Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov

# Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O SPREMEMBI MEDNARODNE KONVENCIJE O POENOSTAVITVI IN USKLADITVI CARINSKIH POSTOPKOV (Z IZJEMO DODATKA III) (MPMKCP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (z izjemo Dodatka III) (MPMKCP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. marca 2004.

Ratificira se Protokol o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (z izjemo Dodatka III), sprejet v Bruslju 26. junija 1999.

Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem in francoskem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Preambula in členi konvencije se spremenijo v skladu z besedilom v dodatku I k temu protokolu.

Splošna priloga v dodatku II in posebne priloge v dodatku III k temu protokolu nadomestijo priloge h konvenciji.

1. Vsaka pogodbenica konvencije lahko svoje soglasje, da jo zavezuje ta protokol, vključno z dodatkoma I in II, izrazi: (a) s podpisom protokola brez pridržka ratifikacije, (b) z deponiranjem listine o ratifikaciji po podpisu protokola s pridržkom ratifikacije ali (c) s pristopom k protokolu. 2. Pogodbenice konvencije lahko ta protokol podpišejo do 30. junija 2000 na sedežu Sveta v Bruslju. Po tem datumu lahko k protokolu pristopijo. 3. Ta protokol, vključno z dodatkoma I in II, začne veljati tri mesece po tem, ko ga brez pridržka ratifikacije podpiše ali deponira listino o ratifikaciji ali pristopu štirideset pogodbenic. 4. Potem ko štirideset pogodbenic v skladu s prvim odstavkom tega člena izrazi svoje soglasje, da jih zavezuje ta protokol, lahko katera koli pogodbenica konvencije spremembe konvencije sprejme le tako, da postane pogodbenica tega protokola. Za takšno pogodbenico začne protokol veljati tri mesece po podpisu protokola brez pridržka ratifikacije ali po deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu.

Vsaka pogodbenica konvencije lahko po tem, ko izrazi svoje soglasje, da jo zavezuje ta protokol, sprejme katero koli od posebnih prilog ali njihovih poglavij, ki jih vsebuje dodatek III k temu protokolu, ter o takšnem sprejetju in priporočenih praksah, glede katerih izrazi pridržke, uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta.

Po začetku veljavnosti tega protokola generalni sekretar Sveta ne sprejme nobenih listin o ratifikaciji konvencije ali pristopu k njej.

V odnosih med pogodbenicami tega protokola ta protokol z dodatki nadomesti konvencijo.

Generalni sekretar Sveta je depozitar tega protokola in opravlja naloge, določene v 19. členu dodatka I k temu protokolu.

Ta protokol lahko pogodbenice konvencije podpišejo na sedežu Sveta v Bruslju od 26. junija 1999 naprej.

V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov se ta protokol in njegovi dodatki na zaprosilo generalnega sekretarja Sveta registrirajo pri Sekretariatu Združenih narodov. V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol. Sestavljeno v Bruslju šestindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, ki se deponira pri generalnem sekretarju Sveta, ki pošlje overjene kopije vsem entitetam iz prvega odstavka 8. člena dodatka I k temu protokolu.

V tej konvenciji: (a) "standard" pomeni določbo, izvajanje katere se šteje za potrebno, da se dosežeta uskladitev in poenostavitev carinskih postopkov in praks; (b) "prehodni standard" pomeni standard v splošni prilogi, pri katerem je dovoljeno daljše obdobje prevzemanja; (c) "priporočena praksa" pomeni določbo v posebni prilogi, za katero se šteje, da prispeva k napredku pri uskladitvi in poenostavitvi carinskih postopkov in praks, ter katere čim širša uporaba velja za zaželeno; (d) "notranja zakonodaja" pomeni zakone, predpise in druge ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ pogodbenice in se uporabljajo na celotnem območju te pogodbenice, ali veljavne mednarodne pogodbe, ki zavezujejo pogodbenico; (e) "splošna priloga" pomeni zbirko določb, ki se uporabljajo za vse carinske postopke in prakse, omenjene v tej konvenciji; (f) "posebna priloga" pomeni zbirko določb, ki se uporabljajo za enega ali več carinskih postopkov ali praks, omenjenih v tej konvenciji; (g) "smernice" pomenijo zbirko razlag določb splošne priloge, posebnih prilog in njihovih poglavij, ki navajajo možne smeri delovanja, ki jih je treba upoštevati pri uporabi standardov, prehodnih standardov in priporočenih praks, ter predvsem opisujejo najboljše prakse in priporočajo primere večjih olajšav; (h) "Stalni tehnični odbor" pomeni Stalni tehnični odbor Sveta; (i) "Svet" pomeni organizacijo, ustanovljeno s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sestavljeno 15. decembra 1950 v Bruslju; (j) "carinska ali gospodarska unija" pomeni unijo, ki so jo ustanovile in jo sestavljajo države ter je pristojna za sprejemanje lastnih predpisov, ki so zavezujoči za te države v zadevah, ki jih ureja ta konvencija, ter je v skladu s svojimi notranjimi postopki pristojna za odločanje o podpisu in ratifikaciji te konvencije ali pristopu k njej.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo spodbujala poenostavitev in uskladitev carinskih postopkov ter v tem smislu in v skladu z določbami te konvencije upoštevala standarde, prehodne standarde in priporočene prakse v prilogah k tej konvenciji. Nič pa pogodbenicam ne preprečuje odobravanja večjih olajšav, kot so predvidene s konvencijo, in vsaki pogodbenici se priporoča odobravanje takšnih večjih olajšav v čim širšem obsegu.

