Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno Agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodno Agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O VAROVANJU V ZVEZI S POGODBO O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA (MNJO) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (MNJO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. junija 1997.

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, podpisan v Ljubljani dne 29. septembra 1995.

Sporazum se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Slovenija se po 1. odstavku III. člena Pogodbe zavezuje, da v skladu s pogoji tega sporazuma sprejme varovanje za ves osnovni material ali posebni cepljivi material pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih, ki se opravljajo na njenem ozemlju pod njeno jurisdikcijo ali pa se opravljajo pod njenim nadzorom kje drugje, z izključnim namenom preverjati, ali se tak material ne zlorablja za jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave.

Agencija ima pravico in obveznost, da zagotovi uporabo varovanja v skladu s pogoji tega sporazuma za ves osnovni material ali posebni cepljivi material pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih, ki se opravljajo na ozemlju Slovenije pod njeno jurisdikcijo ali pa se opravljajo pod njenim nadzorom kje drugje, z izključnim namenom preverjati, ali se tak material ne zlorablja za jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave.

Slovenija in Agencija sodelujeta in tako lajšata uresničevanje varovanja, ki ga predvideva ta sporazum.

Varovanje, določeno s tem sporazumom, se uresničuje na naslednji način: (a) da ni oviran gospodarski in tehnološki razvoj Slovenije ali mednarodno sodelovanje na področju miroljubnih jedrskih dejavnosti, vključno z mednarodno izmenjavo jedrskega materiala; (b) da ne pride do neumestnega vmešavanja v miroljubne jedrske dejavnosti Slovenije, zlasti ne v obratovanje jedrskih objektov ali naprav, in (c) da je to v skladu s prakso preudarnega gospodarjenja, ki je potrebna za gospodarno in varno opravljanje jedrskih dejavnosti.

(a) Agencija stori vse potrebno, da zavaruje poslovne in industrijske skrivnosti ter druge zaupne informacije, za katere izve med uresničevanjem tega sporazuma. (b) (i) Agencija ne objavlja in ne pošilja kakšni državi, organizaciji ali osebi nobenih podatkov, ki jih pridobi med uresničevanjem tega sporazuma, razen posebnih podatkov, ki se nanašajo na njegovo uresničevanje in se smejo dajati Svetu guvernerjev Agencije (v nadaljnjem besedilu Svet) ter tistim članom osebja Agencije, ki so jim taki podatki potrebni zaradi njihovih uradnih dolžnosti pri varovanju, vendar le v toliko, da Agencija izpolni svoje obveznosti pri uresničevanju tega sporazuma. (ii) Povzetki informacij o jedrskem materialu, na katerega se nanaša ta sporazum, se smejo objaviti na podlagi sklepa Sveta, če se neposredno vpletene države s tem strinjajo.

(a) Agencija pri uresničevanju varovanja po tem sprazumu v celoti upošteva tehnološki razvoj na področju varovanja in si v največji meri prizadeva za zagotovitev optimalne gospodarnosti ob upoštevanju načela o učinkovitem varovanju pretoka jedrskega materiala, na katerega se nanaša ta sporazum, z uporabo instrumentov in druge tehnike na določenih strateških mestih do stopnje, ki jo dovoljuje sedanja in prihodnja tehnologija. (b) Da bi bila zagotovljena kar največja gospodarnost, je treba uporabiti metode, kot so na primer: (i) hramba, kot način, da se opredelijo cone materialne bilance v obračunske namene, (ii) statistične metode in naključno vzorčenje pri vrednotenju pretoka jedrskega materiala in (iii) osredotočanje verifikacijskih postopkov na tiste faze jedrskega gorivnega ciklusa, ki vključujejo proizvodnjo, predelavo, uporabo ali skladiščenje jedrskega materiala, iz katerega bi se lahko neposredno izdelala jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave, ter zmanjšanje obsega verifikacijskih postopkov na minimum pri drugem jedrskem materialu pod pogojem, da to ne ovira Agencije pri uporabi varovanja po tem sporazumu.

(a) Slovenija izdela in vzdržuje sistem knjigovodstva in kontrole za ves jedrski material, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu. (b) Agencija uporablja varovanje na tak način, da lahko verificira ugotovitve slovenskega sistema, da ni prišlo do zlorabe jedrskega materiala, ki je namenjen v miroljubne namene, za jedrska orožja ali druge eksplozivne jedrske naprave. Agencijina verifikacija obsega med drugim neodvisna merjenja in opazovanja Agencije v skladu s postopki, navedenimi v II. delu tega sporazuma. Agencija pri verifikaciji ustrezno upošteva tehnično učinkovitost slovenskega sistema.

(a) Da bi bilo zagotovljeno učinkovito uresničevanje varovanja po tem sporazumu, Slovenija v skladu z določbami iz II. dela tega sporazuma posreduje Agenciji informacije o jedrskem materialu, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, ter o značilnostih objektov ali naprav, ki so v zvezi z varovanjem nad tem materialom. (b) (i) Agencija v skladu z izpolnjevanjem svojih obveznosti po tem sporazumu zahteva le minimum informacij in podatkov. (ii) Informacije o objektih in napravah so le tiste, ki so v najmanjši meri potrebne za varovanje jedrskega materiala, ki se mora varovati po tem sporazumu. (c) Na zahtevo Slovenije je Agencija pripravljena na ozemlju Slovenije pregledati projektne podatke, ki jih Slovenija šteje za posebno občutljive. Takih podatkov ni treba fizično pošiljati Agenciji, pogoj pa je, da ji ostanejo lahko dostopni za njeno nadaljnje proučevanje na ozemlju Slovenije.

(a) (i) Agencija si zagotovlja soglasje Slovenije k imenovanju svojih inšpektorjev za Slovenijo. (ii) Če Slovenija bodisi ob predlogu za posamezno imenovanje bodisi kadar koli po opravljenem imenovanju ugovarja imenovanju, bo Agencija Sloveniji predložila alternativno oziroma alternativna imenovanja. (iii) Če bi ponavljajoče se zavračanje sprejema imenovanih inšpektorjev Agencije s strani Slovenije oviralo opravljanje inšpekcij po tem sporazumu, tako zavračanje na zahtevo generalnega direktorja Agencije (v nadaljnjem besedilu generalnega direktorja) obravnava Svet s ciljem, da sprejme ustrezni ukrep. (b) Slovenija stori vse, kar je treba, da inšpektorjem Agencije zagotovi učinkovito opravljanje njihovih nalog po tem sporazumu. (c) Obiski in dejavnosti inšpektorjev Agencije so organizirani tako, da se: (i) kolikor je mogoče, zmanjšajo morebitne neprijetnosti in motnje za Slovenijo in za miroljubne jedrske dejavnosti, ki se preverjajo, in (ii) zagotovi varstvo industrijskih skrivnosti ali vseh drugih zaupnih informacij, za katere bi izvedeli inšpektorji.

