Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe

# Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z o razglasitvi zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe Razglašam Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. julija 1995.

Ratificira se Mednarodna konvencija Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe, sprejeta v Bruslju 13. decembra 1960 in spremenjena z Dodatnim protokolom k Mednarodni konvenciji Eurocontrol o sodelovanju za varnost na zračnih poteh, sprejetim v Bruslju 6. julija 1970, Protokolom o dopolnitvi Dodatnega protokola k Mednarodni konvenciji Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 6. julija 1970, sprejetim 21. novembra 1978, in Protokolom, ki spreminja Mednarodno konvencijo Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, sprejetim v Bruslju 12. februarja 1981.

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in slovenskem prevodu glasi:

1. Pogodbenice se strinjajo, da bodo okrepile svoje sodelovanje na področju zračne plovbe, in zlasti, da bodo poskrbele za skupno organizacijo storitev zračnega prometa v zgornjem zračnem prostoru. 2. V ta namen se ustanovi “Evropska organizacija za varnost zračne plovbe” (EUROCONTROL), v nadaljnjem besedilu “Organizacija”. Organizacijo sestavljata dva organa: – ”stalna Komisija za varnost zračne plovbe”, v nadaljnjem besedilu “Komisija”; – ”Agencija za službe zračnega prometa”, v nadaljnjem besedilu “Agencija”, katere statut je priloga te konvencije. 3. Sedež Organizacije je v Bruslju.

1. Vsaka pogodbenica lahko v pogledu spodnjega zračnega prostora in ob upoštevanju zahtev praktičnega dela zaprosi za odločitev Komisije, da se službe zračnega prometa v celoti ali v delu njenega spodnjega zračnega prostora zaupa Organizaciji ali kaki drugi pogodbenici. 2. V slednjem primeru vzdržani glas kake tretje pogodbenice ne pomeni ovire za veljavnost odločitve Komisije, ne glede na določbe drugega odstavka 8. člena te konvencije. 3. Določbe tega člena, ki so povezane z možnostjo pogodbenic, da zaupajo službe zračnega prometa v celoti ali v delu svojega spodnjega zračnega prostora kaki drugi pogodbenici, ne omejujejo pravice pogodbenic, da med seboj sklepajo dvostranske dogovore v enak namen.

V namene te konvencije izraz “zračni promet” zajema civilne zrakoplove in tiste vojaške, carinske in policijske zrakoplove, ki se ravnajo po postopkih Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

Organizacija je pravna oseba. Na ozemlju pogodbenic ima največjo pravno sposobnost, ki jo za pravne osebe dovoljuje nacionalna zakonodaja; med drugim ima pravico pridobiti in prenašati lastništvo premičnin in nepremičnin in nastopiti kot stranka na sodišču. Razen v primerih, ko ta konvencija ali priloženi statut navajata drugače, jo zastopa Agencija, ki deluje v njenem imenu. Agencija upravlja premoženje Organizacije.

Komisijo sestavljajo predstavniki pogodbenic. Vsaka pogodbenica ima pravico do dveh predstavnikov, vendar ima samo en glas.

1. Cilj Komisije je v sodelovanju z državnimi vojaškimi organi podpirati sprejemanje ukrepov in nameščanje ter uporabo opreme z namenom: – zagotovitve varnosti zračne plovbe; – zagotovitve urejenega in hitrega pretoka zračnega prometa v določenem zračnem prostoru, ki je v suverenosti pogodbenic ali v katerem so bile službe zračnega prometa zaupane pogodbenicam v skladu z mednarodnimi sporazumi. 2. V ta namen je Komisija odgovorna za naslednje naloge: a) proučevanje standardizacije državnih predpisov, ki urejajo zračni promet, in standardizacije delovanja služb, odgovornih za zagotavljanje varnosti in upravljanje zračnega prometa, v skladu s Standardi in Priporočeno prakso Mednarodne organizacije civilnega letalstva in ob upoštevanju zahtev nacionalne varnosti; b) podpiranje skupne politike na področju radijske opreme, telekomunikacij in ustrezne letalske tehnike, namenjene zagotavljanju varnosti zrakoplova; c) podpiranje in usklajevanje študij, povezanih s službami in napravami zračne plovbe ter z uvajanjem tehničnih inovacij, po potrebi pa tudi študij sprememb regionalnih načrtov zračne plovbe, ki se jih predloži Mednarodni organizaciji civilnega letalstva; d) določanje oblike zračnega prostora, v katerem je varnost zračne plovbe zaupana Agenciji, v skladu z določbami 38. člena te konvencije; uveljavljanje pooblastil Komisije po 2. členu te konvencije; e) zastavljanje politike Agencije v pogledu plačil za storitve, opravljene za uporabnike, in, kjer je to relevantno, odobravanje tarif in pogojev pobiranja pristojbin, ki jih določa Agencija; f) proučevanje ukrepov, ki so bili pripravljeni za pospeševanje financiranja naložb, potrebnih za delovanje Agencije ali širše služb, ki v pogodbenicah sodelujejo pri zagotavljanju varnosti zračne plovbe; g) izvajanje pooblastil splošnega nadzora dejavnosti Agencije pri uveljavljanju 20. člena te konvencije in 8. člena, 9. člena, 10. člena, 11. člena, 12. člena, točke a) tretjega odstavka 13. člena, drugega odstavka 14. člena, drugega odstavka 17. člena, drugega in četrtega odstavka 23. člena, tretjega odstavka 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, prvega odstavka 30. člena, prvega odstavka 34. člena in 37. člena priloženega statuta.

Pri opravljanju svojih nalog Komisija: a) oblikuje priporočila v primerih iz točk a), b) in c) drugega odstavka 6. člena te konvencije; b) sprejema odločitve v primerih iz prvega odstavka 2. člena, točke d) drugega odstavka 6. člena, drugega odstavka 9. člena, drugega odstavka 12. člena in 13. člena te konvencije; c) izdaja navodila Agenciji v primerih iz točk e) in f) drugega odstavka 6. člena, 20. člena in 31. člena te konvencije; d) sprejema vse ukrepe, potrebne za opravljanje nalog po točki g) drugega odstavka 6. člena te konvencije; e) po potrebi posreduje nesoglasja razsodišču, ki ga predvideva prvi odstavek 33. člena te konvencije.

