot tudi tekočo letno proizvodnjo takšnih rudnikov in obratov za predelavo za Slovenijo kot celoto. Slovenija mora na zahtevo Agencije dati informacije o tekoči letni proizvodnji posameznega rudnika ali obrata za predelavo. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala; (vi) informacije o izvirnem materialu, ki ni dosegel sestave in čistosti, ustrezne za izdelovanje goriva ali za izotopsko obogatitev, kot sledi: (a) količine, kemično sestavo, uporabo ali predvideno uporabo takšnega materiala bodisi za jedrsko ali nejedrsko uporabo za vsako lokacijo v Sloveniji, na kateri je material prisoten v količinah, ki presegajo deset ton urana in/ali dvajset ton torija, in za druge lokacije s količinami, ki so večje od ene tone, skupno količino za Slovenijo kot celoto, če presega deset ton urana ali dvajset ton torija. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala; (b) količine, kemično sestavo in namembni kraj za vsak izvoz takšnega materiala iz Slovenije za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo: (1) deset ton urana ali pri zaporednem izvozu urana iz Slovenije v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od desetih ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto; (2) dvajset ton torija ali pri zaporednem izvozu torija iz Slovenije v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od dvajsetih ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto; (c) količine, kemično sestavo, sedanjo lokacijo in uporabo ali predvideno uporabo vsakega uvoza takšnega materiala v Slovenijo za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo: (1) deset ton urana ali pri zaporednem uvozu urana v Slovenijo, pri čemer je vsak uvoz manjši od desetih ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto; (2) dvajset ton torija ali pri zaporednem uvozu torija v Slovenijo, pri čemer je vsak uvoz manjši od dvajsetih ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto; pri čemer se razume, da se informacije o takšnem materialu, ki je namenjen za nejedrsko uporabo, ne zahtevajo, potem ko je material v svoji nejedrski obliki končne uporabe. (vii) (a) informacije glede količin, uporab in lokacij jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu s 37. členom Sporazuma o varovanju; (b) informacije glede količin (ki so lahko v obliki ocen) in uporab na vsaki lokaciji jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu z odstavkom (b) 36. člena Sporazuma o varovanju, ki še ni v nejedrski obliki končne uporabe, v količinah, ki presegajo tiste, določene v 37. členu Sporazuma o varovanju. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala; (viii) informacije glede lokacije ali nadaljnje obdelave srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ali odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, za katere je varovanje prenehalo v skladu z 11. členom Sporazuma o varovanju. Za namen tega odstavka “nadaljnja obdelava” ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja; (ix) naslednje informacije glede navedene opreme in nejedrskega materiala s seznama Priloga II: (a) za vsak izvoz takšne opreme in materiala iz Slovenije: identiteto, količino, lokacijo predvidene uporabe v državi prejemnici in datum oziroma predvideni datum izvoza; (b) na izrecno zahtevo Agencije potrditev s strani Slovenije kot države uvoznice informacij, ki jih je Agenciji o izvozu takšne opreme in materiala v Slovenijo posredovala druga država; (x) splošne načrte za naslednje desetletno obdobje, pomembne za razvoj jedrskega gorivnega cikla (vključno z načrtovanimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, povezanimi z jedrskim gorivnim ciklom), ko jih odobrijo ustrezni organi v Sloveniji. b. Slovenija si po najboljših močeh prizadeva, da Agenciji predloži naslednje informacije: (i) splošen opis in informacije o podrobnejši opredelitvilokacije raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in so izrecno povezane z obogatitvijo, predelavo jedrskega goriva ali obdelavo srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, ki se izvajajo kjer koli v Sloveniji, ki pa jih Slovenija ne financira, posebej ne odobrava ali nadzoruje oziroma se ne izvajajo v njenem imenu. Za namen tega odstavka “obdelava” srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja; (ii) splošen opis dejavnosti in identiteto osebe ali pravne osebe, ki takšne dejavnosti izvaja na lokacijah, ki jih je Agencija odkrila zunaj mesta in za katere Agencija meni, da bi lahko bile funkcionalno povezane z dejavnostmi na tem mestu. Takšne informacije se dajo na posebno zahtevo Agencije. Informacije se dajo po posvetovanju z Agencijo in pravočasno. c. Na zahtevo Agencije Slovenija zagotovi dopolnitev ali pojasnitev katere koli informacije, ki jo je dala po tem členu, če je pomembna za varovanje.