Določbe te konvencije ne vplivajo na uporabo notranje zakonodaje, ki se nanaša na prepovedi ali omejitve v zvezi z blagom, za katero velja carinski nadzor.

1. Konvencija je sestavljena iz osnovnega besedila, splošne priloge in posebnih prilog. 2. Splošna priloga in vsaka posebna priloga k tej konvenciji sta načeloma sestavljeni iz poglavij, ki razčlenjujejo določeno prilogo in zajemajo: (a) pomen izrazov in (b) standarde, od katerih so nekateri v splošni prilogi prehodni standardi. 3. Vsaka posebna priloga prav tako zajema tudi priporočene prakse. 4. Vsako prilogo spremljajo smernice, katerih besedila za pogodbenice niso zavezujoča.

Za vsako posebno prilogo ali priloge ali vsako njeno poglavje ali poglavja, ki zavezujejo določeno pogodbenico, se za namene te konvencije šteje, da so sestavni del konvencije, v zvezi s to pogodbenico pa se za vsako navajanje konvencije šteje, da konvencija vključuje navajanje posebne priloge ali prilog ali poglavja ali poglavij.

1. Za proučevanje izvajanja te konvencije, ukrepov za zagotavljanje enotnosti razlage in uporabe te konvencije ter njenih predlaganih sprememb se ustanovi Upravni odbor. 2. Pogodbenice so članice Upravnega odbora. 3. Pristojna uprava vsake entitete, ki lahko v skladu z določbami 8. člena postane pogodbenica te konvencije, ali katere koli članice Svetovne trgovinske organizacije ima pravico, da se lahko kot opazovalka udeleži sej Upravnega odbora. Status in pravice teh opazovalk se določijo s sklepom Sveta. Omenjenih pravic ni mogoče uresničiti pred začetkom veljavnosti sklepa. 4. Upravni odbor lahko na svoje seje kot opazovalce povabi predstavnike mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. 5. Upravni odbor: (a) pogodbenicam priporoča: (i) spremembe osnovnega besedila te konvencije; (ii) spremembe splošne priloge, posebnih prilog in njihovih poglavij ter vključitev novih poglavij v splošno prilogo ter (iii) vključitev novih posebnih prilog in novih poglavij v posebne priloge; (b) lahko sklene spremeniti priporočene prakse ali vključiti nove priporočene prakse v posebne priloge ali njihova poglavja v skladu s 16. členom; (c) obravnava prevzemanje določb te konvencije v skladu s četrtim odstavkom 13. člena; (d) pregleduje in sproti dopolnjuje smernice; (e) obravnava vse druge zadeve v zvezi s to konvencijo, ki so mu lahko predložene; (f) obvešča Stalni tehnični odbor in Svet o svojih sklepih. 6. Pristojne uprave pogodbenic generalnemu sekretarju Sveta sporočijo predloge iz točk (a), (b), (c) ali (d) petega odstavka tega člena in razloge zanje skupaj z zahtevami za uvrstitev točk na dnevni red sej Upravnega odbora. Generalni sekretar Sveta s predlogi seznani pristojne uprave pogodbenic in opazovalce iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. 7. Upravni odbor se sestaja najmanj enkrat letno. Vsako leto izvoli predsednika in podpredsednika. Generalni sekretar Sveta pristojnim upravam pogodbenic in opazovalcem iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena pošlje vabilo in osnutek dnevnega reda najpozneje šest tednov, preden se Upravni odbor sestane. 8. Če sklepa ni mogoče sprejeti soglasno, se o zadevah, ki jih obravnava Upravni odbor, odloča z glasovanjem prisotnih pogodbenic. Za odobritev predlogov iz točk (a), (b) ali (c) petega odstavka tega člena je potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov. O vseh drugih zadevah Upravni odbor odloča z večino oddanih glasov. 9. Pri uporabi določb petega odstavka 8. člena te konvencije imajo carinske ali gospodarske unije, ki so pogodbenice, pri glasovanju le toliko glasov, kot je skupno število glasov, dodeljenih njihovim članicam, ki so pogodbenice. 10. Pred koncem seje Upravni odbor sprejme poročilo. Poročilo se pošlje Svetu in pogodbenicam ter opazovalcem iz drugega, tretjega in četrtega odstavka. 11. Če ta člen ne vsebuje ustreznih določb, se uporablja poslovnik Sveta, razen če Upravni odbor ne odloči drugače.

