Zakon o ratifikaciji Konvencije o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 in Protokola iz leta 1996, ki spreminja Konvencijo o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976

# Zakon o ratifikaciji Konvencije o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 in Protokola iz leta 1996, ki spreminja Konvencijo o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 in Protokola iz leta 1996, ki spreminja Konvencijo o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 (MKOOPT) Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 in Protokola iz leta 1996, ki spreminja Konvencijo o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976 (MKOOPT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. januarja 2015.

Ratificira se Konvencija o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, sklenjena v Londonu 19. novembra 1976, in Protokol iz leta 1996, ki spreminja Konvencijo o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, sklenjen v Londonu 2. maja 1996.

Besedili konvencije in protokola se v izvirniku v angleškem in prevodu v slovenskem jeziku glasita:

1. Konvencija se uporablja, če oseba iz 1. člena zahteva omejitev svoje odgovornosti pred sodiščem države pogodbenice ali dovolitev izplutja ladje, vrnitev drugega premoženja ali varščine. Država pogodbenica lahko v celoti ali delno izključi uporabo te konvencije za osebo iz 1. člena, ki nima svojega običajnega prebivališča ali sedeža v državi pogodbenici, ali ladjo, v zvezi s katero se uveljavlja pravica do omejitve odgovornosti ali se zahteva dovoljenje za izplutje in ne pluje pod zastavo države pogodbenice. 2. Država pogodbenica lahko s posebnimi predpisi notranje zakonodaje ureja sistem omejitve odgovornosti za plovila: (a) namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh po notranjem pravu države pogodbenice; (b) z manj kot 300 tonami. Država pogodbenica, ki to možnost uporabi, obvesti depozitarja o sprejetih omejitvah odgovornosti v svoji notranji zakonodaji ali da ni nobenih omejitev. 3. Država pogodbenica lahko s posebnimi predpisi notranje zakonodaje uredi sistem omejitve odgovornosti za zahtevke, pri katerih niso vključeni interesi državljanov drugih držav pogodbenic. 4. Sodišča države pogodbenice ne uporabljajo te konvencije za ladje za vrtanje: (a) če je ta država v svoji notranji zakonodaji določila višjo omejitev odgovornosti, kot je predvidena v 6. členu, ali (b) če je država postala pogodbenica mednarodne konvencije, ki ureja sistem odgovornosti za take ladje. Če se uporabi pododstavek a država pogodbenica obvesti depozitarja. 5. Konvencija se ne uporablja za: (a) vozila na zračni blazini; (b) plavajoče ploščadi za raziskovanje ali izkoriščanje naravnih virov morskega dna ali njegovega podzemlja.

V tem protokolu je: 1. »konvencija« Konvencija o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve iz leta 1976; 2. »organizacija« Mednarodna pomorska organizacija; 3. »generalni sekretar« generalni sekretar organizacije.

Pododstavek a 3. člena konvencije se nadomesti z naslednjim besedilom: (a) zahtevke iz reševanja, vključno z zahtevki za posebno nadomestilo po 14. členu spremenjene Mednarodne konvencije o reševanju na morju, 1989, ali skupne havarije;

Prvi odstavek 6. člena konvencije se nadomesti z naslednjim besedilom: 1. Omejitve odgovornosti za zahtevke, razen tistih iz 7. člena, se izračunajo tako: (a) za zahtevke zaradi smrti ali telesne poškodbe: (i) 2 milijona obračunskih enot za ladjo, katere tonaža ne presega 2000 ton; (ii) za ladjo, katere tonaža presega 2000 ton, se vsoti iz točke i doda: za vsako tono od 2001 do 30.000 ton 800 obračunskih enot, za vsako tono od 30.001 do 70.000 ton 600 obračunskih enot in za vsako tono, ki presega 70.000 ton, 400 obračunskih enot; (b) za vse druge zahtevke: (i) 1 milijon obračunskih enot za ladjo, katere tonaža ne presega 2000 ton; (ii) za ladjo, katere tonaža presega 2000 ton, se vsoti iz točke i doda: za vsako tono od 2001 do 30.000 ton 400 obračunskih enot; za vsako tono od 30.001 do 70.000 ton 300 obračunskih enot in za vsako tono, ki presega 70.000 ton, 200 obračunskih enot;

Prvi odstavek 7. člena konvencije se nadomesti z naslednjim besedilom: 1. Pri zahtevkih zaradi smrti ali telesne poškodbe potnikov ladje znaša omejitev odgovornosti ladjarja 175.000 obračunskih enot, pomnoženih s številom potnikov, ki jih ladja lahko prevaža v skladu z ladijskim spričevalom.

