Zakon o ratifikaciji Protokola, s katerim se spreminja Evropska konvencija o zatiranju terorizma

# Zakon o ratifikaciji Protokola, s katerim se spreminja Evropska konvencija o zatiranju terorizma Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA, S KATERIM SE SPREMINJA EVROPSKA KONVENCIJA O ZATIRANJU TERORIZMA (MPEKZT) Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola, s katerim se spreminja Evropska konvencija o zatiranju terorizma (MPEKZT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 9. aprila 2004.

Ratificira se Protokol, s katerim se spreminja Evropska konvencija o zatiranju terorizma, sprejet 15. maja 2003 v Strasbourgu.

Protokol se v izvirniku v angleškem in prevodu v slovenskem jeziku glasi:

1. Uvodni odstavek 1. člena konvencije postane prvi odstavek tega člena. V pododstavku b) tega odstavka se beseda »podpisani« nadomesti z besedo »sklenjeni«, pododstavki c), d), e) in f) tega odstavka pa se nadomestijo s temi pododstavki: »c) kazniva dejanja po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju kaznivih dejanj zoper osebe pod mednarodno zaščito, vštevši diplomatske agente, sprejeti v New Yorku 14. decembra 1973; d) kazniva dejanja po Mednarodni konvenciji zoper jemanje talcev, sprejeti v New Yorku 17. decembra 1979; e) kazniva dejanja po Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala, sprejeti na Dunaju 3. marca 1980; f) kazniva dejanja po Protokolu o zatiranju nezakonitih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, sestavljenem v Montrealu 24. februarja 1988;« 2. Prvi odstavek 1. člena konvencije se dopolni s temi štirimi pododstavki: »g) kazniva dejanja po Konvenciji o preprečevanju nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe, sestavljeni v Rimu 10. marca 1988; h) kazniva dejanja po Protokolu za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper varnost ploščadi, postavljenih na epikontinentalnem pasu, sestavljenem v Rimu 10. marca 1988; i) kazniva dejanja po Mednarodni konvenciji o zatiranju terorističnih bombnih napadov, sprejeti v New Yorku 15. decembra 1997; j) kazniva dejanja po Mednarodni konvenciji o zatiranju financiranja terorizma, sprejeti v New Yorku 9. decembra 1999.« 3. Besedilo 1. člena konvencije se dopolni s tem odstavkom: »2. Če niso zajeta v konvencijah, naštetih v prvem odstavku, se za namene izročitve storilca med državami pogodbenicami ne šteje samo storitev temeljnih kaznivih dejanj, ampak tudi: a. poskus storitve katerega od teh temeljnih kaznivih dejanj; b. sostorilstvo pri storitvi ali poskusu storitve katerega od teh temeljnih kaznivih dejanj; c. organiziranje storitve ali napeljevanje drugih k storitvi ali poskus storitve katerega od teh temeljnih kaznivih dejanj.«

Tretji odstavek 2. člena konvencije se spremeni, tako da se glasi: »3. Enako velja za: a. poskus storitve katerega koli navedenega kaznivega dejanja; b. sostorilstvo pri katerem koli navedenem kaznivem dejanju ali poskusu storitve takega kaznivega dejanja; c. organiziranje storitve ali napeljevanje drugih k storitvi ali poskus storitve katerega koli navedenega kaznivega dejanja.«

1. Besedilo 4. člena konvencije postane prvi odstavek tega člena in na koncu tega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo v vseh pogodbah o izročitvi, ki jih bodo pozneje med seboj sklenile, štele taka kazniva dejanja za kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev.« 2. Besedilo 4. člena konvencije se dopolni s tem odstavkom: »2. Če država pogodbenica kot pogoj za izročitev zahteva obstoj pogodbe, prejme prošnjo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko zaprošena država pogodbenica po lastnem preudarku šteje to konvencijo za pravno podlago za izročitev za katero koli kaznivo dejanje iz 1. ali 2. člena.«