1. Priporočila oblikuje večina članov Komisije. Predstavniki pogodbenic, na katere se nanaša priporočilo, predlagajo pristojnim organom v svojih državah vse ukrepe, potrebne za uveljavitev priporočil, o katerih so se dogovorili na Komisiji. 2. Odločitve se sprejemajo s soglasnim sklepom vseh članov Komisije. Zavezujoče so za vse pogodbenice. 3. Navodila Komisije se sprejemajo z večino glasov pogodbenic, pod čemer se razume: – da se te glasove ponderira po postopku, predpisanem v razpredelnici v 9. členu spodaj; to ponderiranje temelji na bruto nacionalnem proizvodu pogodbenic, – da ti glasovi predstavljajo večino pogodbenic. 4. Sklepe, ki izhajajo iz odstavkov d) in e) 7. člena, se sprejema v skladu s pravili, navedenimi v tretjem odstavku tega člena, razen v primerih, ko veljajo drugačna pravila po izrecnih določbah te konvencije ali priloženega statuta.

1. Razpredelnica za ponderiranje, omenjeno v prejšnjem členu, je naslednja:

1. Komisija sestavi in soglasno sprejme svoj poslovnik. 2. Poslovnik med drugim vsebuje pravila o uradu predsednika, o ustanavljanju delovnih skupin in o delovnih jezikih Komisije.

Osebje in pripomočke, potrebne za delo Komisije, zagotovi Agencija.

1. Komisija z ustreznimi državami in mednarodnimi organizacijami vzdržuje stike, ki so potrebni za uresničevanje ciljev Agencije. 2. Komisija je še posebej, v skladu s pravicami, ki jih ima Agencija po 31. členu te konvencije, izključno pooblaščena za sklepanje tistih sporazumov v imenu Organizacije z mednarodnimi organizacijami, državami članicami Organizacije ali drugimi državami, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so ji zaupane v skladu s to konvencijo, in za delovanje organov, ustanovljenih po tej konvenciji ali ustanovljenih v namene njenega uresničevanja.

Organizacija lahko sklepa sporazume z državami, ki niso pogodbenice te konvencije, vendar si želijo uporabljati storitve Agencije. V teh primerih ukrepe sprejema Komisija na podlagi poročila, ki ga predloži Agencija.

Pogodbenice zaupajo Agenciji službe zračnega prometa v zračnem prostoru, določenem v skladu z določbami točke d) drugega odstavka 6. člena in določbami 38. člena te konvencije.

1. Kjer je to potrebno, se v skladu z državno zakonodajo in s posledicami, ki izhajajo iz določb te zakonodaje v zvezi z razlastitvijo v javnem interesu, prizna status javnega interesa za pridobitev nepremičnin, potrebnih za namestitev naprav Organizacije, če s tem soglaša zadevna vlada. Če pridobitev takega premoženja s prijateljskim sporazumom ni mogoča, lahko postopek razlastitve zaradi javnega interesa v skladu s svojo državno zakonodajo sprožijo pristojni organi v zadevni državi. 2. Na ozemlju pogodbenic, kjer niso določeni postopki, omenjeni v prejšnjem odstavku, lahko Organizacija uporabi tiste postopke prisilnega odkupa, ki se lahko uporabijo v korist civilnega letalstva in telekomunikacij. 3. Pogodbenice priznavajo Organizaciji pravico, da glede katerih koli naprav in služb, nameščenih oziroma ustanovljenih v njenem imenu na njihovem ozemlju, uporabi državno zakonodajo, ki se nanaša na omejitve pravic lastnikov nepremičnin, kot velja v primeru javnega interesa za domače službe z enako nalogo, posebej glede služnosti v javnem interesu. 4. Organizacija bo poravnala stroške, ki izhajajo iz uresničevanja določb tega člena, skupaj z izplačili odškodnin v skladu z zakonodajo države, na ozemlju katere je premoženje.

Pogodbenice v okviru svojih pristojnosti, še zlasti pri dodeljevanju radijskih frekvenc, sprejemajo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da lahko Organizacija opravi tiste operacije, s katerimi izpolnjujejo svoj namen.

1. Agencija pri opravljanju svojih nalog v namene nadzora zračnega prometa uveljavlja predpise, ki veljajo na ozemljih pogodbenic in v zračnem prostoru, v katerem so bile le-tem zaupane službe zračnega prometa z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenice so. 2. V primeru težav pri uveljavljanju določb prejšnjega odstavka Agencija predloži zadevo Komisiji, ki izda pogodbenicam priporočila v zvezi s potrebnimi ukrepi pod pogoji, predpisanimi v točki a) drugega odstavka 6. člena te konvencije.

Pri opravljanju svojih nalog in v okviru pooblastil služb zračnega prometa Agencija izdaja vsa potrebna navodila vodjem zrakoplovov. Vodje zrakoplovov morajo ta navodila izpolnjevati, razen v primeru višje sile, predvidene v predpisih, omenjenih v prejšnjem členu.

Kršitve predpisov zračne plovbe, zagrešene v zračnem prostoru, v katerem so službe zračnega prometa zaupane Agenciji, se evidentirajo v poročilih uslužbencev, ki jih Agencija posebej pooblasti v ta namen. Pri tem ne bodo kršene pravice uslužbencev pogodbenic, da v skladu z državno zakonodajo poročajo o enakih kršitvah. Zgoraj omenjena poročila imajo pri državnih sodiščih enako veljavo kot tista, ki jih sestavijo državni uslužbenci, pooblaščeni za poročanje o enakih kršitvah.

Kjer je to predvideno, Agencija pri uresničevanju navodil Komisije, oblikovanih v skladu z določbami točke e) drugega odstavka 6. člena te konvencije, določi tarife in pogoje pobiranja tistih pristojbin, ki jih je Organizacija pooblaščena pobirati od uporabnikov. Agencija te tarife in pogoje predloži v odobritev Komisiji.

