Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo

MPRGV

veljavna

10. 11. 2005

MPRGV · izvirni besedilo

# Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (MPRGV) Razglašam Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (MPRGV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. septembra 2005.
Ratificira se Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo, sestavljena v Rimu 3. novembra 2001.
Besedilo pogodbe se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
1.1 Cilji te pogodbe so ohranjanje in trajnostna raba rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter pravična in enakopravna delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti ter za trajnostno kmetijstvo in varnost preskrbe s hrano. 1.2 Ti cilji bodo uresničeni s tesno povezanostjo te pogodbe z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Konvencijo o biološki raznovrstnosti.
V tej pogodbi imajo izrazi pomen, kot je določen v tem členu. Ti izrazi se ne uporabljajo za trgovino z izdelki: »ohranjanje in situ« pomeni ohranjanje ekosistemov in naravnih habitatov ter vzdrževanje in obnavljanje populacij vrst, sposobnih za preživetje, v njihovem naravnem okolju, za gojene ali kultivirane rastlinske vrste pa v okolju, v katerem so razvile svoje posebne lastnosti; »ohranjanje ex situ« pomeni ohranjanje rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo zunaj njihovega naravnega habitata; »rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo« pomenijo kakršen koli genski material rastlinskega izvora, ki ima dejansko ali potencialno vrednost za prehrano in kmetijstvo; »genski material« pomeni kakršen koli material rastlinskega izvora, vključno z razmnoževalnim materialom in materialom za vegetativno razmnoževanje, ki vsebuje funkcionalne enote dednosti; »sorta« pomeni rastline, razvrščene v enotno botanično taksonomsko skupino najnižje znane stopnje, ki jo opredeljuje ponovljivost izraženih razlikovalnih in drugih genskih lastnosti; »zbirka ex situ« pomeni zbirko rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki je shranjena zunaj njihovega naravnega habitata; »središče izvora« pomeni geografsko območje, na katerem je kultivirana ali prostoživeča rastlinska vrsta najprej razvila svoje posebne lastnosti; »središče raznovrstnosti gojenih rastlin« pomeni geografsko območje, ki ima visoko stopnjo genske raznovrstnosti za vrste rastlin, gojenih in situ.
Ta pogodba se nanaša na rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo.
Vsaka pogodbenica zagotavlja skladnost svojih zakonov, predpisov in postopkov s svojimi obveznostmi, predvidenimi v tej pogodbi.
5.1 Vsaka pogodbenica v skladu z notranjo zakonodajo ter v sodelovanju z drugimi pogodbenicami, kadar je to primerno, spodbuja celostni pristop k raziskovanju, ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ter če je to primerno: (a) raziskuje in popisuje rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo ob upoštevanju stanja in stopnje raznolikosti obstoječih populacij, vključno s potencialno uporabnimi, ter če je to mogoče, presodi, kakšne nevarnosti jim grozijo; (b) spodbuja zbiranje rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter ustreznih podatkov o tistih rastlinskih genskih virih, ki so ogroženi ali potencialno uporabni; (c) spodbuja ali podpira, če je primerno, prizadevanja kmetov in lokalnih skupnosti za upravljanje in ohranjanje njihovih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo na kmetijah; (d) spodbuja ohranjanje in situ prostoživečih rastlin, sorodnih gojenim rastlinam, in prostoživečih rastlin za proizvodnjo hrane, tudi na zavarovanih območjih, tako da med drugim podpira prizadevanja avtohtonih in lokalnih skupnosti; (e) sodeluje pri spodbujanju razvoja učinkovitega in trajnostnega sistema ohranjanja ex situ in pri tem ustrezno upošteva potrebo po ustreznem dokumentiranju, ugotavljanju značilnosti, obnavljanju in vrednotenju ter spodbuja razvoj in prenos tehnologij, da bi se izboljšala trajnostna raba rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo; (f) spremlja ohranjanje sposobnosti za življenje, stopnjo raznolikosti in gensko celovitost zbirk rastlinskih genskih virov. 5.2 Če je primerno, pogodbenice sprejmejo ukrepe za zmanjšanje, ali če je to mogoče, odstranitev nevarnosti, ki grozijo rastlinskim genskim virom za prehrano in kmetijstvo.