a. Slovenija predloži Agenciji informacije, določene v točkah (i), (iii), (iv), (v), (vi)(a), (vii) in (x) odstavka a 2. člena ter v točki (i) odstavka b 2. člena, v 180 dneh po začetku veljavnosti tega protokola. b. Slovenija Agenciji vsako leto do 15. maja predloži dopolnitve informacij, omenjene v zgornjem odstavku a, za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. Če se predhodno predložene informacije niso spremenile, Slovenija to navede. c. Slovenija Agenciji vsako leto do 15. maja predloži informacije, določene v podtočkah (b) in (c) točke (vi)odstavka a 2. člena za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. d. Slovenija Agenciji vsake četrt leta predloži informacije, določene v podtočki (a) točke (ix) odstavka a 2. člena. Te informacije se predložijo v šestdesetih dneh po koncu vsakega četrtletja. e. Slovenija Agenciji predloži informacije, določene v točki (viii) odstavka a 2. člena, 180 dni pred nadaljnjo obdelavo, do 15. maja vsako leto pa informacije o spremembah lokacije za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. f. Slovenija in Agencija se dogovorita o času in pogostnosti predložitve informacij, določenih v točki (ii) odstavka a 2. člena. g. Slovenija Agenciji predloži informacije iz podtočke (b) točke (ix)odstavka a 2. člena v šestdesetih dneh po zahtevi Agencije.

Naslednje velja v zvezi z uresničevanjem dodatnega dostopa po 5. členu tega protokola: a. Agencija ne poskuša mehanično ali sistematično preverjati informacij, omenjenih v 2. členu, vendar pa ima dostop do: (i) katere koli lokacije, omenjene v točki (i) ali (ii) odstavka a 5. člena na selektivni podlagi, da ne bo neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti; (ii) katere koli lokacije, omenjene v odstavku b ali c 5. člena, da bi rešili vprašanje v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo predloženih informacij v skladu z 2. členom ali da bi pojasnili neskladnost v zvezi s temi informacijami; (iii) katere koli lokacije, omenjene v točki (iii) odstavka a 5. člena, v tolikšni meri, kot je za Agencijo potrebno, da zaradi varovanja potrdi izjavo Slovenije o stanju razgradnje objekta ali lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal. b. (i) Agencija najavi Sloveniji dostop vsaj 24 ur vnaprej, razen kot je določeno v točki (ii) spodaj. (ii) Za dostop do katerega koli kraja na mestu, ki se zahteva v zvezi z obiski za verifikacijo projektnih podatkov ali z ad hoc ali rutinskimi inšpekcijami na tem mestu, se vnaprejšnje obvestilo, če Agencija tako zahteva, da vsaj dve uri prej, v izrednih okoliščinah pa tudi v manj kot dveh urah. c. Vnaprejšnje obvestilo je pisno in v njem se navedejo razlogi za dostop in dejavnosti, ki se bodo izvajale med takšnim dostopom. d. V primeru spornega vprašanja ali neskladnosti Agencija da Sloveniji možnost, da pojasni in olajša reševanje vprašanja ali neskladnosti. Takšna možnost bo dana, preden se zahteva dostop, razen če Agencija meni, da bi odložitev dostopa vplivala na namen, zaradi katerega se dostop zahteva. Agencija o vprašanju ali neskladnosti v nobenem primeru ne sprejema kakršnih koli odločitev, preden Sloveniji ni bila dana takšna možnost. e. Dostop je možen le med rednim delovnim časom, razen če se Slovenija strinja z drugačno rešitvijo. f. Slovenija ima pravico, da inšpektorje Agencije med dostopom spremljajo predstavniki Slovenije, če to inšpektorjev ne zadržuje ali kako drugače ovira pri opravljanju njihovih nalog.

Slovenija Agenciji omogoči dostop do: a. (i) katerega koli kraja na mestu; (ii) katere koli lokacije, ki jo je Slovenija določila v skladu s točkami (v) – (viii) odstavka a 2. člena; (iii) katerega koli razgrajenega objekta ali razgrajene lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal; b. katere koli lokacije, ki jo je Slovenija določila v skladu s točkami (i), (iv), (ix)(b) odstavka a 2. člena ali odstavkom b 2. člena, ki ni ena od lokacij, omenjenih v zgornji točki (i) odstavka a, pod pogojem da, si Slovenija po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti; c. katere koli lokacije, ki jo je določila Agencija, ki ni ena od lokacij, omenjenih v zgornjih odstavkih a in b, zaradi jemanja vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo, pod pogojem, da si Slovenija po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije na bližnjih lokacijah ali z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti.

