Zakon o ratifikaciji Protokola iz leta 1992 o spremembi Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969

# Zakon o ratifikaciji Protokola iz leta 1992 o spremembi Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969 Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstvaka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA IZ LETA 1992 O SPREMEMBI MEDNARODNE KONVENCIJE O CIVILNI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO, POVZROČENO Z ONESNAŽENJEM Z NAFTO, 1969 (MKCO69) Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola iz leta 1992 o spremembi Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969 (MKCO69), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 31. maja 2000.

Ratificira se Protokol iz leta 1992 o spremembi Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969, sestavljen v Londonu 27. novembra 1992.

Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Konvencija, katere določbe so spremenjene s tem protokolom je Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969, v nadaljnjem besedilu “Konvencija o odgovornosti 1969“. Za države pogodbenice protokola 1976 h Konvenciji o odgovornosti 1969 šteje, da ta navedba vključuje Konvencijo o odgovornosti 1969, spremenjeno s tistim protokolom.

I. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se spremeni, kot sledi: 1. Prvi odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 1. “Ladja“ pomeni čezoceansko plovilo in čezmorsko ladjo katere koli vrste, zgrajeno ali prilagojeno za prevoz olj kot razsutega tovora, pod pogojem, da se ladja, zmožna prevažati olja in drug tovor, obravnava kot ladja le, če dejansko prevaža olja kot razsuti tovor in med potovanjem, ki sledi takemu prevozu, razen če je dokazano, da nima nobenih ostankov takega prevoza olj na krovu. 2. Peti odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 2. “Olje“ pomeni vsako obstojno ogljikovodikovo rudninsko olje, kot so surova nafta, kurilno olje, težko plinsko olje in mazivno olje, ki se prevažajo na krovu ladje kot tovor ali v tankih take ladje. 3. Šesti odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 6. “Škoda zaradi onesnaženja“ pomeni: a) izgubo ali škodo, povzročeno zunaj ladje z onesnaženjem, ki je posledica uhajanja ali izlitja olj z ladje, povsod, kjer utegne priti do takega uhajanja ali izlitja, pod pogojem, da se nadomestilo za škodo v okolju, ki ni izguba dobička zaradi take škode, omeji na stroške ustreznih ukrepov za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki jih je treba opraviti ali so bili dejansko opravljeni; b) stroške preventivnih ukrepov in nadaljnje izgube ali škode, ki so jo povzročili preventivni ukrepi. 4. Osmi odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 8. “Dogodek“ pomeni vsak pojav ali vrsto pojavov istega izvora, ki povzroči škodo zaradi onesnaženja ali ustvari hudo in neposredno grožnjo, da bo povzročila tako škodo. 5. Deveti odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 9. “Organizacija“ pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo. 6. Za devetim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: 10. “Konvencija o odgovornosti 1969“ pomeni Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, ki se povzroči z onesnaževanjem z olji, 1969. Za države pogodbenice protokola 1976 k tej konvenciji se šteje, da to vključuje Konvencijo o odgovornosti 1969, kot je bila spremenjena s tem protokolom.

II. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se zamenja z naslednjim besedilom: Ta konvencija se uporablja izključno za: a) škodo zaradi onesnaženja, povzročeno: i) na ozemlju države pogodbenice, vključno s teritorialnim morjem in ii) v izključni ekonomski coni države pogodbenice, ustanovljeni v skladu z mednarodnim pravom ali, če država pogodbenica ni ustanovila take cone, na sosednjem območju zunaj teritorialnega morja te države, ki ga je določila ta država v skladu z mednarodnim pravom, in ne sega več kot 200 morskih milj od temeljne črte, od katere je izmerjena širina njenega teritorialnega morja; b) preventivne ukrepe, kadar so sprejeti, da bi se preprečila ali čim bolj zmanjšala taka škoda.

III. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se spremeni, kot sledi: 1. Prvi odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 1. Razen v primerih, predvidenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, je lastnik ladje v času dogodka, ali kadar ga sestavlja vrsta pojavov, v času prvega takega pojava, odgovoren za vsako škodo zaradi onesnaženja, ki ga je povzročila ladja, in je posledica takega dogodka. 2. Četrti odstavek se zamenja z naslednjim besedilom: 4. Proti lastniku ni mogoče vložiti nobenega zahtevka za povrnitev škode zaradi onesnaženja, razen v skladu s to konvencijo. Po petem odstavku tega člena ni mogoče vložiti nobenega zahtevka za povrnitev škode zaradi onesnaženja po tej konvenciji ali drugih zahtevkov do: a) zaposlenih ali predstavnikov lastnika ali članov posadke; b) pilota ali drugih oseb, ki opravljajo storitve za ladjo, čeprav niso člani posadke; c) zakupnika (ne glede na to, kako se imenuje, vključno z zakupnikom prazne ladje), upravnika ali upravljalca ladje; d) osebe, ki izvaja reševanje s soglasjem lastnika ali po navodilih pristojnih javnih oblasti; e) osebe, ki izvaja preventivne ukrepe; f) vseh zaposlenih ali predstavnikov oseb, omenjenih v pododstavkih c), d) in e); razen če je škoda posledica njihovega osebne storitve ali opustitve, storjene zato, da se povzroči takšna škoda, ali iz malomarnosti in vedoč, da lahko nastane taka škoda.

IV. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se zamenja z naslednjim besedilom: Kadar pride do dogodka, ki vključuje dve ali več ladij, in je posledično povzročena škoda zaradi onesnaženja, so lastniki vseh teh ladij, razen tistih, ki so izvzete po III. členu, skupno in solidarno odgovorni za vso škodo, ki je ni mogoče razumno razdeliti.

V. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se spremeni, kot sledi: 1. Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 1. Lastnik ladje ima pravico, da omeji svojo odgovornost po tej konvenciji v zvezi z vsakim dogodkom do skupnega zneska po naslednjem izračunu: a) 3 milijone računskih enot za ladjo, ki ne presega 5.000 enot tonaže; b) za ladjo z večjo tonažo se za vsako dodatno enoto tonaže k znesku, omenjenem v pododstavku a), doda 420 računskih enot; pod pogojem, da ta skupni znesek v nobenem primeru ne presega 59,7 milijona računskih enot. 2. Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 2. Lastnik ladje nima pravice, da bi omejil svojo odgovornost po tej konvenciji, če je dokazano, da je škoda zaradi onesnaženosti posledica njegove osebne storitve ali opustitve, storjene zato, da se povzroči taka škoda, ali iz malomarnosti in vedoč, da lahko nastane taka škoda. 3. Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 3. Da bi lastnik izkoristil ugodnost omejitve, predvidene v prvem odstavku tega člena, lastnik ustanovi sklad za celotno vsoto, ki je meja njegove odgovornosti, pri sodišču ali drugi pristojni oblasti v državi pogodbenici, v kateri je vložena tožba po IX. členu, ali če ni vložene tožbe, pri katerem koli sodišču ali drugi pristojni oblasti v državi pogodbenici, v kateri je lahko vložena tožba po IX. členu. Sklad se lahko ustanovi s pologom vsote ali predložitvijo bančne garancije ali druge garancije, sprejemljive po zakonodaji države pogodbenice, v kateri se ustanovi sklad, in jo šteje sodišče ali druga pristojna oblast za primerno. 4. Deveti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 9.a) “Računska enota“, navedena v prvem odstavku tega člena, je posebna pravica črpanja, kot jo opredeljuje Mednarodni denarni sklad. Zneski, navedeni v prvem odstavku, se pretvorijo v državno valuto na podlagi vrednosti te valute glede na posebno pravico črpanja na dan ustanovitve sklada, navedenega v tretjem odstavku. Vrednost državne valute za posebne pravice črpanja države pogodbenice, ki je članica Mednarodnega denarnega sklada, se izračuna v skladu z metodo vrednotenja, ki velja na ta dan za naložbe in bančne menjave Mednarodnega denarnega sklada. Vrednost državne valute za posebne pravice črpanja države pogodbenice, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada, se izračuna v skladu z načinom, ki ga določi ta država. 9.b) Kljub temu lahko država pogodbenica, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada, in njena zakonodaja ne dovoljuje uporabe določb pododstavka a) devetega odstavka, ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadarkoli kasneje izjavi, da ima računska enota, navedena v pododstavku a) devetega odstavka, vrednost 15 zlatih frankov. Zlati frank iz tega odstavka, je enak petinšestdeset in pol miligramom zlata čistosti devetsto tisočink. Pretvorba zlatega franka v državno valuto se opravi v skladu z zakonom te države. 9.c) Izračun, omenjen v zadnjem stavku pododstavka a) devetega odstavka, in pretvorba omenjena v pododstavku b) devetega odstavka, se opravita tako, da izražata v državni valuti države pogodbenice čim realnejšo vrednost zneskov iz prvega odstavka, ki bi izhajali iz uporabe prvih treh stavkov pododstavka a) devetega odstavka. Države pogodbenice sporočijo depozitarju način izračuna na podlagi pododstavka a) devetega odstavka oziroma rezultat pretvorbe po pododstavka b) devetega odstavka ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji in vedno, kadar pride do spremembe katerega od njih. 5. Deseti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 10. V tem členu je ladijska tonaža bruto tonaža, izračunana v skladu s pravili o merjenju tonaže, iz Priloge I k Mednarodni konvenciji o izmeritvi ladij, 1969. 6. Drugi stavek enajstega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: Tak sklad se lahko ustanovi tudi, če po določbah drugega odstavka lastnik ni upravičen do omejitve svoje odgovornosti, vendar njegova ustanovitev v takem primeru ne škodi pravicam katerega koli vlagatelja zahtevka do lastnika.