Slovenija uporabi za Agencijo (vključno z njeno lastnino, skladi in aktivo), njene inšpektorje in druge uslužbence, ki opravljajo naloge po tem sporazumu, ustrezne določbe sporazuma o posebnih pravicah in nedotakljivostih Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Če ima Slovenija po lastni presoji namen uporabiti jedrski material, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, za jedrsko dejavnost, ki ne zahteva uporabe varovanja po tem sporazumu, veljajo naslednji postopki: (a) Slovenija Agencijo obvesti o taki dejavnosti z jasno navedbo: (i) da uporaba jedrskega materiala za kakšno neprepovedano vojaško dejavnost ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih je Slovenija morebiti prevzela, da je material, na katerega se nanaša varovanje, ki ga uporablja Agencija, uporabljen le za miroljubno jedrsko dejavnost in (ii) da se v času neuporabe varovanja jedrski material ne uporablja za proizvodnjo jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav; (b) Slovenija in Agencija skleneta dogovor, po katerem se varovanje, predvideno s tem sporazumom, ne uporablja samo takrat, kadar se jedrski material tako uporablja. Dogovor v mejah možnosti določa čas oziroma okoliščine, v katerih se varovanje ne uporablja. V vsakem primeru se varovanje, ki je predvideno s tem sporazumom, spet uporabi takoj, ko je jedrski material ponovno uveden v miroljubno jedrsko dejavnost. Agencija je sproti obveščana o skupni količini in sestavi takšnega nevarovanega materiala v Sloveniji ter tudi o izvozu takega materiala in (c) vsak dogovor bo dosežen v soglasju z Agencijo. Tako soglasje bo dano, čim prej bo mogoče, in se bo nanašalo le na takšne zadeve, kot so med drugim začasne in postopkovne določbe ter dogovori o poročanju, ne bo pa vključevalo nobenih odobritev ali poznavanja zaupne vojaške dejavnosti oziroma se ne bo nanašalo na uporabo jedrskega materiala za tako dejavnost.

Slovenija in Agencija krijeta vsaka svoje stroške, ki jih imata z izpolnjevanjem svojih obveznosti po tem sporazumu. Če pa ima Slovenija ali osebe pod njeno jurisdikcijo izredne stroške, nastale zaradi kakšne posebne zahteve Agencije, Agencija take stroške povrne pod pogojem, da je na to vnaprej pristala. V vsakem primeru Agencija krije stroške vseh dopolnilnih meritev ali dopolnilnega jemanja vzorcev, ki bi jih utegnili zahtevati inšpektorji.

Slovenija zagotovlja, da se v zvezi z uresničevanjem tega sporazuma vsako varstvo odgovornosti do tretjih za jedrsko škodo, vključno z zavarovanjem ali drugim finančnim jamstvom, ki utegne biti na voljo po njenih zakonih ali predpisih, enako uporablja za Agencijo in njene uslužbence, kot se uporablja za državljane Slovenije.

Vse terjatve Slovenije do Agencije oziroma terjatve Agencije do Slovenije glede kakršne koli škode, nastale v zvezi z uresničevanjem varovanja po tem sporazumu, razen škode, povzročene z jedrsko nesrečo, se bodo reševale v skladu z mednarodnim pravom.

Če Svet na podlagi poročila generalnega direktorja odloči, da je posamezno dejanje Slovenije važno in nujno za zagotovitev verifikacije, da jedrski material, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, ni bil zlorabljen za jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave, lahko Slovenijo pozove, da nemudoma ustrezno ukrepa ne glede na to, ali je že začet postopek za reševanje spora po 22. členu tega sporazuma.

Če Svet po pregledu ustrezne informacije, o kateri mu je poročal generalni direktor, ugotovi, da Agencija ne more verificirati, da ni prišlo do zlorabe jedrskega materiala, za katerega se zahteva varovanje po tem sporazumu, za jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave, lahko predloži poročila, določena v odstavku C XII. člena statuta Agencije (v nadaljnjem besedilu Statut), hkrati pa lahko, če je to primerno, sprejme še druge ukrepe, predvidene v navedenem odstavku. Pri tem mora Svet upoštevati stopnjo prepričljivosti uporabljenih ukrepov za varovanje in mora Sloveniji dati vsako razumno priložnost, da Svetu priskrbi potrebna dodatna zagotovila.

Slovenija in Agencija se bosta na zahtevo ene ali druge posvetovali o vsakem vprašanju glede razlage ali uporabe tega sporazuma.

Slovenija ima pravico zahtevati, da vsako vprašanje, ki izvira iz razlage ali uporabe tega sporazuma, obravnava Svet. Svet bo Slovenijo povabil, da se udeleži razprave, na kateri bo obravnaval vsako tako vprašanje.

Katerikoli spor, nastal v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, razen spora v zvezi z ugotovitvijo Sveta po 19. členu ali z ukrepom Sveta na podlagi take ugotovitve, ki se ne rešuje z dogovarjanjem ali drugim postopkom, s katerim se strinjata Slovenija in Agencija, bo na zahtevo ene ali druge predložen arbitražnemu sodišču, ki bo sestavljeno takole: Slovenija in Agencija bosta imenovali vsaka svojega razsodnika, tako imenovana razsodnika pa bosta izbrala tretjega, ki bo predsednik. Če v 30 dneh po zahtevi za razsodbo bodisi Slovenija bodisi Agencija ne bi imenovala razsodnika, lahko bodisi Slovenija bodisi Agencija od predsednika Meddržavnega sodišča zahteva, naj določi razsodnika. Enak postopek velja tudi, če v tridesetih dneh po imenovanju drugega razsodnika tretji razsodnik še ne bi bil izbran. Večina članov arbitražnega sodišča sestavlja kvorum in je za vsak sklep potrebno soglasje dveh razsodnikov. Razsodni postopek določi arbitražno sodišče. Odločitve arbitražnega sodišča so zavezujoče za Slovenijo in Agencijo.

Uporaba varovanja Agencije v Sloveniji po drugih sporazumih za varovanje z Agencijo je začasno prekinjeno, dokler velja ta sporazum. Če je Slovenija prejela pomoč Agencije za določen projekt, ostane še naprej v veljavi obveznost Slovenije iz takega sporazuma o projektu, da ne uporablja predmetov, ki so z njim zajeti na tak način, ki bi spodbujali kakršen koli vojaški namen.

(a) Slovenija in Agencija se bosta na zahtevo ene ali druge posvetovali glede dopolnil tega sporazuma. (b) Za vsako dopolnilo tega sporazuma je potrebno soglasje Slovenije in Agencije. (c) Dopolnila tega sporazuma bodo začela veljati ob enakih pogojih, kot je začel veljati sam sporazum. (d) Generalni direktor bo o vsakem dopolnilu tega sporazuma takoj obvestil vse države članice Agencije.

Ta sporazum začne veljati tistega dne, ko Agencija prejme od Slovenije pisno notifikacijo, da so izpolnjene zakonske in ustavne zahteve Slovenije za začetek veljavnosti. Generalni direktor bo o začetku veljavnosti tega sporazuma nemudoma obvestil vse države članice Agencije.

Ta sporazum velja, dokler je Slovenija stranka Pogodbe.

Namen tega dela sporazuma je določiti postopke, ki jih je treba uporabiti pri uresničevanju določb o varovanju iz I. dela.