Pri glasovanju v Upravnem odboru se o vsaki posebni prilogi in vsakem poglavju določene posebne priloge glasuje posebej. (a) Vsaka pogodbenica ima pravico do glasovanja o zadevah v zvezi razlago, uporabo ali spremembo osnovnega besedila in splošne priloge konvencije. (b) O zadevah, ki se nanašajo na posebno prilogo ali poglavje posebne priloge, ki že velja, imajo pravico do glasovanja le tiste pogodbenice, ki so sprejele to posebno prilogo ali njeno poglavje. (c) Vsaka pogodbenica ima pravico do glasovanja o osnutkih novih posebnih prilog ali novih poglavij določene posebne priloge.

1. Vsaka članica Sveta in vsaka članica Združenih narodov ali njenih specializiranih agencij lahko postane pogodbenica te konvencije: (a) s podpisom konvencije brez pridržka ratifikacije; (b) z deponiranjem listine o ratifikaciji po podpisu s pridržkom ratifikacije ali (c) s pristopom h konvenciji. 2. Članice iz prvega odstavka tega člena lahko to konvencijo podpišejo do 30. junija 1974 na sedežu Sveta v Bruslju. Po tem datumu lahko te članice h konvenciji pristopijo. 3. Vsaka pogodbenica ob podpisu ali ratifikaciji konvencije ali pristopu k njej navede, katero od posebnih prilog ali njihovih poglavij sprejema, če sploh katero. Naknadno lahko depozitarja uradno obvesti o sprejetju ene ali več posebnih prilog ali njihovih poglavij. 4. Pogodbenice, ki sprejemajo katero od novih posebnih prilog ali novih poglavij posebne priloge, o tem uradno obvestijo depozitarja v skladu s tretjim odstavkom tega člena. 5. (a) Vsaka carinska ali gospodarska unija lahko postane pogodbenica te konvencije v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena. Takšna carinska ali gospodarska unija depozitarja obvesti o svoji pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija. Takšna carinska ali gospodarska unija depozitarja tudi obvesti o vsaki bistveni spremembi obsega svojih pristojnosti. (b) Carinska ali gospodarska unija, ki je pogodbenica te konvencije, pri zadevah, ki so v njeni pristojnosti, v svojem imenu uveljavlja pravice in izpolnjuje dolžnosti, ki jih konvencija določa za članice takšne unije, ki so pogodbenice te konvencije. V tem primeru članice takšne unije nimajo pravice do individualnega uveljavljanja pravic, vključno s pravico do glasovanja.

1. Vsako pogodbenico, ki ratificira to konvencijo ali k njej pristopi, zavezujejo vse spremembe te konvencije, vključno s splošno prilogo, ki začnejo veljati na dan deponiranja listine o ratifikaciji ali pristopu. 2. Vsako pogodbenico, ki sprejme katero od posebnih prilog ali njenih poglavij, zavezujejo vse spremembe standardov v taki posebni prilogi ali njenem poglavju, ki so veljavne na dan, ko pogodbenica uradno obvesti depozitarja, da jih je sprejela. Vsako pogodbenico, ki sprejme katero od posebnih prilog ali njihovih poglavij, zavezujejo vse spremembe priporočenih praks, ki jih ta vsebujejo, in so veljavne na dan, ko pogodbenica uradno obvesti depozitarja, da jih je sprejela, razen če pogodbenica na eno ali več priporočenih praks ne izrazi pridržka v skladu z 12. členom te konvencije.