1. Organizacija je v državi, kjer je njen sedež, in v državah pogodbenicah oproščena vseh dajatev, davkov in pristojbin pri njeni ustanovitvi, razpustitvi ali likvidaciji. 2. Organizacija je oproščena vseh dajatev, davkov in pristojbin pri pridobitvi nepremičnin, potrebnih za opravljanje njenih nalog. 3. Organizacija je oproščena vseh neposrednih davkov, ki veljajo zanjo in za njeno premoženje, sredstva in dohodke. 4. Organizacija je oproščena vseh posrednih fiskalnih pristojbin, ki izhajajo iz izdaje posojil in ki bremenijo Organizacijo. 5. Organizacija je oproščena vsakršnega obdavčenja izjemne ali diskriminacijske narave. 6. Oprostitve, predvidene v tem členu, ne veljajo za davke in pristojbine, ki se pobirajo kot plačilo za komunalne storitve.

1. Organizacija je oproščena vseh carinskih dajatev in davkov ali pristojbin z enakim učinkom, razen pristojbin za opravljene storitve. Izvzeta je iz vseh uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev glede materialov, opreme, zalog in drugih predmetov, ki jih uvozi za uradno uporabo Organizacije in ki so namenjeni za stavbe in naprave Organizacije ali za njeno delovanje. 2. Tako uvoženo blago se na ozemlju pogodbenice, v katero je bilo vneseno, ne sme prodajati, posojati ali odtujiti brezplačno ali za plačilo, razen pod pogoji, ki jih določi vlada zadevne pogodbenice. 3. Za zagotovitev, da bodo materiali, oprema, zaloge in drugi predmeti, omenjeni v prvem odstavku in uvoženi za uporabo Organizacije, dejansko dostavljeni Organizaciji in dejansko uporabljeni v njenih uradnih stavbah in napravah ali za njeno delovanje, se lahko izvajajo kakršni koli nadzorni ukrepi, za katere se meni, da bodo učinkoviti. 4. Poleg tega je Organizacija oproščena vseh carinskih dajatev in izvzeta iz vseh uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev za publikacije, na katere se nanaša 36. člen priloženega statuta.

1. Organizacija lahko poseduje katero koli valuto in ima račune v kateri koli valuti, če je to potrebno za izvrševanje transakcij za lastne potrebe. 2. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo v skladu s pogoji, predpisanimi v državni zakonodaji ali v mednarodnih sporazumih, izdale Organizaciji potrebna dovoljenja za vsa nakazila sredstev, potrebnih za ustanovitev in delovanje Organizacije, skupaj z izdajo in odplačevanjem posojil, če je izdajo teh posojil odobrila vlada zadevne države članice.

1. Agencija lahko zaposli strokovne delavce, ki so državljani držav pogodbenic. 2. Pogodbenice za osebe, omenjene v prejšnjem odstavku, uveljavljajo predpise v zvezi s priseljevanjem in druge formalnosti, ki veljajo za prijavljanje tujcev, tako da omenjeni predpisi ali formalnosti ne pomenijo ovire za vstop v državo, delovanje Agencije ali repatriacijo. 3. Pri določbah prvega in drugega odstavka tega člena niso dovoljene nikakršne izjeme, razen iz razlogov javne morale, javne varnosti ali javnega zdravja. 4. Osebje Organizacije: a) je oproščeno carinskih dajatev in pristojbin, razen tistih, ki se nanašajo na opravljene storitve, v primeru uvoza osebnih predmetov, premičnin in drugih gospodinjskih potrebščin, ki niso novi in ki jih prinesejo iz tujine, ko se prvič priseljujejo na zadevno ozemlje, in v primeru ponovnega izvoza istih predmetov ali premičnin, ko prenehajo opravljati svojo funkcijo; b) lahko ob prevzemu svojih dolžnosti na ozemlju katere koli države pogodbenice začasno uvozi svoj osebni avtomobil brez plačila carine in ga pozneje, vendar najkasneje ob prenehanju opravljanja svoje funkcije, znova izvozi brez plačila dajatev; v obeh primerih se ob tem uveljavljajo vsi pogoji, za katere vlada zadevne pogodbenice v vsakem posameznem primeru meni, da so potrebni. 5. Pogodbenice zgoraj omenjenih ugodnosti niso obvezane podeliti svojim državljanom. 6. Zadevne vlade sprejmejo vse ukrepe, potrebne za neovirana nakazila neto plač.

1. Pogodbene obveznosti Organizacije ureja zakon, ki velja za zadevno pogodbo. 2. Kar zadeva nepogodbene obveznosti Organizacija plača odškodnino za škodo, nastalo zaradi malomarnosti njenih organov ali njenih zaposlenih med opravljanjem njihovih službenih dolžnosti, če jim je to škodo mogoče pripisati. Zgornja določba ne izključuje pravice do drugih odškodnin po državni zakonodaji pogodbenic.

1. Naprave in arhivi Organizacije so nedotakljivi. Premoženje in sredstva Organizacije so oproščena kakršne koli zasege, razlastitve ali zaplembe z administrativnim ukrepom. 2. Premoženja in sredstev Organizacije ni mogoče zaseči niti nad njimi izvrševati sodb, razen s sodno odločbo. Naprav Organizacije ni mogoče v nobenem primeru zaseči niti nad njimi izvrševati sodb. 3. Določbe tega člena ne preprečujejo, da bi imeli pristojni organi države, v kateri ima Organizacija sedež, in drugih držav, v katerih se nahajajo te naprave in arhivi, dostop do naprav in arhivov Organizacije, in sicer v namene sodne preiskave in zagotavljanja izvršbe sodnih odločb na njihovih ozemljih.

1. Organizacija bo vedno sodelovala s pristojnimi organi pogodbenic, da bi olajšala normalno delovanje sodišč, zagotovila spoštovanje policijskih predpisov in preprečila zlorabe, ki bi lahko bile posledica privilegijev, imunitet, oprostitev ali olajšav, določenih s to konvencijo. 2. Organizacija v največji možni meri olajšuje izvajanje javnih del znotraj in v bližini nepremičnin, ki so ji bile dodeljene v uporabo na ozemlju pogodbenic.

1. V namene opravljanja svojih nalog je Agencija pooblaščena, da gradi stavbe in naprave, ki jih potrebuje, in da neposredno izvaja storitve zračnega prometa, ki so ji bile zaupane. 2. Da zmanjša porabo v zvezi z naložbami in administracijo, se Agencija obrača na državne tehnične službe in uporablja državne naprave, kadar koli je to mogoče, da se tako izogne nepotrebnemu podvajanju.