Cilj postopkov za varovanje, določenih v tem delu sporazuma, je pravočasno odkrivanje zlorab pomembnih količin jedrskega materiala iz miroljubnih jedrskih dejavnosti v izdelavo jedrskih orožij ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav oziroma v nepoznane namene ter odvračanje od takih zlorab s tveganjem zgodnjega odkrivanja.

Za uresničevanje cilja iz 28. člena, se kot glavni ukrep varovanja uporablja materialno knjigovodstvo hkrati s hrambo in nadzorovanjem, kot pomembnima dopolnilnima ukrepoma.

Tehnični zaključek verifikacijskih dejavnosti Agencije je izjava o vsaki coni materialne bilance in o količini neevidentiranega materiala v določenem obdobju ter podanimi mejami natančnosti za navedene količine.

V skladu s 7. členom Agencija pri opravljanju svojih verifikacijskih dejavnosti v celoti uporablja slovenski sistem knjigovodstva in kontrole vsega jedrskega materiala, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, in se izogiba nepotrebnemu podvajanju slovenskih dejavnosti knjigovodstva in kontrole.

Slovenski sistem knjigovodstva in kontrole vsega jedrskega materiala, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, temelji na strukturi con materialne bilance in v primerih, ki so navedeni v dopolnilnih aranžmajih, določa vzpostavitev ukrepov kot so: (a) merilni sistem za ugotavljanje količin prejetega, proizvedenega, poslanega, izgubljenega ali kako drugače iz inventarja odstranjenega jedrskega materiala ter količin v inventarju; (b) vrednotenje natančnosti in točnosti meritev ter ocena nezanesljivosti meritev; (c) postopki za ugotavljanje, revizijo in vrednotenje razlik med meritvami pošiljatelja in prejemnika; (d) postopki za popisovanje fizičnega inventarja; (e) postopki za vrednotenje kopičenja neizmerjenega inventarja in neizmerjenih izgub; (f) sistem dokumentov in poročil, ki kaže za vsako cono materialne bilance inventar jedrskega materiala in spremembe v njej, vključno z vnosi v cono materialne evidence in iznosi iz nje; (g) določbe, ki zagotovljajo, da so knjigovodski postopki in aranžmaji vodeni pravilno, ter (h) postopki za pošiljanje poročil Agenciji v skladu s členi 59 do 69.

Varovanje po tem sporazumu se ne uporablja za material pri rudarjenju ali predelavi rude.

(a) Kadar se bo kateri koli material, ki vsebuje uran ali torij, ki ni dosegel stopnje jedrskega gorivnega ciklusa, opisanega v odstavku (c), neposredno ali posredno izvozil v državo, ki nima jedrskega orožja, bo Slovenija obvestila Agencijo o njegovi količini, sestavi in namembnem kraju, razen če se bo material izvozil za izrecno nejedrske namene; (b) kadar se bo kateri koli material, ki vsebuje uran ali torij, ki ni dosegel stopnje jedrskega gorivnega ciklusa, opisanega v odstavku (c), uvažal, bo Slovenija obvestila Agencijo o njegovi količini in sestavi, razen če se bo material uvozil za izrecno nejedrske namene in (c) kadar bo kateri koli jedrski material, ki je po svoji sestavi in čistosti primeren za izdelavo goriva ali za izotopsko obogatitev, zapustil obrat ali fazo procesa, v kateri je bil proizveden, ali kadar se bo tak jedrski material ali kak drug jedrski material, proizveden v kasnejši fazi jedrskega gorivnega ciklusa, uvozil v Slovenijo, bodo zanj veljali drugi postopki za varovanje, določeni v tem sporazumu.

(a) Varovanje nad jedrskim materialom, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, preneha pod pogoji, določenimi v 11. členu. Če pogoji iz tega člena niso izpolnjeni, vendar Slovenija meni, da regeneriranje jedrskega materiala iz ostankov, nad katerimi se izvaja varovanje, nekaj časa ni izvedljivo ali zaželeno, se Slovenija in Agencija posvetujeta o ustreznih ukrepih, ki naj jih sprejmeta glede varovanja. (b) Varovanje nad jedrskim materialom, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, preneha pod pogoji, določenimi v 13. členu, če se Slovenija in Agencija sporazumeta, da se tak jedrski material praktično ne more več regenerirati.

Na zahtevo Slovenije Agencija iz varovanja izvzame naslednji jedrski material: (a) posebni cepljivi material, kadar se uporablja v gramskih ali manjših količinah kot senzorska komponenta v inštrumentih; (b) jedrski material, ki se uporablja za nejedrske dejavnosti v skladu s 13. členom, če se tak jedrski material lahko regenerira ter (c) plutonij z več kot 80-odstotno vsebnostjo izotopa plutonij-238.

Na zahtevo Slovenije Agencija iz varovanja izvzame jedrski material, nad katerim bi se sicer izvajalo varovanje, pod pogojem, da skupna količina jedrskega materiala, ki je bil v Sloveniji izvzet v skladu s tem členom, nikoli ne sme preseči: (a) skupaj enega kilograma posebnega cepljivega materiala, ki lahko sestoji iz enega ali več naslednjih elementov: (i) plutonija; (ii) urana z obogatitvijo 0.2 (20%) in več, izračunano, da se njegova teža pomnoži z obogatitvijo, ter (iii) urana z obogatitvijo pod 0.2 (20%) in večjo od naravnega urana, izračunano, da se njegova teža pomnoži s petkratnim kvadratom njegove obogatitve; (b) skupaj deset metrskih ton naravnega urana in osiromašenega urana z obogatitvijo nad 0.005 (0.5%); (c) dvajset metrskih ton osiromašenega urana z obogatitvijo 0.005 (0.5%) ali manj, ter (d) dvajset metrskih ton torija ali večjih količin, ki jih Svet lahko določi za enotno uporabo.

Če je izvzeti jedrski material treba predelati ali uskladiščiti skupaj z jedrskim materialom, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, je treba zanj ponovno uporabiti varovanje.

Slovenija in Agencija bosta sklenili dopolnilne aranžmaje, v katerih bosta opredelili potrebne podrobnosti za postopke, ki jih je v skladu s tem sporazumom treba uporabljati, da bo Agencija svoje obveznosti po tem sporazumu lahko izpolnjevala na zadovoljiv in učinkovit način. Dopolnilne aranžmaje bosta Slovenija in Agencija z medsebojnim dogovorom lahko razširili ali spremenili brez dopolnila k temu sporazumu.

Dopolnilni aranžmaji začnejo veljati hkrati z začetkom veljavnosti tega sporazuma ali takoj, ko bo to možno po začetku veljavnosti tega sporazuma. Slovenija in Agencija si bosta, kolikor je mogoče, prizadevali za začetek veljavnosti teh aranžmajev v devetdesetih dneh po začetku veljavnosti tega sporazuma; za podaljšanje tega roka je potrebno soglasje Slovenije in Agencije. Slovenija bo Agenciji pravočasno poslala podatke, potrebne za sklenitev dopolnilnih aranžmajev. Po začetku veljavnosti tega sporazuma ima Agencija pravico uporabljati postopke, določene v tem sporazumu glede jedrskega materiala, ki je naveden v inventarju iz 41. člena, čeprav dopolnilni aranžmaji še ne bi začeli veljati.