1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu te konvencije brez pridržka ratifikacije ali ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu ali kadar koli pozneje z obvestilom depozitarju izjavi, da konvencijo širi na vsa ali katera koli območja, za mednarodne odnose katerih je pristojna. To uradno obvestilo začne učinkovati tri mesece po datumu, ko ga prejme depozitar. Vendar pa se na območjih, navedenih v uradnem obvestilu, ta konvencija ne more uporabljati, dokler ne začne veljati za samo pogodbenico. 2. Vsaka pogodbenica, ki je depozitarja po prvem odstavku tega člena uradno obvestila o razširitvi te konvencije na katero koli območje, za katerega mednarodne odnose je pristojna, lahko depozitarja po postopku iz 19. člena te konvencije uradno obvesti, da se za to območje ta konvencija ne bo več uporabljala.

Carinska ali gospodarska unija, ki je pogodbenica, uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta o območjih, ki sestavljajo carinsko ali gospodarsko unijo, pri čemer se za uporabo te konvencije ta območja štejejo za eno samo območje.

1. Splošna priloga je zavezujoča za vse pogodbenice. 2. Pogodbenica lahko sprejme eno ali več posebnih prilog ali eno ali več njenih poglavij. Za pogodbenico, ki sprejme določeno posebno prilogo ali eno ali več njenih poglavij, so zavezujoči vsi standardi iz take priloge ali poglavja. Za pogodbenico, ki sprejme določeno posebno prilogo ali eno ali več njenih poglavij, so zavezujoče vse priporočene prakse iz take priloge ali poglavja, razen če ob sprejetju ali kadar koli pozneje depozitarja uradno ne obvesti o priporočeni praksi ali praksah, v zvezi s katerimi izraža pridržke, in ne navede obstoječih razlik med določbami svoje notranje zakonodaje in določbami take priporočene prakse ali praks. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržke, jih lahko v celoti ali delno kadar koli umakne z uradnim obvestilom depozitarju in pri tem navede datum, s katerim začne učinkovati umik pridržka. 3. Vsaka pogodbenica, ki jo zavezuje posebna priloga ali eno ali več njenih poglavij, prouči možnosti umika morebitnih pridržkov na priporočene prakse, ki jih je vložila v skladu z drugim odstavkom, ter uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta o rezultatih takšnega pregleda ob koncu vsakega triletnega obdobja, ki se začne na dan začetka veljavnosti te konvencije zanjo, ter navede določbe svoje notranje zakonodaje, ki po njenem mnenju ne onemogočajo umika pridržkov.

1. Vsaka pogodbenica prevzame standarde, določene v splošni prilogi in posebni prilogi ali prilogah ali v enem ali več njenih poglavjih, ki jih je sprejela, v 36 mesecih od začetka veljavnosti take priloge ali prilog ali enega ali več njenih poglavij zanjo. 2. Vsaka pogodbenica prevzame prehodne standarde, določene v splošni prilogi, v 60 mesecih od dneva, ko je splošna priloga zanjo začela veljati. 3. Vsaka pogodbenica prevzame priporočene prakse, določene v posebni prilogi ali prilogah ali v enem ali več njenih poglavij, ki jih je sprejela, v 36 mesecih od začetka veljavnosti take priloge ali prilog ali poglavja ali poglavij zanjo, razen če ni vložila pridržkov na eno ali več priporočenih praks. 4. (a) Če je rok, določen v prvem ali drugem odstavku tega člena, za pogodbenico prekratek, da bi lahko v praksi izvajala določbe splošne priloge, lahko taka pogodbenica Upravni odbor pred potekom roka iz prvega ali drugega odstavka tega člena zaprosi za podaljšanje tega roka. V zaprosilu pogodbenica navede določbo ali določbe iz splošne priloge, v zvezi s katerimi potrebuje podaljšanje roka, ter razloge za zaprosilo. (b) Upravni odbor lahko v izjemnih okoliščinah sklene, da odobri tako podaljšanje. V sklepu, s katerim odobri podaljšanje, Upravni odbor navede izjemne okoliščine, ki utemeljujejo njegov sklep, podaljšanje pa nikakor ne more biti daljše od enega leta. Ob izteku roka podaljšanja pogodbenica depozitarja uradno obvesti o izvajanju določb, v zvezi s katerimi ji je bilo dovoljeno podaljšanje.

1. Kakršni koli spori med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije se, če je le mogoče, rešujejo s pogajanji. 2. Kakršen koli spor, ki ni rešen s pogajanji, pogodbenice v sporu predložijo Upravnemu odboru, ki nato spor obravnava in da priporočila za njegovo rešitev. 3. Pogodbenice v sporu se lahko vnaprej sporazumejo, da bodo sprejele priporočila Upravnega odbora kot zavezujoča.