Mednarodni sporazumi in državni predpisi, ki se nanašajo na vstop, prelet in varnost ozemlja države članice, so za Agencijo zavezujoči, zato mora uveljavljati vse ukrepe za zagotovitev uresničevanja takih sporazumov in predpisov.

Da se lahko pogodbenice prepričajo, ali se državni predpisi in mednarodni sporazumi izvajajo, mora Agencija posredovati pogodbenicam, ki to zahtevajo, vse potrebne podatke v zvezi z zrakoplovi, za katere je pristojna pri opravljanju svojih nalog.

V okviru navodil, ki jih izda Komisija, lahko Agencija vzpostavlja stike, ki so nujni za koordinacijo zračnega prometa in delovanje služb Agencije, z ustreznimi javnimi ali zasebnimi tehničnimi službami pogodbenic, tretjih držav in mednarodnih organizacij. V ta namen lahko Agencija v imenu Organizacije podpisuje pogodbe povsem administrativne, tehnične ali gospodarske narave, če je to potrebno za njeno delovanje in če o tem obvesti Komisijo.

Pogodbenice priznajo, da si mora Agencija zagotoviti finančno ravnotežje, zato se zavezujejo, da ji bodo ob upoštevanju njenih lastnih prihodkov namenile ustrezna finančna sredstva v mejah in pod pogoji, ki so navedeni v priloženem statutu.

1. Vsa nesoglasja, ki se lahko v zvezi s tolmačenjem ali uveljavljanjem te konvencije ali njenih prilog pojavijo med samimi pogodbenicami ali med pogodbenicami in Organizacijo, ki jo predstavlja Komisija, in ki jih ni mogoče poravnati z neposrednimi pogajanji ali kako drugače, se na zahtevo katere koli izmed strani v sporu posredujejo razsodišču. 2. V ta namen vsaka stran v posameznem primeru imenuje po enega razsodnika, oba razsodnika pa se dogovorita o imenovanju tretjega razsodnika. Če katera od strani v dveh mesecih po prejemu zahtevka druge strani ne imenuje svojega razsodnika ali če imenovana razsodnika v teh dveh mesecih ne dosežeta sporazuma o tretjem razsodniku, lahko katera koli stran zahteva od predsednika Mednarodnega sodišča, da opravi ustrezna imenovanja. 3. Razsodišče samo določi svoj poslovnik. 4. Vsaka stran nosi stroške svojega razsodnika in svojega zastopanja v postopku pred razsodiščem; stroške tretjega razsodnika in druge stroške si obe strani v sporu enakopravno razdelita. Razsodišče lahko, če meni, da je to primerno, določi tudi drugačno delitev stroškov. 5. Odločitve razsodišča so zavezujoče za strani v sporu.

1. Statut Agencije in vse njegove spremembe, uvedene pod pogoji, predpisanimi v tej konvenciji in v priloženem statutu, veljajo in se uporabljajo na ozemlju držav pogodbenic. 2. Vse spremembe določb statuta mora odobriti Komisija s soglasnim sklepom svojih članov. 3. Določb 1. člena, 22. do vključno 26. člena in 30. člena priloženega statuta ni mogoče spremeniti.

O ukrepih, ki so potrebni v primeru izrednega stanja ali vojne, se ob upoštevanju težav pri uveljavljanju določb te konvencije skupaj posvetujejo vlade prizadetih pogodbenic.

Pogodbenice se obvezujejo, da bodo za zagotovitev kontinuitete javnih služb v pogledu Agencije zagotavljale uveljavljanje veljavnih statutarnih določb.

1. Ta konvencija velja: a) (i) za pogodbenice, navedene v Prilogi II, za njihova ozemlja, kot so definirana v omenjeni prilogi; (ii) za druge pogodbenice, za njihova ozemlja, kot jih definirajo same, s soglasjem Komisije, soglasno izglasovanem ob pristopu teh pogodbenic; b) za vsa ozemlja, za mednarodne odnose katerih je odgovorna kaka pogodbenica in na katera je bila razširjena veljavnost te konvencije v skladu z drugim odstavkom tega člena. 2. a) Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske lahko ob podpisu ali ratifikaciji te konvencije ali kadar koli pozneje s pisnim obvestilom, posredovanim vladi Kraljevine Belgije, razglasi, da se veljavnost te konvencije razširi na celoto ali del Kanalskih otokov in na otok Man; konvencija se razširi na ozemlja, navedena v obvestilu, na dan prejema obvestila oziroma ob kakem drugem datumu, ki je naveden v obvestilu. b) S soglasnim sklepom Komisije in sklenitvijo preliminarnega finančnega sporazuma z Organizacijo lahko vsaka pogodbenica kadar koli po začetku veljavnosti te konvencije razširi veljavnost te konvencije na vsako ozemlje, za katerega mednarodne odnose je odgovorna. O tej razširitvi mora obvestiti vlado Kraljevine Belgije; konvencija se razširi na ozemlja, navedena v obvestilu, na dan prejema obvestila oziroma ob kakem drugem datumu, o katerem se dogovori s Komisijo. 3. Vlada Kraljevine Belgije obvesti vse pogodbenice o vsaki razširitvi veljavnosti te konvencije po drugem odstavku tega člena in v vsakem primeru navede datum, ko je bila veljavnost konvencije razširjena.

Agencija skrbi za službe zračnega prometa: a) v zgornjem zračnem prostoru nad ozemlji, omenjenimi v prejšnjem členu, in v zgornjem zračnem prostoru, ki se stika z zgoraj omenjenim zračnim prostorom in za katerega so bile službe zračnega prometa zaupane pogodbenicam z mednarodnim sporazumom v skladu s pravicami Komisije po 6. členu te konvencije; b) v spodnjem zračnem prostoru, kot je določen v 2. členu te konvencije; c) v zračnem prostoru, ki je predmet sporazuma s tretjimi državami, pri uveljavljanju določb 13. člena te konvencije.