1. Besedilo 5. člena konvencije postane prvi odstavek tega člena. 2. Besedilo 5. člena konvencije se dopolni s temi odstavki: »2. Nobena določba v tej konvenciji se ne razlaga kot nalaganje obveznosti zaprošeni državi, da izroči osebo, če za osebo, ki naj bi jo izročili, obstaja tveganje, da bo izpostavljena mučenju. 3. Nobena določba v tej konvenciji se ne razlaga kot nalaganje obveznosti zaprošeni državi, da izroči osebo, za katero se zahteva izročitev, če ta tvega, da bo izpostavljena smrtni kazni ali dosmrtnemu zaporu brez možnosti pogojnega odpusta, če pravo zaprošene države ne dopušča dosmrtnega zapora, razen če mora po veljavnih pogodbah o izročitvi zaprošena država osebo izročiti, če da država prosilka tako zagotovilo, kot ga zaprošena država šteje za zadostno, da smrtna kazen ne bo izrečena, ali da izrečena smrtna kazen ne bo izvršena, ali da zadevna oseba ne bo v dosmrtnem zaporu brez možnosti pogojnega odpusta.«

Za 8. členom konvencije se doda nov člen, ki se glasi:

1. 9. člen konvencije postane 10. člen. 2. Prvi odstavek novega 10. člena se spremeni, tako da se glasi: »Evropski odbor za vprašanja kriminalitete je pristojen za spremljanje izvajanja te konvencije. Evropski odbor za vprašanja kriminalitete: a) je redno obveščen o izvajanju konvencije; b) daje predloge za lažje ali boljše izvajanje konvencije; c) daje priporočila Odboru ministrov glede predlogov za spremembe konvencije in daje mnenja o predlogih za spremembe konvencije, ki jih predloži država pogodbenica v skladu z 12. in 13. členom; d) na zahtevo države pogodbenice da mnenje o katerem koli vprašanju, povezanem z izvajanjem konvencije; e) stori vse potrebno, da olajša mirno poravnavo katere koli težave, do katere lahko pride pri izvajanju konvencije; f) daje priporočila Odboru ministrov glede nečlanic Sveta Evrope, ki naj bi bile povabljene, da pristopijo h konvenciji v skladu s tretjim odstavkom 14. člena; g) Odboru ministrov Sveta Evrope vsako leto na podlagi tega člena predloži poročilo o spremljanju izvajanja konvencije.« 3. Drugi odstavek novega 10. člena se črta.

1. 10. člen konvencije postane 11. člen. 2. V prvem stavku prvega odstavka novega 11. člena se besede »z drugim odstavkom 9. člena« nadomestijo z besedami »s pododstavkom e) 10. člena ali s pogajanji«. V drugem stavku tega odstavka se črta beseda »dva«. Preostali stavki tega člena se črtajo. 3. Drugi odstavek novega 11. člena postane šesti odstavek tega člena. Za drugim stavkom se doda stavek: »Če ni mogoče doseči večine, ima tretji razsodnik odločilen glas.« V zadnjem stavku se besedi »njegova razsodba« zamenjata z besedami »sodba tega sodišča«. 4. Besedilo novega 11. člena se dopolni s temi odstavki: »2. Če pri sporih, ki vključujejo stranke, ki so države članice Sveta Evrope, stranka ne imenuje svojega razsodnika v skladu s prvim odstavkom tega člena v treh mesecih od zahteve za arbitražo, razsodnika na zahtevo druge stranke imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice. 3. Če pri sporih, ki vključujejo stranko, ki ni članica Sveta Evrope, stranka ne imenuje svojega razsodnika v skladu s prvim odstavkom tega člena v treh mesecih od zahteve za arbitražo, razsodnika na zahtevo druge stranke imenuje predsednik Meddržavnega sodišča. 4. Če je v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena predsednik zadevnega sodišča državljan ene od strank v sporu, to dolžnost opravi podpredsednik sodišča, ali če je podpredsednik državljan ene od strank v sporu, najstarejši sodnik sodišča, ki ni državljan nobene stranke v sporu. 5. Postopki iz drugega ali tretjega in četrtega odstavka se smiselno uporabljajo tudi kadar se razsodniki ne sporazumejo o imenovanju tretjega razsodnika v skladu s prvim odstavkom tega člena.«