Na podlagi začetnega poročila iz 62. člena Agencija vzpostavi enotni inventar za ves jedrski material v Sloveniji, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, ne glede na izvor in ga bo vzdrževala na podlagi poznejših poročil in rezultatov njenih verificiranj. Kopije inventarja bodo dane na razpolago Sloveniji v dogovorjenih časovnih presledkih.

V skladu z 8. členom se projektni podatki o obstoječih objektih ali napravah predložijo Agenciji med razpravo o dopolnilnih aranžmajih. Roki za predložitev projektnih podatkov o novih objektih ali napravah se določijo v dopolnilnih aranžmajih, taki podatki pa morajo biti dani na razpolago, čim prej je mogoče, pred vnosom jedrskega materiala v novi objekt ali napravo.

Projektni podatki, predloženi Agenciji, morajo za vsak objekt ali napravo, če je to možno, obsegati: (a) identifikacijo objekta ali naprave, podatke o njegovi splošni naravi, namembnosti, nazivni zmogljivosti in zemljepisni legi ter ime in naslov, ki naj se uporabljata za vsakdanje poslovne namene; (b) opis splošne ureditve objekta z navedbo, kjer je to možno, oblike, lokacije in pretoka jedrskega materiala ter splošni razpored pomembnejše opreme, namenjene za uporabo, proizvodnjo ali predelavo jedrskega materiala; (c) opis lastnosti objekta ali naprave glede na materialno knjigovodstvo, hrambo in nadzorovanje ter (d) opis obstoječih in predlaganih postopkov pri objektu ali napravi za izvajanje materialnega knjigovodstva in kontrole jedrskega materiala s posebnim poudarkom na conah materialnih bilanc, ki jih je določil upravljalec, ter na merjenjih pretoka materiala in na postopkih za ugotavljanje fizičnega inventarja.

Agenciji se za vsak objekt ali napravo predložijo tudi druge informacije, pomembne za uporabo varovanja, zlasti informacije o organizacijski odgovornosti za materialno knjigovodstvo in kontrolo. Slovenija Agenciji predloži dodatne informacije o postopkih za zdravstveno varstvo in varnost, ki jih Agencija prouči, inšpektorji na objektu ali napravi pa upoštevajo.

Agenciji se predložijo v pregled projektni podatki o spremembah, povezanih z varovanjem, dovolj vnaprej pa bo obveščena tudi o vsaki spremembi podatkov, ki jih je prejela po 44. členu, kar zagotavlja pravočasno uskladitev postopkov za varovanje, kadar je to potrebno.

Kadar se jedrski material uporablja na običajen način zunaj objekta ali naprave, so Agenciji predložene naslednje informacije: (a) splošni opis rabe jedrskega materiala, njegova zemljepisna lega ter ime in naslov uporabnika za običajne poslovne namene ter (b) splošni opis obstoječih in predlaganih postopkov za knjigovodstvo in kontrolo jedrskega materiala, vključno z organizacijsko odgovornostjo za knjigovodstvo in kontrolo materiala. Agencija bo pravočasno obveščena o vseh spremembah podatkov, ki jih prejema po tem členu.

Podatki, predloženi Agenciji v skladu z 49. členom, se smejo do ustrezne mere uporabljati za namene odstavkov (b) do (f) 46. člena.

Pri ustanavljanju svojega sistema kontrole materiala, kot je navedeno v 7. členu, Slovenija poskrbi, da so za vsako cono materialne bilance vodeni dokumenti. Dokumenti, ki jih je treba voditi, so opisani v dopolnilnih aranžmajih.

Slovenija poskrbi za postopke, ki inšpektorjem olajšajo pregled dokumentacije, zlasti če dokumenti niso vodeni v angleškem, francoskem, ruskem ali španskem jeziku.

Dokumenti se morajo hraniti vsaj pet let.

Dokumenti so po potrebi sestavljeni iz: (a) knjigovodskih dokumentov o vsem jedrskem materialu, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu in (b) obratovalnih dokumentov objektov ali naprav, ki vsebujejo tak jedrski material.

Sistem meritev, na katerih temeljijo dokumenti za pripravo poročil, morajo biti bodisi v skladu z najnovejšimi mednarodnimi standardi bodisi enakovredne kakovosti, kot so ti standardi.

Knjigovodski dokumenti omogočajo za vsako cono materialne bilance vpogled v: (a) vse spremembe inventarja na način, ki ob vsakem času dovoljuje ugotavljanje knjigovodskega inventarja; (b) vse rezultate meritev, uporabljenih pri določanju fizičnega inventarja, ter (c) vse prilagoditve in popravke, ki so bili narejeni zaradi sprememb inventarja, tako knjigovodskega inventarja kot fizičnega inventarja.

Za vse spremembe inventarja in za fizični inventar izkazuje dokument za vsako šaržo jedrskega materiala: identifikacijo materiala, podatke o šarži in izvorne podatke. V dokumentih o vsaki šarži jedrskega materiala so uran, torij in plutonij knjiženi ločeno. Za vsako spremembo inventarja je treba navesti datum spremembe, in kjer je to ustrezno, odpremno cono materialne bilance ter sprejemno cono materialne bilance oziroma prejemnika.

Slovenija predloži Agenciji poročila, kot so navedena v členih 60 do 69, za ves jedrski material, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu.

Poročila se izdelajo v angleškem, francoskem, ruskem ali španskem jeziku, če z dopolnilnimi aranžmaji ni določeno drugače.

Poročila temeljijo na dokumentih, vodenih v skladu s členi 51 do 58, in so, kjer je ustrezno, sestavljena iz knjigovodskih in posebnih poročil.

Agenciji se predloži začetno poročilo o vsem jedrskem materialu, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu. Začetno poročilo pošlje Slovenija Agenciji v tridesetih dneh po zadnjem dnevu koledarskega meseca, v katerem začne veljati ta sporazum, in v tem poročilu prikaže stanje materiala na zadnji dan tega meseca.

Slovenija pošilja Agenciji za vsako cono materialne bilance naslednja knjigovodska poročila: (a) poročila o inventarnih spremembah s prikazom vseh sprememb inventarja jedrskega materiala. Poročila se bodo pošiljala, čim prej je mogoče, vsekakor pa v tridesetih dneh po izteku meseca, v katerem so nastale oziroma bile ugotovljene spremembe, in (b) poročila o materialni bilanci s prikazom bilance materiala, temelječe na fizičnem inventarju jedrskega materiala, ki se dejansko nahaja v coni materialne bilance. Poročila se bodo pošiljala, čim prej je mogoče, vsekakor pa v tridesetih dneh po ugotovitvi fizičnega inventarja. Poročila temeljijo na podatkih, ki so na voljo na dan poročanja in se lahko, če je potrebno, pozneje popravijo.

V poročilih o inventarnih spremembah se navedejo za vsako šaržo jedrskega materiala podatki o identifikaciji in šarži, datum inventarne spremembe, in kot je ustrezno, podatki o odpremni in sprejemni coni materialne bilance oziroma prejemnika. Tem poročilom se priložijo jedrnate opombe, s katerimi se (a) na podlagi operativnih podatkov iz obratovalnih dokumentov, navedenih v odstavku (a) 58. člena, pojasnjujejo inventarne spremembe in (b) se opisuje, kot je določeno v dopolnilnih aranžmajih, predvideni operativni program, zlasti ugotavljanje fizičnega inventarja.