1. Ta konvencija velja dvajset let od dne začetka svoje veljavnosti. 2. To obdobje se avtomatično podaljšuje za obdobja po pet let, razen če kaka pogodbenica s pisnim obvestilom vladi Kraljevine Belgije najmanj dve leti pred iztekom veljavnega obdobja izrazi svoj namen, da odpoveduje konvencijo. 3. Če se pri uveljavljanju zgornjih določb Organizacija razpusti, se bo štelo, da obstaja do zaključka postopka likvidacije.

1. To konvencijo morajo pogodbenice ratificirati. 2. Ratifikacijske listine se deponirajo pri vladi Kraljevine Belgije. 3. Konvencija začne veljati prvi dan drugega meseca po tem, ko ratifikacijsko listino deponira zadnja podpisnica, ki izpolni to formalnost. 4. Čim konvencijo ratificirajo prve štiri države podpisnice, katerih ozemlja s stališča organizacije služb zračnega prometa tvorijo povezano celoto in od katerih mora biti ena država, v kateri je sedež Organizacije, vlada Kraljevine Belgije stopi v stik z zadevnimi vladami, da se, če menijo, da je to primerno, in ob upoštevanju zahtev varnosti, odločijo, da začno to konvencijo med seboj nemudoma uveljavljati. V primeru države podpisnice, katere ratifikacijska listina je deponirana šele po začetku veljavnosti te konvencije, začne ta veljati za to državo šele na dan podpisa finančnega sporazuma med to državo podpisnico in Organizacijo. 5. Vlada Kraljevine Belgije obvesti vlade drugih držav podpisnic o vsakem deponiranju ratifikacijskih listin in o dnevu začetka veljavnosti.

1. O pristopu vsake nove države k tej konvenciji odloča Komisija s soglasnim glasovanjem. Tak pristop je predmet preliminarnega finančnega sporazuma med to državo in Organizacijo v skladu s 24. členom priloženega statuta. 2. Predsednik Komisije obvesti državo, ki ni podpisnica, o odločitvi, da se sprejme njen pristop h konvenciji. 3. Pristopna listina se deponira pri vladi Kraljevine Belgije, ki o tem obvesti vlade drugih držav podpisnic in držav, ki so v postopku pristopanja h konvenciji. 4. Pristop začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju pristopne listine.

Vlada Kraljevine Belgije bo to konvencijo registrirala pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. V potrditev dogovorjenega so podpisani pooblaščeni predstavniki po predložitvi svojih pooblastil, ki so bila ocenjena kot pravilna in v zahtevani obliki, podpisali to konvencijo in jo opremili s svojimi pečati. SKLENJENO v Bruslju dne 13. decembra 1960 v nemškem, angleškem, francoskem in nizozemskem jeziku, v enem izvirniku, ki ostane deponiran v arhivih vlade Kraljevine Belgije, ki bo posredovala overovljene kopije vsem državam podpisnicam. V primeru neskladnosti je veljavno francosko besedilo.

1. Ne glede na davčne oprostitve, določene v 21. in 22. členu Konvencije, morajo vlade držav članic Organizacije v primerih, kadar Organizacija pri opravljanju svojih uradnih dejavnosti pridobi premoženje večje vrednosti ali naroči storitve večje vrednosti, glede katerih so plačane oziroma se plačujejo posredne dajatve, davščine ali druge obveznosti (skupaj s takšnimi dajatvami, davščinami in drugimi obveznostmi glede uvoza, ki niso zajete s prvim odstavkom 22. člena Konvencije), kadar koli je to mogoče, ustrezno ukrepati za finančno razbremenitev Organizacije glede plačila takšnih dajatev, davščin oziroma drugih obveznosti bodisi z ustrezno prilagoditvijo finančnih prispevkov Organizaciji bodisi z odpustom ali povračilom zneskov teh davščin, dajatev ali drugih obveznosti Organizaciji. 2. Pri plačilih, ki jih Organizacija opravi državam članicam zaradi kapitalskih investicij, ki jih te države izvedejo, morajo omenjene države v obsegu investicijskih stroškov, ki jih je dolžna povrniti Organizacija, zagotoviti, da v obračunskih bilancah, ki jih v zvezi s tem predložijo Organizaciji, ni dajatev, davščin ter drugih obveznosti, ki bi jih bila Organizacija bodisi oproščena bodisi bi ji bili povrnjeni oziroma bi glede njih prišlo do prilagoditev finančnih prispevkov Organizaciji, če bi te investicije izvedla sama. 3. Določbe tega člena ne veljajo za dajatve, davščine ter druge obveznosti, ki se zaračunavajo kot plačila javnih storitev.

Prodaja oziroma drugačno razpolaganje s premoženjem, ki ga pridobi Organizacija in za katerega veljajo določbe prvega odstavka 1. člena, je mogoče le v skladu s pogoji, ki jih določijo vlade zadevnih držav.

1. Kadar generalnemu direktorju Agencije oziroma drugemu uradniku ali uslužbencu, za katerega veljajo Pravila o opravljanju službe, predvidena v 14. členu Agencije oziroma Splošni pogoji službe za osebje Centra EUROCONTROL v Maastrichtu, država članica obdavči plačo ali honorar, ki mu ga izplača Organizacija, mora zadevna država članica ustrezno ukrepati, tako da za ta znesek davka v korist relevantnega proračuna Organizacije izvede najtočnejšo finančno prilagoditev, ki je v danih okoliščinah možna. 2. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za pokojnine in rente, ki jih izplačuje Organizacija.

V namen tega Protokola bo Organizacija ravnala v dogovoru z ustreznimi oblastmi zadevnih držav članic.

Vsi spori, ki nastanejo med pogodbenimi strankami oziroma med pogodbenimi strankami in Organizacijo, ki jo zastopa Komisija, v zvezi z razlago ali uporabo tega Protokola, se rešujejo v skladu s postopkom, ki ga določa 33. člen Konvencije.

Ta Protokol velja, dokler ne poteče veljavnost Konvencije.

1. Ta Protokol se ratificira. 2. Ratifikacijske listine se deponirajo pri vladi Kraljevine Belgije. 3. Ta Protokol začne veljati prvi dan naslednjega meseca po deponiranju ratifikacijske listine zadnje države pogodbenice Konvencije, ki s tem izpolni ta formalni pogoj. 4. Vlada Kraljevine Belgije obvesti vlade drugih držav pogodbenic Konvencije o vsakem deponiranju ratifikacijske listine ter o datumu začetka veljavnosti.