VII. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se spremeni, kot sledi: 1. Prva dva stavka drugega odstavka se nadomestita z naslednjim besedilom: Potrdilo, ki dokazuje veljavnost zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, se po določbah te konvencije izda vsaki ladji, potem ko ustrezne oblasti države pogodbenice odločijo, da so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka. Za ladjo, ki je registrirana v državi pogodbenici, tako potrdilo izda ali overi ustrezna oblast države ladijske registracije; za ladjo, ki ni registrirana v državi pogodbenici, ga lahko izda ali overi ustrezna oblast katere koli države pogodbenice. 2. Četrti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 4. Potrdilo mora biti med vožnjo na ladji, točen prepis pa se deponira pri oblasteh, ki vodijo ladijski register, ali če ladja ni registrirana v državi pogodbenici, pri oblasteh države, ki so izdale ali overile potrdilo. 3. Prvi stavek sedmega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: Potrdila, ki jih izdajo ali overijo oblasti države pogodbenice v skladu z drugim odstavkom, druge države pogodbenice priznavajo za namene te konvencije in jih upoštevajo z enako veljavnostjo kot potrdila, ki so jih izdale ali overile same, tudi če so izdane ali overjene za ladjo, ki ni registrirana v državi pogodbenici. 4. V drugem stavku sedmega odstavka se besede “države registracije“ nadomestijo z besedami “od države, ki jih je izdala ali overila“. 5. Drugi stavek osmega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: V takem primeru lahko toženec, tudi če lastnik po drugem odstavku V. člena ni upravičen do omejitve svoje odgovornosti, izkoristi omejitve odgovornosti iz prvega odstavka V. člena.

IX. člen Konvencije o odgovornosti 1969 se dopolni, kot sledi: Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: 1. Kadar dogodek povzroči škodo zaradi onesnaženja na ozemlju, vključno z teritorialnim morjem ali območjem ene ali več držav pogodbenic, navedenem v II. členu, ali kadar so sprejeti preventivni ukrepi, da bi se preprečila ali čim bolj zmanjšala škoda zaradi onesnaženja na takem ozemlju, vključno z teritorialnim morjem ali območjem, se lahko tožba za povrnitev vloži le pri sodiščih take države ali držav pogodbenic. Tožencu se pošlje ustrezno obvestilo o tožbi.

Za XII. členom Konvencije o odgovornosti 1969 se dodata naslednja nova člena:

Vzorec potrdila, priložen h Konvenciji o odgovornosti 1969, se nadomesti z vzorcem priloženim temu protokolu.

1. Konvencija o odgovornosti 1969 in ta protokol se za potrebe pogodbenic k temu protokolu obravnavata in razlagata kot en dokument. 2. I. do XII. člen ter vzorčno potrdilo Konvencije o odgovornosti 1969, spremenjene s tem protokolom, so znani kot Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, 1992 (Konvencija o odgovornosti 1992).

Vlada Republike Slovenije skladno z 31. členom Protokola iz leta 1992 o spremembi Mednarodne konvencije o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1971, odpove Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969 (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/77), ki je bila sestavljena v Bruslju 18. decembra 1971 in jo je Republika Slovenija nasledila po nekdanji SFRJ (akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92 – Mednarodne pogodbe št. 15/92).

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.