Slovenija poroča o vsaki spremembi inventarja, uskladitvi in popravku bodisi občasno z zbirnim seznamom bodisi sproti. O inventarnih spremembah Slovenija poroča po šaržah. Kot je določeno v dopolnilnih aranžmajih, se manjše spremembe inventarja jedrskega materiala, kot so prenosi analitičnih vzorcev, lahko združujejo v eno šaržo in navajajo kot ena sama inventarna sprememba.

Agencija pošilja Sloveniji za vsako cono materialne bilance polletne izjave o knjigovodskem inventarju jedrskega materiala, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu; te izjave bodo temeljile na poročilih o inventarnih spremembah za obdobje, na katero se tako stanje nanaša.

Poročila o materialni bilanci vsebujejo, če se Slovenija in Agencija ne dogovorita drugače, naslednje: (a) začetni fizični inventar; (b) inventarne spremembe (najprej povečanja, nato zmanjšanja); (c) končni knjigovodski inventar; (d) razlike med pošiljateljem in prejemnikom; (e) usklajeni končni knjigovodski inventar; (f) končni fizični inventar in (g) neevidentirani material. Izjava o fizičnem inventarju, ločene sezname vseh šarž in navedba identifikacije materiala ter podatkov o vsaki šarži se priložijo vsakemu poročilu o materialni bilanci.

Agencija sme opravljati ad hoc inšpekcije, da (a) preveri podatke, ki jih vsebuje začetno poročilo o jedrskem materialu, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu; (b) ugotovi in preveri spremembe stanja, ki so nastale od datuma začetnega poročila, in (c) ugotovi, ter če je to mogoče, preveri količino in sestavo jedrskega materiala v skladu s 93. in 96. členom še pred iznosom oziroma vnosom materiala iz Slovenije oziroma vanjo.

Agencija sme opravljati rutinske inšpekcije, da bi (a) preverila, ali se poročila ujemajo z dokumenti; (b) preverila lokacijo, istovetnost, količino in sestavo vsega jedrskega materiala, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, in (c) preverila podatke o možnih vzrokih za neevidentirani material, razlike med pošiljateljem in prejemnikom ter negotove podatke v knjigovodskem inventarju.

V skladu s postopki iz 77. člena sme Agencija opravljati posebne inšpekcije: (a) da preveri podatke iz posebnih poročil ali (b) če meni, da so podatki, ki jih je dobila od Slovenije, vključno s pojasnili Slovenije, in podatki z rutinskih inšpekcij neustrezni in Agencija z njimi ne more izpolnjevati svojih obveznosti po tem sporazumu. Inšpekcija se šteje za posebno, če bodisi dopolnjuje rutinsko inšpekcijo, določeno v členih 78 do 82, bodisi vključuje dostop do podatkov ali lokacij poleg tistih, predvidenih v 76. členu za ad hoc in rutinske inšpekcije ali oboje.

Za namene, določene v členih 71 do 73, sme Agencija: (a) pregledati dokumente, ki se vodijo v skladu s členi 51 do 58; (b) opraviti samostojne meritve vsega jedrskega materiala, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu; (c) preveriti delovanje in umerjanje inštrumentov ter drugih merilnih in kontrolnih naprav; (d) uporabiti in izvajati ukrepe nadzorovanja in hrambe in (e) uporabljati druge objektivne metode, ki so se izkazale za tehnično sprejemljive.

Znotraj obsega 74. člena Agencija lahko: (a) pazi, da se vzorci na ključnih točkah merjenja za knjigovodstvo materialne bilance jemljejo v skladu s postopki, ki dajejo reprezentativne vzorce, pazi na obdelavo in analizo vzorcev ter dobiva dvojnike takih vzorcev; (b) pazi, da so meritve jedrskega materiala na ključnih točkah merjenja za knjigovodstvo materialne bilance, reprezentativne, in pazi na umerjanje uporabljenih inštrumentov in opreme; (c) sklene s Slovenijo, če bo to potrebno, dogovor o (i) izvedbi dodatnih meritev in jemanju dodatnih vzorcev za Agencijo; (ii) analiziranju standardnih analitičnih vzorcev Agencije; (iii) uporabi ustreznih absolutnih standardov pri umerjanju inštrumentov in druge opreme; in (iv) izvedbi drugih umerjanj; (d) zagotovi uporabo svoje lastne opreme za samostojne meritve in nadzorovanje, ter če bo tako dogovorjeno in določeno v dopolnilnih aranžmajih, namesti tako opremo; (e) uporabi svoje pečate in drugo opremo za ugotavljanje in odkrivanje vlomov v hrambe, če bo tako dogovorjeno in določeno v dopolnilnih aranžmajih, ter (f) s Slovenijo sklene dogovor o odpremi vzorcev, ki so bili vzeti za Agencijo.

(a) Za namene določene v odstavkih (a) in (b) 71. člena in vse dokler v dopolnilnih aranžmajih niso določene strateške točke, imajo inšpektorji Agencije dostop do vsake lokacije, na kateri se na podlagi začetnega poročila ali inšpekcij, opravljenih v zvezi z njim, nahaja jedrski material; (b) za namene določene v odstavku (c) 71. člena imajo inšpektorji dostop do vsake lokacije, o kateri je bila Agencija obveščena v skladu z odstavkom (d)(iii) 92. člena ali odstavkom (d)(iii) 95. člena; (c) za namene določene v 72. členu imajo inšpektorji dostop le do strateških točk, določenih v dopolnilnih aranžmajih, in do dokumentov, ki se vodijo v skladu s členi 51 do 58; in (d) če Slovenija presodi, da so zaradi katerih koli nenavadnih okoliščin potrebne večje omejitve dostopa Agencije, bosta Slovenija in Agencija nemudoma sklenili dogovor, ki bo Agencijo ustrezno razbremenil njenih obveznosti glede varovanja v skladu s temi omejitvami. Generalni direktor o vsakem takem dogovoru poroča Svetu.

V okoliščinah, ki lahko privedejo do posebnih inšpekcij za namene določene v 73. členu, se bosta Slovenija in Agencija takoj posvetovali. Kot rezultat takih posvetovanj sme Agencija (a) opraviti inšpekcije poleg rutinskih inšpekcij, predvidenih v členih 78 do 82 in (b) dobiti v soglasju s Slovenijo dostop do podatkov ali lokacij dodatno k tistim, predvidenim v 76. členu. Vsako nesoglasje glede nujnosti po dodatnem dostopu se rešuje v skladu z 21. in 22. členom; če je ukrep Slovenije bistven in nujen, se uporabi 18. člen.

Agencija omejuje število, intenzivnost in trajanje rutinskih inšpekcij ob hkratnem optimalnem izkoristku časa na minimum, ki še zagotavlja učinkovito uporabo postopkov za varovanje, določenih v tem sporazumu, ter optimalno in najgospodarneje koristi inšpekcijska sredstva, ki so ji na voljo.

Agencija lahko letno opravi eno rutinsko inšpekcijo objektov ali naprav in con materialne bilance zunaj objektov ali naprav, v katerih količina ali letni pretok jedrskega materiala, kar koli je večje, ne presega petih efektivnih kilogramov.