1. K Protokolu lahko pristopi vsaka država, ki ni podpisnica Konvencije, ki vloži prošnjo za pristop h Konvenciji v skladu z določbami 41. člena. 2. Za pristop zadevne države k temu Protokolu je potrebno soglasje Komisije, ki ga zahteva 41. člen. 3. Listina o pristopu k temu Protokolu se deponira hkrati z listino o pristopu h Konvenciji pri vladi Kraljevine Belgije, ki o tem obvesti druge države podpisnice in pristopnice. 4. Pristop k temu Protokolu postane veljaven na dan pristopa h Konvenciji. V potrditev dogovorjenega so podpisani pooblaščeni predstavniki po predložitvi svojih pooblastil v pravilni in zahtevani obliki podpisali ta Protokol in ga opremili s svojimi pečati. Sklenjeno v Bruslju, dne 6. julija 1970 v angleškem, nemškem, francoskem in nizozemskem jeziku, v enem izvirniku, ki ostane deponiran v arhivu vlade Kraljevine Belgije, ki pošlje overjene kopije vsem državam podpisnicam. V primeru neskladnosti je veljavno francosko besedilo.

Z dnem uveljavitve tega Protokola se besedilo 3. člena Dodatnega protokola nadomesti z naslednjim besedilom: “1. Pod pogoji, ki jih določi stalna komisija, so generalni direktor Agencije ter člani osebja Organizacije, skupaj s stalnim predstavnikom, glede njihovih plač in honorarjev, ki jih izplačuje Organizacija, zavezani davku v korist Organizacije, ki začne veljati v enem letu po datumu uveljavitve te določbe. Od dneva, ko začne veljati ta davek, so omenjene plače in honorarji prosti davkov na dohodek, ki veljajo v matičnih državah osebja, vendar pa smejo države pogodbenice ne glede na navedeno upoštevati te plače in honorarje pri ugotavljanju davčne osnove za plačilo davka na prejemke iz drugih virov. 2. Določba prvega odstavka ne velja za pokojnine in rente, ki jih izplačuje Organizacija. 3. Imena, funkcije, naslovi ter nagrade in, v ustreznih primerih, pokojnine uslužbencev oziroma nekdanjih uslužbencev, za katere veljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se periodično posredujejo državam pogodbenicam.”

Ne glede na določbe 1. člena tega Protokola ostanejo obveznosti iz 3. člena Dodatnega protokola veljavne do polne izpolnitve zahtevkov in dolžnosti, vsebovanih v navedenem členu.

1. Ta Protokol se ratificira, sprejme ali odobri. 2. Listine o ratifikaciji, sprejemu oziroma odobritvi se deponirajo pri vladi Kraljevine Belgije. 3. Ta Protokol začne veljati prvi dan naslednjega leta po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejemu oziroma odobritvi zadnje države članice, ki s tem izpolni ta formalni pogoj. 4. Vlada Kraljevine Belgije obvesti vlade drugih držav pogodbenic Dodatnega Protokola o vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejemu oziroma odobritvi ter o datumu njegove uveljavitve. V potrditev dogovorjenega so podpisani pooblaščeni predstavniki po predložitvi svojih pooblastil v pravilni in zahtevani obliki, podpisali ta Protokol in ga opremili s pečati. Sklenjeno v Bruslju, dne 21. novembra 1978, v angleškem, nemškem, francoskem in nizozemskem jeziku, v enem izvirniku, ki ostane deponiran pri vladi Kraljevine Belgije, ki posreduje overjene kopije vsem državam podpisnicam. V primeru neskladnosti je veljavno francosko besedilo.

Delo Agencije, ustanovljene s 1. členom Konvencije, ureja ta Statut.

1. Agencija je organ, odgovoren za opravljanje nalog, ki so ji poverjene s Konvencijo ali s strani Komisije. 2. Ko Agencija opravlja storitve zračne plovbe, so njeni cilji: (a) da preprečuje trčenja med zrakoplovi; (b) da zagotovi urejen in hiter pretok zračnega prometa; (c) da daje nasvete in informacije, potrebne za varno in učinkovito opravljanje poletov; (d) da obvešča ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ali reševanju, in po potrebi tem organizacijam pomaga. 3. Agencija namesti vse potrebne naprave za opravljanje svojih nalog in zagotavlja njihovo zadovoljivo delovanje. 4. V ta namen Agencija tesno sodeluje z vojaškimi oblastmi, da kar najučinkoviteje in najgospodarneje izpolni vse potrebe zračnega prometa in posebne potrebe vojaškega letalstva. 5. Za izpolnjevanje svojih nalog pod pogoji, določenimi v drugem odstavku 7. člena spodaj, lahko Agencija med drugim gradi in upravlja stavbe in naprave, ki jih potrebuje, zlasti raziskovalne in eksperimentalne centre zračnega prometa, centre za upravljanje pretoka zračnega prometa in šole za višje in specializirano usposabljanje osebja služb zračne plovbe. Pri tem pa se, kjer je to le mogoče, opira na državne tehnične službe in uporablja obstoječe državne naprave, da bi se izognila podvajanju.

V skladu s pooblastili, ki jih ima Komisija, Agencijo upravljata Upravni odbor, v nadaljnjem besedilu “Odbor”, in generalni direktor.

1. Odbor sestavljajo predstavniki vseh pogodbenic, ki lahko imenujejo po več predstavnikov, da omogočijo predstavitev interesov tako civilnega letalstva kot obrambe države. Le eden od predstavnikov ima pravico glasovanja; ta predstavnik mora biti visok uslužbenec, ki v svoji državi opravlja dolžnosti v zračni plovbi. Vsak predstavnik ima svojega namestnika, ki ga lahko veljavno zastopa, kadar sam ne more biti navzoč. 2. V namene alinee (l) prvega odstavka 2. člena Konvencije se Odbor razširi s predstavniki držav nečlanic, ki so pogodbenice Večstranskega sporazuma o pristojbinah na zračnih poteh. Tako razširjeni Odbor odloča v skladu z določbami omenjenega Sporazuma. 3. Kjer to določajo določbe drugih sporazumov, ki jih Organizacija sklepa z državami nečlanicami v skladu s prvim odstavkom 2. člena Konvencije, zlasti v zvezi z upravljanjem pretoka zračnega prometa, se Odbor razširi in odloča v skladu z določbami teh sporazumov.