1. Generalni sekretar Sveta sporoči besedilo vsake spremembe, ki jo Upravni odbor priporoči pogodbenicam v skladu s točkama (i) in (ii) pododstavka (a) petega odstavka 6. člena, vsem pogodbenicam in tistim članicam Sveta, ki niso pogodbenice. 2. Spremembe osnovnega besedila konvencije začnejo veljati za vse pogodbenice dvanajst mesecev po tem, ko pogodbenice, navzoče na seji Upravnega odbora, na kateri so bile spremembe priporočene, deponirajo listine o sprejetju, če v dvanajstih mesecih po datumu sporočila o teh spremembah nobena pogodbenica ne vloži ugovora. 3. Za vsako priporočeno spremembo splošne priloge ali posebnih prilog ali njihovih poglavij se šteje, da je sprejeta šest mesecev po datumu sporočila o priporočeni spremembi pogodbenicam, razen če: (a) katera od pogodbenic, ali če gre za posebno prilogo ali poglavja, katera od pogodbenic, za katero je ta posebna priloga ali poglavje zavezujoče, ne vloži ugovora ali (b) katera od pogodbenic generalnega sekretarja Sveta ne obvesti, da sicer namerava sprejeti priporočeno spremembo, vendar pa pogoji, potrebni za takšno sprejetje, še niso izpolnjeni. 4. Če katera od pogodbenic generalnemu sekretarju Sveta pošlje sporočilo v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega člena, lahko toliko časa, dokler generalnega sekretarja Sveta uradno ne obvesti o sprejetju priporočene spremembe, vloži ugovor zoper to spremembo v osemnajstih mesecih po izteku šestmesečnega roka iz tretjega odstavka tega člena. 5. Če se o ugovoru zoper priporočeno spremembo uradno ne obvesti v skladu s pododstavkom (a) tretjega odstavka ali v skladu s četrtim odstavkom tega člena, se šteje, da sprememba ni bila sprejeta in tako nima nobenega učinka. 6. Če katera od pogodbenic pošlje sporočilo v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega člena, se šteje, da je bila sprememba sprejeta na tisti od naslednjih datumov, ki nastopi prej: (a) datum, do katerega so vse pogodbenice, ki so poslale tako sporočilo, uradno obvestile generalnega sekretarja Sveta o svojem sprejetju priporočene spremembe, pod pogojem, da se ta datum, če so bila vsa sprejetja uradno sporočena pred iztekom šestmesečnega roka iz tretjega odstavka tega člena, šteje za datum izteka omenjenega šestmesečnega roka, ali (b) datum izteka osemnajstmesečnega roka iz četrtega odstavka tega člena. 7. Vsaka sprememba splošne priloge ali posebnih prilog ali njihovih poglavij, za katero se šteje, da je sprejeta, začne veljati šest mesecev po datumu, s katerim se šteje za sprejeto, ali če je za priporočeno spremembo določen drugačen rok, z iztekom tega roka po datumu, s katerim se šteje, da je bila sprememba sprejeta. 8. Generalni sekretar Sveta pogodbenice te konvencije čim prej uradno obvesti o vsakem ugovoru zoper priporočeno spremembo, ki je bil vložen v skladu s pododstavkom (a) tretjega odstavka, ter o vsakem sporočilu, prejetem v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega člena. Generalni sekretar Sveta pogodbenice naknadno obvesti o tem, ali pogodbenica ali pogodbenice, ki so poslale tako sporočilo, ugovarjajo zoper priporočeno spremembo ali jo sprejemajo.

1. Ne glede na postopek spreminjanja, določen v 15. členu te konvencije, lahko Upravni odbor v skladu s 6. členom sklene, da spremeni katero koli priporočeno prakso ali vključi novo priporočeno prakso v katero koli posebno prilogo ali njeno poglavje. Generalni sekretar Sveta vsako pogodbenico povabi k sodelovanju pri posvetovanjih Upravnega odbora. Besedilo sprememb ali novih priporočenih praks, o katerih je bilo tako sklenjeno, generalni sekretar Sveta pošlje pogodbenicam in tistim članicam Sveta, ki niso pogodbenice te konvencije. 2. Vsaka sprememba ali vključitev novih priporočenih praks, o kateri je bilo sklenjeno v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne veljati šest mesecev po tem, ko to sporoči generalni sekretar. Za vsako pogodbenico, ki jo zavezuje posebna priloga ali njeno poglavje, ki je predmet takih sprememb ali vključitve novih priporočenih praks, se šteje, da je sprejela te spremembe ali nove priporočene prakse, razen če ne izrazi pridržka po postopku iz 12. člena te konvencije.