Število, intenzivnost, trajanje, časovni razpored in način rutinskih inšpekcij v objektih ali napravah, v katerih količina ali letni pretok jedrskega materiala presega pet efektivnih kilogramov, se določijo tako, da v skrajnem primeru režim inšpekcije ni intenzivnejši, kot je to potrebno in zadostno, da bi se vzdrževalo nenehno poznavanje pretoka in zalog jedrskega materiala, največje število rutinskih inšpekcij takih postrojenj pa se določa takole: (a) za reaktorje in zapečatene skladiščne obrate se največje število vseh rutinskih inšpekcij na leto določi tako, da se za vsak tak obrat ali napravo dovoli ena šestina človek-leto inšpekcije; (b) za objekte ali naprave, ki niso reaktorji ali zapečateni skladiščni obrati, ki vključujejo plutonij ali uran, oplemeniten nad 5%, se največje število vseh rutinskih inšpekcij na leto določi tako, da se za vsak tak objekt ali napravo upošteva izračun 30 x √E človek-dni inšpekcije na leto, pri čemer E pomeni inventar oziroma letni pretok jedrskega materiala, kar koli je pač večje, izražen v efektivnih kilogramih. Vendar pa dovoljeni maksimum za vsak tak objekt ali napravo ne sme biti manjši od 1,5 človek-leto inšpekcije; in (c) za objekte ali naprave, ki niso zajete v odstavkih (a) in (b), se največje število rutinskih inšpekcij na leto določi tako, da se za vsak tak objekt ali napravo dovoli ena tretjina človek-leto inšpekcije plus 0.4 x E človek-dni inšpekcije na leto, pri čemer E pomeni inventar ali letni pretok jedrskega inventarja, kar koli je pač večje, izražen v efektivnih kilogramih. Slovenija in Agencija se lahko sporazumeta in popravita številke, ki se nanašajo na največje število inšpekcij, določeno v tem členu, na podlagi sklepa Sveta, da je tak popravek primeren.

Pod pogojem členov 78 do 80 merila za določanje dejanskega števila, intenzivnosti, trajanja, časovnega razporeda in načina rutinskih inšpekcij na vsakem objektu ali napravi upoštevajo: (a) obliko jedrskega materiala, zlasti ali je jedrski material nepakiran ali pa je v večjem številu ločenih sestavin; njegovo kemično sestavo, in če gre za uran, ali je nizko ali visoko obogaten; ter njegovo dostopnost; (b) učinkovitost slovenskega sistema knjigovodstva in kontrole, vključno s stopnjo funkcionalne neodvisnosti upravljavcev objektov ali naprav od slovenskega sistema knjigovodstva in kontrole; stopnjo uresničitve slovenskih ukrepov, določenih v 32. členu; urnost pošiljanja poročil Agenciji; njihovo skladnost s preverjanjem, ki ga neodvisno opravlja Agencija; ter količino in ujemanje neevidentiranega materiala z ugotovitvami Agencije; (c) značilnosti slovenskega jedrskega gorivnega ciklusa, predvsem število in vrste objektov ali naprav, ki vsebujejo jedrski material, na katerega se nanaša varovanje, značilnosti takih objektov ali naprav glede na varovanje, še zlasti pa stopnjo hrambe; nadalje stopnjo, do katere projektna izvedba takih objektov ali naprav olajšuje preverjanje pretoka inventarja jedrskega materiala; in stopnjo medsebojne odvisnosti med informacijami iz različnih con materialne bilance; (d) mednarodno medsebojno odvisnost, predvsem obseg, v katerem se jedrski material prejema iz ali pošilja v druge države v uporabo ali predelavo; vse verifikacijske dejavnosti Agencije v zvezi s tem; ter stopnjo, do katere so jedrske dejavnosti Slovenije medsebojno povezane z jedrskimi dejavnostmi drugih držav, in (e) tehnični razvoj na področju varovanja, vključno z uporabo statističnih metod in jemanjem naključnih vzorcev pri ocenjevanju pretoka jedrskega materiala.

Slovenija in Agencija se bosta posvetovali, če bi Slovenija menila, da se inšpekcije neutemeljeno preveč usmerjajo na nekatere objekte ali naprave.

Agencija Slovenijo vnaprej obvešča o prihodu inšpektorjev v objekte ali naprave ali cone materialne bilance zunaj objektov ali naprav, in sicer: (a) o ad hoc inšpekcijah v skladu z odstavkom (c) 71. člena vsaj 24 ur prej, o inšpekcijah v skladu z odstavkoma (a) in (b) 71. člena kot tudi o dejavnostih v skladu z 48. členom pa vsaj en teden prej; (b) o posebnih inšpekcijah v skladu s 73. členom, kakor hitro je mogoče, potem ko sta se Slovenija in Agencija posvetovali v skladu s 77. členom, pri čemer se razume, da obvestilo o prihodu normalno pomeni del dogovora, in (c) o rutinskih inšpekcijah v skladu z 72. členom vsaj 24 ur prej, če gre za objekte ali naprave, omenjene v odstavku (b) 80. člena, in za zapečatene skladiščne obrate, ki vsebujejo plutonij ali uran, obogaten nad 5%; in en teden prej v vseh drugih primerih. V obvestilu o inšpekcijah se navedejo imena inšpektorjev ter objekti ali naprave in cone materialne bilance zunaj objektov ali naprav, ki jih bodo inšpektorji obiskali, ter čas obiska. Če bodo inšpektorji prispeli iz tujine, bo Agencija vnaprej sporočila tudi kraj in čas njihovega prihoda v Slovenijo.

Ne glede na določbe 83. člena sme Agencija kot dopolnilni ukrep opraviti brez vnaprejšnjega obvestila del rutinskih inšpekcij po 80. členu v skladu z načelom o jemanju naključnih vzorcev. Pri opravljanju slehernih nenapovedanih inšpekcij Agencija v celoti upošteva operativni program Slovenije v skladu z odstavkom (b) 64. člena. Še več, kadar je to mogoče in na podlagi operativnega programa Agencija Slovenijo občasno obvešča o svojem splošnem programu napovedanih in nenapovedanih inšpekcij z navedbo glavnih obdobij, v katerih so inšpekcije predvidene. Pri opravljanju slehernih nenapovedanih inšpekcij Agencija stori vse, da bi Sloveniji in upravljavcem objektov ali naprav v praksi povzročila čim manj težav ob upoštevanju ustreznih določb 44. in 89. člena. Podobno tudi Slovenija stori vse, kar je v njeni moči, da bi inšpektorjem olajšala nalogo.