1. Na sestankih Odbora je za sklepčnost potrebna navzočnost predstavnikov, ki so pooblaščeni za glasovanje, vseh držav pogodbenic, razen ene. 2. Če Odbor ni sklepčen, se razpravljanje preloži do sestanka, ki se skliče najmanj deset dni po prejšnjem sestanku; na tem sestanku je za sklepčnost potrebna navzočnost najmanj polovice vseh predstavnikov, ki imajo pravico glasovanja.

1. Odbor sestavi svoj poslovnik, skupaj s pravili v zvezi z izvolitvijo predsednika in podpredsednika ter z imenovanjem tajnika. 2. Ta poslovnik mora zajemati določbe v zvezi z diskvalifikacijami. Predpisovati mora tudi, da se vabila na sestanke pošiljajo v pismu oziroma v nujnih primerih s telegramom in da morajo vključevati dnevni red. 3. Poslovnik mora odobriti Komisija.

1. Odbor odloča o organiziranosti Agencije na osnovi predlogov, ki jih predloži generalni direktor. 2. Vendar pa mora Odbor ukrepe, ki jih sprejema v skladu s 5. odstavkom 2. člena zgoraj, predložiti v odobritev Komisiji.

Odbor vsako leto poroča Komisiji o dejavnosti in finančnem stanju Organizacije.

1. Na zahtevo Komisije Odbor pripravi naložbene in delovne programe za več let. Programe mora odobriti Komisija. 2. Za predložitev v odobritev Komisiji Odbor v skladu z določbami Konvencije še posebej: (a) izdela program nalog, predvidenih v alineah (a), (e), (f) in (j) prvega odstavka 2. člena Konvencije; (b) formulira dolgoročne skupne cilje, predvidene v alinei (b) prvega odstavka 2. člena Konvencije; (c) proučuje raziskovalne in razvojne programe, predvidene v alinei (g) prvega odstavka 2. člena Konvencije; (d) izdela srednjeročne skupne načrte, predvidene v alinei (c) prvega odstavka 2. člena Konvencije, in oblikuje skupno politiko glede zemeljskih in zračnih sistemov in usposabljanja osebja, omenjenega v alinei (d) prvega odstavka omenjenega člena; (e) sprejema sporazume, predvidene v 2. členu Konvencije; (f) organizira študije, predvidene v alineah (h) in (i) prvega odstavka 2. člena Konvencije. 3. Odbor v mejah zadolžitev, ki mu jih poveri Komisija v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Konvencije, odloča o začetku pogajanj z namenom sklenitve sporazumov, omenjenih v 2. členu Konvencije, in po potrebi odobri dogovorjene sporazume.

Odbor izdela in predloži Komisiji v odobritev: – predpise v zvezi z razpisi, z najemi pogodb za dobavo blaga in storitev Organizaciji in s pogoji, ki urejajo take pogodbe; – splošne pogoje pogodb o storitvah Organizacije.

Odbor izdela in predloži Komisiji v odobritev finančni pravilnik, ki določa predvsem računovodske postopke za evidentiranje prihodkov in odhodkov, pogoje, ki urejajo plačevanje prispevkov držav, in pogoje, po katerih lahko Organizacija najema posojila.

1. Odbor izdela in predloži v odobritev Komisiji kadrovski pravilnik Agencije: – ki mora zajemati zlasti določbe v zvezi z državljanstvom osebja, lestvicami plač, pokojninami, diskvalifikacijami za delo, poslovno tajnostjo in kontinuiteto službe; – ki mora določati položaje, ki jih ni mogoče zasedati obenem z drugimi položaji brez posebnega dovoljenja generalnega direktorja. 2. Administrativno razsodišče Mednarodne organizacije dela ima izključno pristojnost v sporih med Organizacijo in osebjem Agencije. Za te spore niso pristojna nobena druga sodišča ali razsodišča, ne državna ne mednarodna.

1. Agencija je pooblaščena za neposredno zaposlovanje osebja le, če ji države pogodbenice ne morejo dati na razpolago usposobljenega osebja. Agencija pa se lahko dogovori z državami, ki niso članice Organizacije, da dovolijo zaposlitev usposobljenega osebja iz teh držav v zvezi z uveljavljanjem sporazumov, omenjenih v drugem in tretjem odstavku 5. člena Konvencije. 2. Osebje, ki ga da na razpolago državna uprava, je ves čas svoje zaposlitve pri Agenciji podvrženo kadrovskemu pravilniku Agencije, kar pa ne izključuje ohranitve ugodnosti v zvezi z delovno dobo, ki jih zagotavljajo državni predpisi. 3. Osebje, ki ga da na razpolago državna uprava, se lahko kadarkoli vrne upravi, ne da bi ta vrnitev veljala kot disciplinski ukrep.

1. Odbor sprejema odločitve s ponderirano večino glasov. 2. Ponderirana večina glasov pomeni kot polovica vseh oddanih glasov, kar pomeni, da: – so ti glasovi ponderirani v skladu z 8. členom Konvencije; – da ti glasovi predstavljajo večino vseh glasujočih držav pogodbenic. 3. Če se za predlog in proti njemu našteje enako število glasov, predsednik odloči, ali naj se glasovanje na istem sestanku ponovi ali naj se vključi na dnevni red naslednjega sestanka, za katerega določi datum. Če je tudi na naslednjem sestanku oddano enako število glasov, odloči glas predsednika.