Za novim 11. členom se doda nov člen, ki se glasi:

Za novim 12. členom se doda nov člen, ki se glasi:

1. 11. člen konvencije postane 14. člen. 2. V prvem stavku prvega odstavka novega 14. člena se besede »državam članicam Sveta Evrope« nadomestijo z besedami »državam članicam in državam opazovalkam Sveta Evrope«, v drugem in tretjem stavku pa se besede »ali odobriti« in »ali odobritvi« nadomestijo z besedami », odobriti ali k njej pristopiti« in », odobritvi ali pristopu«. 3. Besedilo novega 14. člena se dopolni s tem odstavkom: »3. Po posvetovanju z Evropskim odborom za vprašanja kriminalitete lahko Odbor ministrov Sveta Evrope povabi vsako državo, ki ni članica Sveta Evrope, razen tistih iz prvega odstavka tega člena, da pristopi h konvenciji. Odločitev se sprejme z večino, določeno v točki d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, in jo soglasno sprejmejo predstavniki držav pogodbenic, ki so člani Odbora ministrov.« 4. Tretji odstavek novega 14. člena postane četrti odstavek tega člena, besede »ali odobri« in »ali odobritvi« pa se nadomestijo z besedami », odobri ali pristopi« in », odobritvi ali pristopu«.

1. 12. člen Konvencije postane 15. člen. 2. V prvem stavku prvega odstavka novega 15. člena se besedi »ali odobritvi« nadomestita z besedami », odobritvi ali pristopu«. 3. V prvem stavku drugega odstavka 15. člena se besedi »ali odobritvi« nadomestita z besedami », odobritvi ali pristopu«.