Pri uresničevanju 5. člena lahko Agencija izvaja naslednje dejavnosti: a. za dostop v skladu s točko (i) ali (iii) odstavka a 5. člena: vizualno opazovanje, zbiranje vzorcev iz okolja, uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja, uporabo pečatov in drugih sredstev za prepoznavanje in ugotavljanje nepooblaščenih posegov, ki so določeni v dopolnilnih dogovorih, in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet guvernerjev (v nadaljnjem besedilu Svet) po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo; b. za dostop v skladu s točko (ii) odstavka a 5. člena: vizualno opazovanje, štetje kosov jedrskega materiala, nedestruktivna merjenja in jemanje vzorcev, uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja, pregledovanje dokumentov v zvezi s količinami in izvorom materiala in razpolaganjem z njim, zbiranje vzorcev iz okolja in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo; c. za dostop v skladu z odstavkom b 5. člena: vizualno opazovanje, zbiranje vzorcev iz okolja, uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja, pregledovanje dokumentov o proizvodnji in pošiljanju v zvezi z varovanjem in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo; d. za dostop v skladu z odstavkom c 5. člena: zbiranje vzorcev iz okolja, in če rezultati ne rešijo vprašanja ali neskladnosti na lokaciji, ki jo je Agencija določila v skladu z odstavkom c 5. člena, uporabo vizualnega opazovanja, naprav za odkrivanje in merjenje sevanja ter druge objektivne ukrepe na tej lokaciji, kot je bilo dogovorjeno med Slovenijo in Agencijo.

a. Na zahtevo Slovenije se Agencija in Slovenija dogovorita o nadzorovanem dostopu v skladu s tem protokolom, da bi preprečili razširjanje zaupnih informacij, da bi izpolnili varnostne zahteve ali zahteve za fizično zaščito oziroma da bi zavarovali lastninsko ali poslovno občutljive informacije. Takšni dogovori Agencije ne ovirajo pri dejavnostih, ki so potrebne za verodostojno zagotovitev, da na posamezni lokaciji ni neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti, vključno z rešitvijo vprašanja v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo informacij, omenjenih v 2. členu, ali z nedoslednostjo v zvezi s temi informacijami. b. Slovenija lahko pri predložitvi informacij, omenjenih v 2. členu, Agencijo obvesti o krajih na mestu ali lokaciji, na katerih bi bil možen nadzorovan dostop. c. Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima Slovenija možnost nadzorovanega dostopa v skladu z določbami zgornjega odstavka a.

Nič v tem protokolu Sloveniji ne preprečuje, da ne bi Agenciji ponudila dostopa do dodatnih lokacij poleg tistih, omenjenih v 5. in 9. členu, ali da od Agencije ne bi zahtevala izvedbe verifikacijskih dejavnosti na določeni lokaciji. Agencija si po najboljših močeh prizadeva ugoditi takšni zahtevi.

Slovenija mora Agenciji omogočiti dostop do lokacij, ki jih je določila Agencija, za jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju pod pogojem, da si Slovenija po najboljših močeh prizadeva izpolniti zahteve Agencije na alternativnih lokacijah, če ni zmožna omogočiti takšnega dostopa. Agencija takšnega dostopa ne zahteva, dokler uporabe jemanja vzorcev iz okolja na širšem območju in postopkovne ureditve za to ne odobri Svet po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo.

Agencija obvesti Slovenijo o: a. dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s tem protokolom, vključno s tistimi glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija Slovenijo opozorila, v šestdesetih dneh po tem, ko je Agencija izvedla dejavnosti; b. rezultatih dejavnosti glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija Slovenijo opozorila, in sicer čim prej, vendar v vsakem primeru v tridesetih dneh po tem, ko je Agencija prišla do rezultatov; c. ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi svojih dejavnosti v skladu s tem protokolom. Ugotovitve se sporočajo letno.