1. Generalnega direktorja za dobo petih let imenuje Odbor z glasovanjem v skladu z drugim odstavkom 14. člena pod pogojem, da večina, izračunana v skladu z omenjenim drugim odstavkom, ni manjša od 70 % ponderiranih glasov vseh glasujočih. V ta mandat je lahko imenovan na enak način. 2. Generalni direktor predstavlja Organizacijo v sodnih postopkih in v vse civilne namene. 3. V skladu s splošno politiko, ki jo zastavita Odbor in Komisija, je generalni direktor tudi: (a) odgovoren za učinkovito delovanje Agencije; (b) lahko imenuje osebje in prekine njihovo službo v skladu s kadrovskim pravilnikom; (c) lahko najema posojila za rok, ki ne presega enega leta, v skladu s finančnimi predpisi in v mejah, ki jih v ta namen določi Komisija (d) lahko sklepa pogodbe tako za dobavo blaga in storitev Organizaciji kot za prodajo blaga in storitev Organizacije v skladu s predpisi, omenjenimi v 10. členu, in v mejah, ki jih v ta namen določi Komisija. 4. Generalni direktor lahko opravlja zgoraj navedene funkcije brez poprejšnje predložitve zadev Komisiji, vendar pa mora v vseh primerih obveščati Komisijo o svojem ravnanju pri uveljavljanju zgoraj omenjenih pooblastil. 5. Odbor določa pogoje, pod katerimi se lahko imenuje namestnik generalnega direktorja, če ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

1. Za vsako finančno leto se pripravijo ocene prejemkov in izdatkov Agencije. 2. Proračun mora biti uravnotežen med prejemki in izdatki. Prejemki in izdatki Agencije v zvezi z raziskovalnimi in eksperimentalnimi centri, šolami in drugimi ustanovami, ustanovljenimi v skladu s 5. odstavkom 2. člena zgoraj, se podrobno evidentirajo v posebnem poročilu. 3. Finančni predpisi, sprejeti v skladu z 11. členom zgoraj, morajo vsebovati določbe za ocenjevanje, uresničevanje in revizijo prejemkov in izdatkov Agencije v skladu z določbami tega statuta.

1. Finančno leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra. 2. Ocene za vsako finančno leto Odbor predloži v odobritev Komisiji najkasneje do 31. oktobra vsako leto.

Odbor predloži v odobritev Komisiji predloge v zvezi z obliko proračuna in računovodskimi enotami, ki naj se jih uporablja.

1. Brez prejudiciranja določb drugega odstavka spodaj se letni prispevek vsake pogodbenice v proračun za vsako finančno leto določi v skladu z naslednjo formulo: (a) začetnih 30 % prispevka se izračuna v razmerju z vrednostjo bruto nacionalnega proizvoda pogodbenice, kot je definiran v tretjem odstavku spodaj; (b) preostalih 70 % prispevka se izračuna v razmerju z vrednostjo stroškovne osnove naprav za zračne poti pogodbenice, kot je definirana v četrtem odstavku spodaj. 2. Nobeni državi pogodbenici ni treba v nobenem finančnem letu plačati prispevka, ki bi presegal 30 % celotnega zneska prispevkov vseh pogodbenic. Če bi prispevek kake pogodbenice, izračunan v skladu s prvim odstavkom zgoraj, presegal 30 %, se presežek razdeli med druge pogodbenice v skladu s pravili, določenimi v zgoraj omenjenem odstavku. 3. Bruto nacionalni proizvod, ki se uporablja za izračun, se pridobi iz statističnih podatkov, ki jih zbira Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj - oziroma, če to ni mogoče, kako drugo telo, ki lahko ponudi enakovredna jamstva in ki se v ta namen pooblasti z odlokom Komisije - z izračunom aritmetičnega povprečja za zadnja tri leta, za katera so statistični podatki dostopni. Veljavno vrednost bruto nacionalnega proizvoda se izračuna na podlagi faktorskih stroškov in trenutnih cen, izraženih v evropskih računovodskih enotah. 4. Stroškovna osnova naprav za zračne poti, ki se uporablja pri izračunih, je stroškovna osnova, ugotovljena v predzadnjem letu pred zadevnim finančnim letom.

1. Organizacija lahko najema posojila na mednarodnih finančnih trgih, da pridobi sredstva, ki so potrebna za izvajanje njenih nalog. 2. Organizacija lahko izdaja posojila na finančnih trgih držav pogodbenic v skladu z državno zakonodajo, ki ureja notranja posojila, ali, če takih zakonov ni, s soglasjem pogodbenice. 3. Finančni predpisi morajo določiti postopke, po katerih Organizacija najema in odplačuje posojila. 4. Vsak proračun mora določati najvišji znesek, ki si ga lahko Organizacija izposodi v letu, ki ga pokriva ta proračun. 5. Pri zadevah, ki spadajo v pristojnost tega člena, Organizacija deluje v dogovoru s pristojnimi organi držav pogodbenic ali z njihovimi emisijskimi bankami.

Če okoliščine to zahtevajo, se lahko proračun med finančnim letom popravi v skladu z zahtevami, ki so predpisane za njegovo pripravo in odobritev.

1. Evidenco vse proračunskih prejemkov in izdatkov vsako leto prouči nadzorni odbor, ki ga sestavljata dva uradna izvedenca, ki pripadata upravi pogodbenic. Ta izvedenca, ki morata biti različnih državljanstev, imenuje Komisija na predlog Odbora v skladu z alineo (b) drugega odstavka 6. člena Konvencije. Izdatke v zvezi z nadzornim odborom krije Organizacija. 2. Finančna revizija, opravljena na podlagi dokumentov in po potrebi na kraju samem, se določi za ugotovitev pravilnosti prejemkov in izdatkov in za potrditev, da je finančno poslovanje sprejemljivo. Nadzorni odbor Komisiji po koncu vsakega finančnega leta predloži poročilo.

1. Upravne ali tehnične inšpekcije služb Agencije se lahko opravi, če tako zahteva Komisija bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo Odbora ali generalnega direktorja. 2. Take inšpekcije opravljajo uradniki iz uprav pogodbenic. Vsak inšpekcijski odbor mora biti sestavljen iz najmanj dveh oseb različnih državljanstev in mora, če je to le mogoče, vključevati osebo, ki je sodelovala pri prejšnji inšpekciji.

Odbor določi delovne jezike Agencije.

Agencija izdaja publikacije, ki so potrebne za njeno delovanje.

Odbor predloži v odobritev Komisiji vse spremembe tega statuta, za katere oceni, da so potrebne, v skladu z določbami 3. odstavka 32. člena Konvencije.

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.