Zakon o ratifikaciji Konvencije o nočnem delu (Konvencija MOD št. 171)

# Zakon o ratifikaciji Konvencije o nočnem delu (Konvencija MOD št. 171) Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o nočnem delu (Konvencija MOD št. 171) (MKND) Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o nočnem delu (Konvencija MOD št. 171) (MKND), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. decembra 2013.

Ratificira se Konvencija o nočnem delu (Konvencija MOD št. 171), sprejeta na 77. zasedanju Generalne konference Mednarodne organizacije dela v Ženevi 26. junija 1990.

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:

V tej konvenciji: a) izraz »nočno delo« pomeni vse delo, opravljeno v najmanj sedmih zaporednih urah, vključno s časovnim obdobjem od polnoči do 5. ure zjutraj, ki ga določi pristojni organ po posvetovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev ali kolektivne pogodbe; b) izraz »nočni delavec« pomeni zaposleno osebo, pri kateri število ur nočnega dela presega določeno omejitev. To omejitev določi pristojni organ po posvetovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev ali kolektivne pogodbe.

1. Ta konvencija se uporablja za vse zaposlene osebe, razen za osebe, zaposlene v kmetijstvu, živinoreji, ribolovu, pomorskem prometu in rečni plovbi. 2. Članica, ki ratificira to konvencijo, lahko po posvetu z reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev iz uporabe delno ali v celoti izvzame tiste skupine delavcev, ki bi jim uporaba konvencije povzročila bistvene težave. 3. Vsaka članica, ki ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, v svojih poročilih o uporabi konvencije, ki jih predloži v skladu z 22. členom Ustave Mednarodne organizacije dela, navede posamezne skupine tako izvzetih delavcev in razloge za njihovo izvzetje. Članica opiše vse ukrepe, ki jih je sprejela, da bi določbe konvencije postopoma razširila tudi na te delavce.

1. Zaradi narave nočnega dela se za nočne delavce sprejmejo posebni ukrepi, ki vključujejo vsaj ukrepe iz 4. do 10. člena, da se varuje njihovo zdravje, pomaga pri izpolnjevanju družinskih in družbenih obveznosti ter se zagotovijo možnosti poklicnega napredovanja in ustrezno nadomestilo. Taki ukrepi se sprejmejo tudi za varnost in varstvo materinstva za vse delavce, ki opravljajo nočno delo. 2. Ukrepi iz prvega odstavka se lahko uveljavijo postopoma.

1. Delavec ima pravico zahtevati brezplačni pregled in oceno zdravstvenega stanja ter nasvet za zmanjšanje zdravstvenih težav, povezanih z njegovim delom: a) preden prevzame naloge kot nočni delavec; b) v rednih časovnih presledkih med opravljanjem takih nalog; c) če ima med opravljanjem takih nalog zdravstvene težave, ki jih je povzročilo opravljanje nočnega dela, ne pa drugi dejavniki. 2. Razen ugotovitve nezmožnosti za nočno delo se vsebina ugotovitev takih ocen ne pošilja drugim brez soglasja delavca in se ne uporablja v njegovo škodo.

Delavec, ki opravlja nočno delo, ima na voljo ustrezna sredstva za prvo pomoč, vključno z ureditvijo, ki omogoča, da ga po potrebi hitro prepeljejo na kraj, kjer mu zagotovijo ustrezno oskrbo.

1. Nočni delavec, ki ima potrdilo o nezmožnosti za nočno delo iz zdravstvenih razlogov, se premesti na podobno delo, ki ga lahko opravlja, če je to mogoče. 2. Če premestitev na tako delo ni mogoča, se delavcu zagotovijo enake ugodnosti kot drugim delavcem, ki niso zmožni delati ali si zagotoviti zaposlitve. 3. Nočnemu delavcu, ki ima potrdilo o začasni nezmožnosti za nočno delo, se zagotovi enako varstvo pred odpovedjo ali obvestilom pred odpovedjo kot drugim delavcem, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo delati.

1. Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se delavkam, ki bi sicer morale opravljati nočno delo, namesto tega zagotovi druga možnost: a) pred porodom in po njem za najmanj šestnajst tednov, od tega najmanj osem tednov pred predvidenim datumom poroda; b) v dodatnih obdobjih, za katera je predloženo zdravniško spričevalo, ki navaja, da je to potrebno zaradi zdravja matere ali otroka: (i) med nosečnostjo; (ii) v določenem času po obdobju iz pododstavka a, dolžino katerega določi pristojni organ po posvetovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev. 2. Ukrepi iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo premestitev na dnevno delo, če je to mogoče, zagotovitev prejemkov iz sistema socialne varnosti ali podaljšanje porodniškega dopusta. 3. V obdobjih iz prvega odstavka: a) se delavka ne odpusti ali se ji ne izroči obvestilo pred odpovedjo, razen iz utemeljenih razlogov, ki niso povezani z nosečnostjo ali porodom; b) se prihodek delavke ohrani na ravni, ki njej in njenemu otroku omogoča ohranjanje primerne življenjske ravni. Ohranjanje prihodka se zagotavlja s katerim koli ukrepom iz prejšnjega odstavka, drugimi ustreznimi ukrepi ali njihovo kombinacijo; c) delavka ne izgubi ugodnosti v zvezi s položajem, dobo zaposlitve in možnostmi za napredovanje, ki so lahko povezane z njenim rednim nočnim delom. 4. Določbe tega člena ne zmanjšujejo varstva in ugodnosti, povezanih s porodniškim dopustom.

Nadomestila nočnemu delavcu v obliki delovnega časa, plačila ali podobnih ugodnosti upoštevajo naravo nočnega dela.

Nočnemu delavcu in po potrebi delavcu, ki opravlja nočno delo, se zagotovijo ustrezne socialne storitve.

1. Pred razporeditvijo delovnega časa, ki vključuje nočno delo, se delodajalec posvetuje s predstavniki delavcev o podrobnostih razporeditve in oblikah opravljanja nočnega dela, ki so najbolje prilagojene organizaciji in njenemu osebju, kakor tudi o potrebnih ukrepih za zdravje pri delu in socialnih storitvah. Taka posvetovanja so redna v organizacijah z nočnimi delavci. 2. V tem členu izraz »predstavniki delavcev« pomeni osebe, ki so kot take priznane v notranji zakonodaji ali praksi v skladu s konvencijo o predstavnikih delavcev iz leta 1971.

1. Določbe te konvencije se lahko uresničujejo z zakoni ali predpisi, kolektivnimi pogodbami, arbitražnimi razsodbami ali odločbami sodišča, kombinacijo teh ukrepov ali kako drugače v skladu z razmerami in prakso v državi. Če niso uveljavljene z drugimi sredstvi, se izvajajo z zakoni in predpisi. 2. Če se določbe te konvencije izvajajo z zakoni in predpisi, so potrebna predhodna posvetovanja z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev.

Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.

1. Ta konvencija zavezuje samo tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacije so registrirane pri generalnem direktorju. 2. Veljati začne dvanajst mesecev po dnevu, ko sta pri generalnem direktorju registrirani ratifikaciji dveh članic. 3. Po tem začne ta konvencija veljati za vsako članico dvanajst mesecev po dnevu registracije ratifikacije.

1. Članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko odpove po poteku desetih let po dnevu, ko je prvič začela veljati, z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Odpoved začne veljati šele eno leto po dnevu registracije. 2. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo in v enem letu po poteku desetletnega obdobja iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi po tem členu, ostane zavezana za nadaljnje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji iz tega člena odpove po poteku vsakega desetletnega obdobja.

1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo uradno obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki mu jih pošljejo članice organizacije. 2. Ko generalni direktor uradno obvesti članice organizacije o registraciji druge prejete ratifikacije, jih opozori tudi na dan začetka veljavnosti te konvencije.

V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov zaradi registracije vse podatke o vseh ratifikacijah in odpovedih, ki jih je registriral v skladu z določbami prejšnjih členov.

Kadar meni, da je potrebno, Administrativni svet Mednarodnega urada za delo predloži generalni konferenci poročilo o izvajanju te konvencije in prouči, ali je primerno na dnevni red konference uvrstiti vprašanje o spremembi celotne konvencije ali njenega dela.

1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki to konvencijo v celoti ali delno spreminja, in če z novo konvencijo ni določeno drugače: a) ratifikacija nove spremenjene konvencije, ki jo ratificira posamezna članica, zanjo ipso iure povzroči takojšnjo odpoved te konvencije ne glede na določbe 14. člena, če in ko nova spremenjena konvencija začne veljati; b) od dneva začetka veljavnosti nove spremenjene konvencije ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo. 2. Ta konvencija vsekakor še naprej velja v sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale spremenjene konvencije.

Angleška in francoska različica besedila te konvencije sta enako verodostojni. To besedilo je verodostojno besedilo konvencije, ki jo je pravilno sprejela Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela na sedeminsedemdesetem zasedanju, ki je bilo v Ženevi in se je končalo sedemindvajsetega junija 1990. V POTRDITEV TEGA sva to podpisala sedemindvajsetega junija 1990. Predsednik konference JORGE TRIACA Generalni direktor Mednarodnega urada za delo MICHEL HANSENNE

Za izvajanje konvencije skrbi ministrstvo, pristojno za delo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.