1. Pridržki h konvenciji, dani preden je ta protokol na voljo za podpis, se ne uporabljajo za konvencijo, ki jo spreminja ta protokol. 2. 13. člen konvencije postane 16. člen. 3. V prvem stavku prvega odstavka novega 16. člena se pred besedo »lahko« dodajo besede »pogodbenica konvencije 15. 5. 2003«, za besedo »odobritvi« pa se dodajo besede »protokola, ki spreminja konvencijo«. Za besedama »političnimi razlogi« se doda drugi stavek, ki se glasi: »Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo ta pridržek uporabljale za vsak primer posebej na podlagi pravilno utemeljene odločitve in bodo pri oceni narave kaznivega dejanja ustrezno upoštevale posebej hude vidike tega kaznivega dejanja, vključno:« Preostanek prvega stavka se črta, razen pododstavkov a), b) in c). 4. Besedilo novega 16. člena se dopolni s tem odstavkom: »2. Pri uporabi prvega odstavka tega člena država pogodbenica navede kazniva dejanja, za katera se uporabi njen pridržek.« 5. Drugi odstavek novega 16. člena postane tretji odstavek tega člena. V prvem stavku tega odstavka se za besedo »država« doda beseda »pogodbenica«, besedi »prejšnjega odstavka« pa se nadomestita z besedama »prvega odstavka.« 6. Tretji odstavek novega 16. člena postane četrti odstavek tega člena. V prvem stavku tega odstavka se za besedo »Država« doda beseda »pogodbenica«. 7. Besedilo novega 16. člena se dopolni s temi odstavki: »5. Pridržki iz prvega odstavka tega člena veljajo tri leta od dneva začetka veljavnosti te konvencije za zadevno državo. Ti pridržki pa se lahko obnovijo za enaka časovna obdobja. 6. Generalni sekretariat Sveta Evrope obvesti zadevno državo pogodbenico o prenehanju veljavnosti pridržka dvanajst mesecev pred datumom poteka njegove veljavnosti. Najpozneje tri mesece pred prenehanjem veljavnosti država pogodbenica uradno obvesti generalni sekretar Sveta Evrope, da podaljšuje, spreminja ali umika svoj pridržek. Če država pogodbenica uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da podaljšuje svoj pridržek, obrazloži razloge za njegovo podaljšanje. Če zadevna država pogodbenica ne pošlje uradnega obvestila, jo generalni sekretar Sveta Evrope obvesti, da se njen pridržek šteje za samodejno podaljšanega za šest mesecev. Če ta država pogodbenica pred iztekom tega roka ne pošlje uradnega obvestila o svoji nameri, da podaljša ali spremeni svoj pridržek, ta neha veljati. 7. Če država pogodbenica na podlagi pridržka, danega v skladu s prvim odstavkom tega člena, ne izroči osebe, potem ko je od druge države pogodbenice prejela prošnjo za izročitev, zadevo brez izjeme in neutemeljenega odlašanja predloži svojim organom, pristojnim za kazenski pregon, razen če se država prosilka in zaprošena država ne dogovorita drugače. Organi, pristojni za kazenski pregon v zaprošeni državi, odločajo enako kot pri drugih hudih kaznivih dejanjih po pravu te države. Zaprošena država brez neutemeljenega odlašanja sporoči izid postopkov državi prosilki in generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ta pa ga pošlje konferenci, določeni v 17. členu. 8. Odločitev o zavrnitvi prošnje za izročitev na podlagi pridržka, danega v skladu s prvim odstavkom tega člena, se takoj pošlje državi prosilki. Če v razumnem roku ni bila sprejeta nobena sodna odločitev o vsebini zadeve v zaprošeni državi v skladu s sedmim odstavkom, lahko država prosilka to sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ta pa zadevo predloži konferenci, določeni v 17. členu. Konferenca zadevo obravnava in izda mnenje o skladnosti zavrnitve s konvencijo in ga predloži Odboru ministrov, ki o tem izda izjavo. Pri opravljanju svojih nalog po tem odstavku se Odbor ministrov sestane v sestavi, omejeni na države pogodbenice.«

Za novim 16. členom konvencije se doda nov člen, ki se glasi:

14. člen konvencije postane 18. člen.

15. člen konvencije se črta.

1. 16. člen konvencije postane 19. člen. 2. V uvodnem stavku novega 19. člena se besede »države članice Sveta« nadomestijo z besedama »države pogodbenice«. 3. V pododstavku b) novega 19. člena se besedi »ali odobritvi« nadomestita z besedami », odobritvi ali pristopu«. 4. V pododstavku c) novega 19. člena se številka »11.« popravi v »14.«. 5. V pododstavku d) novega 19. člena se številka »12.« popravi v »15.«. 6. Pododstavka e) in f) novega 19. člena se črtata. 7. Pododstavek g) novega 19. člena postane pododstavek e) tega člena, številka »14.« pa se popravi v »18.«. 8. Pododstavek h) novega 19. člena se črta.

1. Protokol je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, podpisnicam konvencije, ki lahko izrazijo svoje soglasje, da jih zavezuje: a) podpis brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali b) podpis s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev. 2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

Protokol začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, na katerega so vse pogodbenice konvencije izrazile svoje soglasje, da jih ta protokol zavezuje v skladu z določbami 17. člena.

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope o: a) vsakem podpisu; b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi; c) datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu z 18. členom; d) vsakem drugem aktu, uradnem obvestilu ali sporočilu, ki se nanaša na ta protokol. Da bi to potrdila, sta podpisana, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta protokol. Sestavljeno dne 15. maja 2003 v Strasbourgu v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope vsaki državi podpisnici pošlje overjeni izvod.

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za pravosodje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.