1. Konvencija je sklenjena za nedoločen čas, vendar jo lahko po datumu začetka veljavnosti v skladu z 18. členom vsaka pogodbenica kadar koli odpove. 2. O odpovedi se uradno obvesti z instrumentom v pisni obliki, ki se deponira pri depozitarju. 3. Odpoved začne učinkovati šest mesecev po tem, ko depozitar prejme instrument o odpovedi. 4. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za posebne priloge ali njihova poglavja, za katera lahko pogodbenica kadar koli po datumu začetka veljavnosti prekliče svoje sprejetje. 5. Če neka pogodbenica prekliče sprejetje splošne priloge, se šteje, da je odpovedala konvencijo. Tudi v tem primeru se uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.

1. Ta konvencija začne veljati tri mesece po tem, ko jo brez pridržka ratifikacije podpiše ali deponira svoje listine o ratifikaciji ali pristopu pet entitet iz prvega in petega odstavka 8. člena. 2. Ta konvencija začne veljati za pogodbenico tri mesece po tem, ko je postala pogodbenica v skladu z določbami 8. člena. 3. Vsaka posebna priloga k tej konvenciji ali njeno poglavje začne veljati tri mesece po tem, ko jo je sprejelo pet pogodbenic. 4. Po začetku veljavnosti določene posebne priloge ali njenega poglavja v skladu s tretjim odstavkom tega člena začne ta posebna priloga ali njeno poglavje veljati za posamezno pogodbenico tri mesece po tem, ko ta pošlje uradno obvestilo o sprejetju. Vendar pa nobena posebna priloga ali njeno poglavje ne more začeti veljati za določeno pogodbenico, preden zanjo ne začne veljati ta konvencija.

1. Ta konvencija, vsi podpisi s pridržkom ratifikacije ali brez njega in vse listine o ratifikaciji ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta. 2. Depozitar: (a) prejme in hrani izvirnike te konvencije; (b) pripravi overjene kopije izvirnikov te konvencije ter jih pošlje pogodbenicam in tistim članicam Sveta, ki niso pogodbenice, ter generalnemu sekretarju Združenih narodov; (c) prejme vsak podpis s pridržkom ratifikacije ali brez njega, ratifikacijo ali pristop k tej konvenciji ter prejme in hrani vsak instrument, uradno obvestilo in sporočilo, ki se nanjo nanaša; (d) preverja primernost in pravilnost podpisov ali instrumentov, uradnih obvestil ali sporočil, ki se nanašajo na to konvencijo, ter po potrebi s tem seznani zadevno pogodbenico; (e) uradno obvešča pogodbenice, tiste članice Sveta, ki niso pogodbenice, in generalnega sekretarja Združenih narodov o: – podpisih, ratifikacijah, pristopih in sprejetju prilog in poglavij iz 8. člena te konvencije; – novih poglavjih splošne priloge in novih posebnih prilogah ali njihovih poglavjih, za katere Upravni odbor sklene, da jih priporoči za vključitev v to konvencijo; – dnevu začetka veljavnosti te konvencije, splošne priloge in vsake posebne priloge ali njenega poglavja v skladu z 18. členom te konvencije; – uradnih obvestilih, prejetih v skladu z 8., 10., 11., 12. in 13. členom te konvencije; – preklicih sprejetja prilog/poglavij, ki jih pošljejo pogodbenice; – odpovedih v skladu s 17. členom te konvencije in – vsaki spremembi, sprejeti v skladu s 15. členom te konvencije, ter o dnevu začetka njene veljavnosti. 3. Ob razhajanjih med pogodbenico in depozitarjem glede opravljanja njegovih nalog depozitar ali ta pogodbenica z zadevo seznani druge pogodbenice in podpisnice ali odvisno od primera Upravni odbor ali Svet.

V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov se ta konvencija na zaprosilo generalnega sekretarja Sveta registrira pri Sekretariatu Združenih narodov. V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Kjotu osemnajstega maja tisoč devetsto triinsedemdeset v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, ki se deponira pri generalnem sekretarju Sveta, ki pošlje overjene kopije vsem entitetam iz prvega odstavka 8. člena te konvencije.

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za finance – Carinska uprava Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.