a. (i) Generalni direktor uradno obvesti Slovenijo o odobritvi Sveta glede katerega koli uslužbenca Agencije za inšpektorja za varovanje. Če Slovenija v treh mesecih po prejemu obvestila o odobritvi Sveta generalnega direktorja ne obvesti o svoji zavrnitvi takšnega uslužbenca za inšpektorja za Slovenijo, velja inšpektor, o katerem je bila Slovenija obveščena, za imenovanega; (ii) generalni direktor v odgovoru na zahtevo Slovenije ali na lastno pobudo takoj obvesti Slovenijo o umiku imenovanja katerega koli uslužbenca za inšpektorja za Slovenijo. b. Za obvestilo omenjeno v zgornjem odstavku a se šteje, da ga je Slovenija prejela sedem dni po datumu, ko je Agencija Sloveniji poslala obvestilo s priporočeno pošto.

Slovenija v enem mesecu po prejemu zahtevka imenovanemu inšpektorju, določenemu v zahtevku, priskrbi ustrezne vizume za večkraten vstop/izstop in/ali prehod, kadar se to zahteva, da inšpektorju zagotovi, da vstopi na ozemlje Slovenije in na njem ostane zaradi opravljanja svojih nalog. Vsi zahtevani vizumi veljajo vsaj eno leto in se po potrebi obnovijo, da zajamejo trajanje inšpektorjevega imenovanja za Slovenijo.

a. Kadar Slovenija ali Agencija ugotovi, da je treba v dopolnilnih dogovorih določiti, kako naj se uporabljajo ukrepi, določeni v tem protokolu, se Slovenija in Agencija dogovorita o takšnih dopolnilnih dogovorih v devetdesetih dneh po začetku veljavnosti tega protokola, ali kadar je potreba po takšnih dopolnilnih dogovorih ugotovljena po začetku veljavnosti tega protokola, v devetdesetih dneh po datumu takšne ugotovitve. b. Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima Agencija pravico uporabljati ukrepe, ki so določeni v tem protokolu.

a. Slovenija dovoli in ščiti svobodne komunikacije Agencije zaradi uradnih namenov med inšpektorji Agencije v Sloveniji ter sedežem Agencije in/ali območnimi uradi, vključno z nadzorovanim in nenadzorovanim prenosom informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije. Agencija ima po posvetovanju s Slovenijo pravico do uporabe mednarodno vzpostavljenih sistemov neposrednih komunikacij, vključno s satelitskimi sistemi in drugimi oblikami telekomunikacije, ki se v Sloveniji ne uporabljajo. Na zahtevo Slovenije ali Agencije se podrobnosti o uresničevanju tega odstavka glede nadzorovanega ali nenadzorovanega prenosa informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije, določijo v dopolnilnih dogovorih. b. Pri komunikaciji in prenosu informacij, kot sta določena v zgornjem odstavku a, se upošteva potreba po varovanju lastninsko ali poslovno občutljivih informacij ali projektnih podatkov, ki jih Slovenija obravnava kot posebej občutljive.

a. Agencija vzdržuje strog režim za zagotavljanje učinkovitega varovanja pred razkritjem poslovnih, tehnoloških in industrijskih skrivnosti ter drugih zaupnih informacij, ki jih izve, vključno s takšnimi informacijami, ki jih izve pri izvajanju tega protokola. b. Režim, omenjen v zgornjem odstavku a, med drugim vključuje določbe v zvezi s: (i) splošnimi načeli in z njimi povezanimi ukrepi za ravnanje z zaupnimi informacijami; (ii) pogoji zaposlovanja osebja v zvezi z varovanjem zaupnih informacij; (iii) postopki ob kršitvah ali domnevnih kršitvah zaupnosti. c. V zgornjem odstavku a omenjeni režim Svet odobri in ga redno preverja.

a. Priloge tega protokola so njegov sestavni del. Razen za namene spremembe prilog pomeni izraz “protokol”, kot je uporabljen v tem aktu, protokol in priloge skupaj. b. Seznam dejavnosti, naveden v Prilogi I, in seznam opreme ter materiala, naveden v Prilogi II, lahko Svet spremeni na podlagi nasveta odprte delovne skupine izvedencev, ki jo ustanovi Svet. Vsaka takšna sprememba začne veljati štiri mesece po tem, ko jo sprejme Svet.

a. Ta protokol začne veljati z dnem, ko Agencija prejme od Slovenije pisno obvestilo, da so izpolnjene zakonske in/ali ustavne zahteve Slovenije za začetek veljavnosti. b. Slovenija lahko kadar koli pred začetkom veljavnosti tega protokola izjavi, da bo ta protokol uporabljala začasno. c. Generalni direktor vse države članice Agencije nemudoma obvesti o vsaki izjavi o začasni uporabi tega protokola in o začetku njegove veljavnosti.