Pri imenovanju inšpektorjev veljajo naslednji postopki: (a) generalni direktor bo Slovenijo pisno obvestil o imenu, kvalifikacijah, narodnosti, položaju in drugih ustreznih podatkih za vsakega uslužbenca Agencije, ki ga predlaga za imenovanje na funkcijo inšpektorja za Slovenijo; (b) Slovenija bo generalnega direktorja v 30 dneh po prejemu predloga obvestila, ali se s predlogom strinja; (c) generalni direktor lahko vsakega uslužbenca, ki ga je Slovenija potrdila, imenuje za enega od inšpektorjev za Slovenijo in Slovenijo obvesti o teh imenovanjih in (d) generalni direktor bo v odgovoru na zahtevo Slovenije ali na lastno pobudo takoj obvestil Slovenijo o umaknitvi imenovanja katerega koli uslužbenca za inšpektorja za Slovenijo. Vendar pa se morajo postopki imenovanja inšpektorjev za dejavnosti v skladu z 48. členom in za ad hoc inšpekcije v skladu z odstavkoma (a) in (b) 71. člena končati, če je to možno, v tridesetih dneh po začetku veljavnosti tega sporazuma. Če imenovanje v tem času ni izvedljivo, so inšpektorji za te dejavnosti imenovani začasno.

Slovenija bo za vsakega inšpektorja, ki bo imenovan za Slovenijo, čim prej bo mogoče, kjer bo to potrebno, odobrila ali obnovila ustrezne vizume.

Inšpektorji morajo pri opravljanju svojih funkcij po 48. členu in členih 71 do 75 svoje delo opravljati tako, da ne ovirajo ali zavlačujejo gradnje, tehničnih prevzemov ali obratovanja objektov ali naprav oziroma ne ogrožajo njihove varnosti. Inšpektorji zlasti ne smejo sami upravljali nobenega objekta ali naprave ali naročiti osebju objekta ali naprave, da izvede kakršno koli operacijo. Če inšpektorji menijo, da bi v skladu s 74. in 75. členom določene operacije moral izvesti upravljavec, morajo dali ustrezno zahtevo.

Če inšpektorji v zvezi z opravljanjem inšpekcij potrebujejo storitve, vključno z uporabo opreme, ki je na razpolago Sloveniji, bo Slovenija inšpektorjem pomagala priti do takih storitev in jim olajšala uporabo take opreme.

Slovenija ima pravico do tega, da inšpektorje med njihovim delom spremljajo slovenski predstavniki, pod pogojem, da to inšpektorjev ne zadržuje ali ovira pri njihovem delu.

Agencija obvešča Slovenijo o: (a) rezultatih inšpekcij v časovnih presledkih, ki jih je treba določiti v dopolnilnih aranžmajih; (b) sklepu, do katerega je prišla med svojimi verifikacijskimi dejavnostmi v Sloveniji, predvsem z izjavami o stanju vsake cone materialne bilance, in ki ga pripravi, kakor hitro je mogoče, po popisu in verifikaciji fizičnega inventarja ter po ugotovitvi materialne bilance.

(a) Slovenija bo Agencijo obvestila o vsakem nameravanem prenosu jedrskega materiala, na katerega se nanaša varovanje po tem sporazumu, iz Slovenije, če bo pošiljka po teži presegla en efektivni kilogram ali če bo v obdobju treh mesecev v isto državo poslanih več ločenih pošiljk, vsaka pošiljka lažja od enega efektivnega kilograma, vse skupaj pa težje od enega efektivnega kilograma. (b) Obvestilo bo Agenciji poslano po sklenitvi pogodbenih aranžmajev o prenosu jedrskega materiala, praviloma pa vsaj dva tedna pred pripravo jedrskega materiala za odpremo. (c) Slovenija in Agencija se lahko sporazumeta o različnih postopkih za vnaprejšnje obveščanje. (d) V obvestilu morajo biti navedeni naslednji podatki: (i) identifikacija in po možnosti pričakovana količina in sestava jedrskega materiala, ki se bo izvozil, ter cona materialne bilance, iz katere material izhaja; (ii) država, v katero je jedrski material namenjen; (iii) kdaj in kje bo jedrski material pripravljen za odpremo; (iv) okvirni datumi odpreme in prispetja jedrskega materiala ter (v) v katerem trenutku prevoza bo država prejemnica prevzela odgovornost za jedrski material po tem sporazumu in verjetni datum, ko se bo to zgodilo.

Obvestilo iz 92. člena mora biti poslano toliko vnaprej, da Agencija lahko po potrebi opravi ad hoc inšpekcijo, da bi ugotovila in po možnosti preverila količino in sestavo jedrskega materiala, še preden bo izvožen iz Slovenije, in če Agencija to želi ali Slovenija to zahteva, da na jedrski material, ko bo pripravljen za prevoz, namesti pečate. Vendar pa kakršen koli storjen ali nameravan ukrep Agencije po prejemu takega obvestila na noben način ne sme zakasniti prevoza jedrskega materiala.

Če se v državi prejemnici ne bo izvajalo varovanje Agencije nad tem jedrskim materialom, bo Slovenija uredila, da bo Agencija v treh mesecih, potem ko bo država prejemnica prevzela odgovornost za jedrski material iz Slovenije, prejela potrdilo države prejemnice o prenosu materiala.

(a) Slovenija bo Agencijo obvestila o vsakem nameravanem prenosu jedrskega materiala, za katerega se zahteva varovanje po tem sporazumu, v Slovenijo, če bo pošiljka po teži presegla en efektivni kilogram ali če bo v obdobju treh mesecev iz iste države poslanih več ločenih pošiljk, vsaka pošiljka lažja od enega efektivnega kilograma, vse skupaj pa težje od enega efektivnega kilograma. (b) Agencija bo, kolikor je mogoče, vnaprej obveščena o pričakovanem prispetju jedrskega materiala, v nobenem primeru pa ne kasneje od dneva, ko Slovenija prevzame odgovornost za jedrski material. (c) Slovenija in Agencija se lahko sporazumeta o različnih postopkih za vnaprejšnje obveščanje. (d) V obvestilu mora biti navedeno: (i) identifikacija in po možnosti pričakovana količina in sestava jedrskega materiala; (ii) v katerem trenutku prenosa bo Slovenija prevzela odgovornost za jedrski material po tem sporazumu in verjetni datum, ko bo do tega prišlo; in (iii) pričakovani datum dospetja in mesto in datum, ko se namerava jedrski material razpakirati.

Obvestilo iz 95. člena mora biti takšno, da bo lahko Agencija po potrebi opravila ad hoc inšpekcijo, da bi ugotovila in po možnosti preverila količino in sestavo jedrskega materiala v trenutku, ko bo pošiljka razpakirana. Vendar pa razpakiranje ne sme biti odloženo zaradi kakršnega koli sprejetega ali nameravanega ukrepa Agencije na osnovi takega obvestila.