Drugi odstavek 8. člena konvencije se nadomesti z naslednjim besedilom: 2. Ne glede na to pa lahko države, ki niso članice Mednarodnega denarnega sklada in katerih pravo ne dovoljuje uporabe prvega odstavka, s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali pozneje izjavijo, da so omejitve odgovornosti iz te konvencije določene tako: (a) v zvezi s pododstavkom a prvega odstavka 6. člena v znesku: (i) 30 milijonov denarnih enot za ladjo, katere tonaža ne presega 2000 ton; (ii) za ladjo, katere tonaža presega 2000 ton, se vsoti iz točke i doda: za vsako tono od 2001 do 30.000 ton 12.000 denarnih enot, za vsako tono od 30.001 do 70.000 ton 9000 denarnih enot in za vsako tono, ki presega 70.000 ton, 6000 denarnih enot ter (b) v zvezi s pododstavkom b prvega odstavka 6. člena v znesku: (i) 15 milijonov denarnih enot za ladjo, katere tonaža ne presega 2000 ton; (ii) za ladjo, katere tonaža presega 2000 ton, se vsoti iz točke i doda: za vsako tono od 2001 do 30.000 ton 6000 denarnih enot, za vsako tono od 30.001 do 70.000 ton 4500 denarnih enot in za vsako tono, ki presega 70.000 ton, 3000 denarnih enot, ter (c) v zvezi s prvim odstavkom 7. člena v znesku 2.625.000 denarnih enot, pomnoženih s številom potnikov, ki jih ladja lahko prevaža v skladu s svojim spričevalom. Drugi in tretji odstavek 6. člena se smiselno uporabljata za pododstavka a in b tega odstavka.

15. členu konvencije se doda tretji bis odstavek: 3.bis Ne glede na omejitev odgovornosti, ki je predpisana v prvem odstavku 7. člena, lahko država pogodbenica posebej uredi sistem odgovornosti za zahtevke zaradi smrti ali telesnih poškodb potnikov ladje, če omejitev odgovornosti ni manjša od predpisane v prvem odstavku 7. člena. Država pogodbenica, ki uporabi to možnost, obvesti generalnega sekretarja o sprejetih omejitvah odgovornosti ali da ni omejitev.

Prvi odstavek 18. člena konvencije se nadomesti z naslednjim besedilom: 1. Država si lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali pozneje pridrži pravico: (a) da ne upošteva pododstavkov d in e prvega odstavka drugega člena; (b) da ne upošteva odškodninskih terjatev po Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996, ali spremembi te konvencije ali njenem protokolu. Drugi pridržki k vsebinskim določbam te konvencije niso dovoljeni.

1. Pogodbenice protokola uporabljajo konvencijo in protokol kot enoten dokument. 2. Državo pogodbenico tega protokola, ki ni pogodbenica konvencije, zavezuje spremenjena konvencija v razmerjih do drugih držav pogodbenic protokola, ne zavezuje pa je konvencija v razmerjih do držav, ki so samo pogodbenice konvencije. 3. Spremenjena konvencija se uporablja samo za zahtevke za dogodke po začetku veljavnosti tega protokola za vsako državo. 4. Na obveznosti države pogodbenice konvencije in protokola v razmerju do države pogodbenice konvencije ne vplivajo določbe tega protokola.

Za izvajanje konvencije in protokola skrbijo ministrstvo, pristojno za promet, ministrstvo, pristojno za pravosodje, in ministrstvo, pristojno za finance.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.