Za namen tega protokola: a. Raziskovalne in razvojne dejavnosti, povezane z jedrskim gorivnim ciklom, pomenijo tiste dejavnosti, ki so izrecno povezane s katerim koli razvojnim vidikom postopka ali sistema katere koli od naslednjih postavk: – pretvorbe jedrskega materiala, – obogatitve jedrskega materiala, – izdelovanja jedrskega goriva, – reaktorjev, – kritičnih objektov, – predelave jedrskega goriva, – obdelave (brez prepakiranja odpadkov ali priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja) srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, vendar ne vključujejo dejavnosti v zvezi s teoretičnim ali temeljnim znanstvenim raziskovanjem ali z raziskovanjem in razvojem uporabe radioaktivnih izotopov v industriji, medicini, hidrologiji in kmetijstvu, vplivov na zdravje in okolje ter izboljšanega vzdrževanja. b. Mesto pomeni tisto območje, ki ga Slovenija razmeji v ustreznih projektnih podatkih za objekt, vključno z zaprtim objektom, ter v ustrezni informaciji o lokaciji zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material običajno uporablja, vključno z zaprto lokacijo zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal (to je omejeno na lokacije z vročimi celicami ali na lokacije, kjer so opravljali dejavnosti, povezane s pretvorbo, obogatitvijo, izdelovanjem goriva ali predelavo). Vključevati mora tudi vse naprave, nameščene skupaj z objektom ali lokacijo, za opravljanje bistvenih storitev ali njihovo uporabo, kar vključuje: vroče celice za obdelavo obsevanih materialov brez jedrskega materiala, naprave za ravnanje z odpadki, njihovo shranjevanje in odlaganje ter stavbe v zvezi z navedenimi dejavnostmi, ki jih je Slovenija določila v skladu z zgornjo točko (iv) odstavka a 2. člena. c. Razgrajeni objekt ali razgrajena lokacija zunaj jedrskega objekta pomeni napravo ali lokacijo, s katere so bile preostale strukture in oprema, ki so bistvene za njeno uporabo, odstranjene ali onesposobljene, tako da se ne uporablja za shranjevanje in se ne more več uporabljati za ravnanje z jedrskim materialom, njegovim obdelovanjem ali uporabo. d. Zaprti objekt ali zaprta lokacija zunaj jedrskega objekta pomeni napravo ali lokacijo, na kateri so bile dejavnosti ustavljene in jedrski material odstranjen, vendar objekt ni bil razgrajen. e. Visokoobogaten uran pomeni uran, ki vsebuje 20 ali več odstotkov izotopa urana-235. f. Jemanje vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (to je zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na lokaciji in v njeni neposredni bližini, ki jo je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na določeni lokaciji. g. Jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (to je zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na nizu lokacij, ki ga je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na širšem območju. h. Jedrski material pomeni kateri koli osnoven ali poseben cepljivi material, kot je določeno v XX. členu Statuta. Izraz osnoven material se ne razlaga v pomenu rude ali ostankov rude. Vsaka odločitev Sveta v smislu XX. člena Statuta Agencije po začetku veljavnosti tega protokola, ki razširja materiale, ki se štejejo za osnoven material ali poseben cepljivi material, bo po tem protokolu začela veljati šele, ko jo sprejme Slovenija. i. Objekt pomeni: (i) reaktor, kritični objekt, obrat za pretvorbo, obrat za izdelavo, obrat za predelavo, obrat za ločevanje izotopov ali ločeno skladišče ali (ii) katero koli lokacijo, na kateri se običajno uporablja jedrski material v količinah nad enim efektivnim kilogramom. j. Lokacija zunaj jedrskih objektov pomeni katero koli napravo ali lokacijo, ki ni objekt, kjer se jedrski material običajno uporablja v količinah enakih enemu efektivnemu kilogramu ali manj. SESTAVLJENO na Dunaju dne 26.novembra 1998 v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Za REPUBLIKO SLOVENIJO mag. Miroslav Gregorič l. r. Za MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO Mohamed ElBaradei l. r.

Za izvajanje dodatnega protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.