Za namene tega sporazuma: A. Uskladitev pomeni vpis v knjigovodskem dokumentu ali poročilu, ki prikazuje razliko med pošiljateljem in prejemnikom ali neevidentirani material. B. Letni pretok pomeni za namene 79. in 80. člena količino jedrskega materiala, ki prihaja na leto iz obrata ali naprave, ki obratuje z nazivno zmogljivostjo. C. Šarža pomeni del jedrskega materiala, ki se vzame za enoto v knjigovodske namene na ključni točki merjenja in za katero se sestava in količina določita z enim kompletom specifikacij ali meritev. Jedrski material je lahko nepakiran ali shranjen v vrsti posameznih predmetov. D. Podatki o šarži pomenijo skupno težo vsakega elementa jedrskega materiala, in če gre za plutonij in uran, izotopno sestavo tam, kjer to ustreza. Knjigovodske enote so: (a) grami vsebovanega plutonija; (b) grami vsega urana in grami urana-235 plus urana-233, ki ju vsebuje uran, obogaten s tema izotopoma, in (c) kilogrami vsebovanega torija, naravnega urana ali osiromašenega urana. Za namene poročanja se teže posameznih elementov v šarži najprej seštejejo in nato zaokrožijo na najbližjo številko. E. Knjigovodski inventar posamezne cone materialne bilance pomeni algebraični seštevek njenega zadnjega popisa fizičnega inventarja in vseh inventarnih sprememb, ki so od takrat nastale. F. Popravek pomeni vpis v knjigovodski dokument ali poročilo, s katerim se popravi ugotovljena napaka oziroma izboljša meritev kakšne v dokument ali poročilo že zapisane količine. Vsak popravek mora podati informacijo o vpisu, na katerega se nanaša. G. Efektivni kilogram pomeni posebno enoto, ki se uporablja pri varovanju jedrskega materiala. Količina v efektivnih kilogramih se dobi tako, da se vzame: (a) za plutonij – njegova teža v kilogramih; (b) za uran z obogatitvijo 0.01 (1%) in več – njegova teža v kilogramih, pomnožena s kvadratom njegove obogatitve; (c) za uran z obogatitvijo pod 0.01 (1%) in nad 0.005 (0.5%) – njegova teža v kilogramih, pomnožena z 0.0001, ter (d) za osiromašeni uran z obogatitvijo 0.005 (0.5%) ali manj in za torij – njegova teža v kilogramih, pomnožena z 0.00005. H. Obogatitev pomeni razmerje med skupno težo izotopov urana-233 in urana-235 ter težo celotnega urana. I. Objekt ali naprava pomeni: (a) reaktor, kritično napravo, obrat za konverzijo, obrat za izdelavo goriva, obrat za predelavo, obrat za separacijo izotopov ali ločeno skladišče, ali (b) katero koli lokacijo, na kateri se jedrski material navadno uporablja v količinah nad enim efektivnim kilogramom. J. Inventarna sprememba pomeni povečanje ali zmanjšanje po šaržah jedrskega materiala v kakšni coni materialne bilance; taka sprememba vključuje enega od teh primerov: (a) povečanja: (i) uvoz; (ii) notranji prejem: prejem materiala iz drugih con materialne bilance ali iz (nemiroljubnih) dejavnosti za katere ne velja varovanje oziroma prejemi ob izhodišču varovanja; (iii) jedrska proizvodnja: proizvodnja posebnega cepljivega materiala v reaktorju, in (iv) prenehanje izvzetja: ponovna uporaba varovanja nad jedrskim materialom, ki je bil pred tem izvzet zaradi njegove uporabe ali količine. (b) zmanjšanja: (i) izvoz; (ii) notranje pošiljanje: pošiljke drugim conam materialne bilance ali pošiljke za (nemiroljubne) dejavnosti za katere ne velja varovanje; (iii) jedrska izguba: izguba jedrskega materiala zaradi njegove preobrazbe v drug(e) element(e) ali izotop(e) kot posledica jedrskih reakcij; (iv) izmerjeni odpis: jedrski material, ki je bil izmerjen ali ocenjen na podlagi meritev ter odložen na tak način, da ni več primeren za nadaljnjo jedrsko uporabo; (v) zadržani odpadki: jedrski material, nastal pri predelavi ali kot posledica obratovalne nesreče, ki ga za zdaj ni mogoče regenerirati, je pa uskladiščen; (vi) izvzetje: izvzetje jedrskega materiala iz varovanja zaradi njegove uporabe ali količine, in (vii) druge izgube: npr. izguba ob nesreči (t.j. nepopravljiva in nenamerna izguba jedrskega materiala kot posledica obratovalne nesreče) ali tatvina. K. Ključna točka merjenja pomeni lokacijo, kjer se jedrski material pojavlja v taki obliki, da ga je mogoče meriti za določanje pretoka materiala ali inventarja. Ključne točke merjenja tako vključujejo poleg drugega vnos in iznos materiala (vključno z izmerjenim odpisom) ter hranjenje v conah materialne bilance. L. Človek-leto inšpekcije pomeni za namene z 80. člena 300 človek-dni inšpekcij, pri čemer človek-dan pomeni dan, v katerem ima en inšpektor, kadar hoče, dostop do objekta ali naprave za vsega največ osem ur. M. Cona materialne bilance pomeni cono znotraj ali zunaj objekta ali naprave tako, da je mogoče določiti (a) količino jedrskega materiala pri vsakem vnosu ali iznosu v cono materialne bilance ali iz nje, (b) po potrebi tudi fizični inventar jedrskega materiala v vsaki coni materialne evidence v skladu z določenimi postopki, da bi se lahko ugotovila materialna bilanca za potrebe varovanja, ki ga opravlja Agencija. N. Neevidentirani material pomeni razliko med knjigovodskim inventarjem in fizičnim inventarjem. O. Jedrski material pomeni vsak osnovni ali posebni cepljivi material, kot je določeno v XX. členu Statuta. Izraz osnovni material se ne sme razlagati, kot da so z njim mišljene rudnine ali rudni ostanki. Vsak sklep Sveta v skladu z XX. členom Statuta, sprejet po začetku veljavnosti tega sporazuma, s katerim se poveča število materialov, ki se štejejo za osnovne materiale ali posebne cepljive materiale, bo po tem sporazumu veljal šele, ko ga sprejme Slovenija. P. Fizični inventar pomeni vsoto vseh izmerjenih ali ocenjenih količin jedrskega materiala v šaržah, ki so v danem času prisotne znotraj posamezne cone materialne bilance, dobljeno v skladu s predpisanimi postopki. Q. Razlika med pošiljateljem in prejemnikom pomeni razliko med količino jedrskega materiala v posamezni šarži, sporočeno iz cone materialne bilance pošiljatelja, in količino, izmerjeno v coni materialne bilance prejemnika. R. Izvirni podatki pomenijo tiste podatke, ki so bili zapisani med merjenjem ali umerjanjem oziroma uporabljeni, da bi se dobila empirična razmerja, ki identificirajo jedrski material in dajejo podatke o šarži. Izvirni podatki lahko na primer obsegajo: težo spojin, konverzijske faktorje za določanje teže elementa, specifično težo, koncentracijo elementov, izotopska razmerja, odnos med prostornino in manometrskimi odčitki ter razmerje med proizvedenim plutonijem in proizvedeno energijo. S. Strateška točka pomeni mesto, izbrano med pregledom projektne informacije, kjer se v normalnih razmerah in skupaj s podatki, zbranimi iz vseh strateških točk, dobijo in preverijo podatki, ki so potrebni in zadostni za uresničevanje ukrepov varovanja. Strateška točka lahko obsega katero koli lokacijo, na kateri se opravljajo ključne meritve, ki se nanašajo na obračun materialne bilance, ter kjer se uporabljajo ukrepi hrambe in nadzorovanja. Sestavljeno v Ljubljani dne 29. septembra 1995 v dvojniku v angleškem jeziku. Za Republiko Slovenijo Ignac Golob l. r. Za Mednarodno agencijo za atomsko energijo dr. Hans Blix l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.