6.1 Pogodbenice oblikujejo in izvajajo ustrezno politiko in pravne ukrepe za spodbujanje trajnostne rabe rastlinskih genskih virov. 6.2 Trajnostna raba rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo lahko vključuje ukrepe, kot so: (a) uveljavljanje pravične kmetijske politike, ki spodbuja, če je to primerno, razvoj in vzdrževanje različnih sistemov kmetovanja, ki krepijo trajnostno rabo biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in drugih naravnih virov; (b) spodbujanje raziskovanja, ki krepi in ohranja biotsko raznovrstnost z doseganjem čim večje znotrajvrstne in medvrstne raznolikosti v korist kmetov, zlasti tistih, ki ustvarjajo in uporabljajo lastne sorte ter upoštevajo ekološka načela pri ohranjanju rodovitnosti tal in zatiranju bolezni, plevela in škodljivcev; (c) spodbujanje, če je to primerno, prizadevanj za žlahtnjenje rastlin, ki s sodelovanjem kmetov, zlasti v državah v razvoju, krepijo sposobnost za razvoj sort, ki so posebej prilagojene družbenim, gospodarskim in ekološkim razmeram tudi na obrobnih območjih; (d) širjenje genske osnove gojenih rastlin in povečevanje raznovrstnosti genskega materiala, ki je na voljo kmetom; (e) spodbujanje, če je to primerno, širše uporabe lokalnih in lokalnim razmeram prilagojenih gojenih rastlin, sort in vrst, ki se premalo uporabljajo; (f) spodbujanje, če je to primerno, širše uporabe raznovrstnih sort in vrst pri upravljanju, ohranjanju in trajnostni rabi na kmetiji gojenih rastlin ter ustvarjanje močnih vezi med žlahtnjenjem rastlin in razvojem kmetijstva, da bi tako zmanjšali ranljivost gojenih rastlin in gensko erozijo ter spodbudili povečanje svetovne živilske proizvodnje, združljive s trajnostnim razvojem, in (g) proučitev, in če je to ustrezno, prilagoditev strategij žlahtnjenja in predpisov v zvezi s sprostitvijo sort in distribucijo semena.
sodelovanje 7.1 Če je to primerno, vsaka pogodbenica v svojo politiko in programe za razvoj kmetijstva in podeželja vključi dejavnosti iz 5. in 6. člena ter neposredno ali s pomočjo FAO in drugih ustreznih mednarodnih organizacij sodeluje z drugimi pogodbenicami. 7.2 Namen mednarodnega sodelovanja je predvsem: (a) pridobivanje in krepitev sposobnosti držav v razvoju in držav z gospodarstvom v prehodu za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo; (b) krepitev mednarodnih dejavnosti za spodbujanje ohranjanja, vrednotenja, dokumentiranja, genskega izboljševanja, žlahtnjenja rastlin in razmnoževanja semena ter souporaba, izmenjava in omogočanje dostopa do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter ustreznih podatkov in tehnologij v skladu s IV. delom; (c) ohranjanje in krepitev institucionalne ureditve, kot je predvidena v V. delu, in (d) izvajanje finančne strategije iz 18. člena.
Pogodbenice se strinjajo, da bodo za lažje izvajanje te pogodbe spodbujale zagotavljanje strokovne pomoči pogodbenicam, zlasti državam v razvoju ali državam z gospodarstvom v prehodu, dvostransko ali s pomočjo ustreznih mednarodnih organizacij.
9.1 Pogodbenice priznavajo, da so lokalne in avtohtone skupnosti ter kmetje iz vseh svetovnih regij, zlasti tisti iz središč izvora in raznovrstnosti gojenih rastlin, pomembno prispevali k ohranjanju in razvoju rastlinskih genskih virov, ki so osnova za živilsko in kmetijsko proizvodnjo po vsem svetu, ter bodo prispevali tudi v prihodnje. 9.2 Pogodbenice se strinjajo, da so za uresničevanje pravic kmetov v zvezi rastlinskimi genskimi viri za prehrano in kmetijstvo odgovorne vlade držav. V skladu s svojimi potrebami in prednostnimi nalogami ter ob upoštevanju svoje notranje zakonodaje mora vsaka pogodbenica, če je to primerno, sprejeti ukrepe za varstvo in spodbujanje pravic kmetov, ki vključujejo: (a) varovanje tradicionalnega znanja, pomembnega za rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo; (b) pravico do enakopravne udeležbe pri delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, in (c) pravico do sodelovanja pri odločanju na ravni držav o zadevah, povezanih z ohranjanjem in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. 9.3 Nobena določba tega člena se ne razlaga na način, ki bi omejeval pravice kmetov do shranjevanja, uporabe, izmenjave in prodaje na kmetiji shranjenega semena ali razmnoževalnega materiala, skladno z notranjo zakonodajo in če je to primerno.
koristi 10.1 Pogodbenice v odnosih z drugimi državami priznavajo suverene pravice držav nad lastnimi rastlinskimi genskimi viri za prehrano in kmetijstvo, vključno s pristojnostjo njihovih vlad za določanje dostopa do teh virov v skladu z notranjo zakonodajo. 10.2 Pri uresničevanju svojih suverenih pravic se pogodbenice strinjajo z vzpostavitvijo smotrnega, učinkovitega in preglednega večstranskega sistema za zagotavljanje lažjega dostopa do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter pravično in enakopravno delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe teh virov, na podlagi dopolnjevanja in medsebojne krepitve.
11.1 V podporo ciljem ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter pravične in enakopravne delitve koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, kot je navedeno v 1. členu, večstranski sistem vključuje rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo iz priloge I ter določene v skladu z merili varnosti preskrbe s hrano in soodvisnosti. 11.2 Večstranski sistem, kakor je določen v prvem odstavku 11. člena, vključuje vse rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo iz priloge I, ki jih upravljajo in nadzorujejo pogodbenice in so splošno znani. Da bi bil obseg večstranskega sistema čim večji, pogodbenice pozovejo vse druge imetnike rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo iz priloge I, naj jih vključijo v večstranski sistem. 11.3 Pogodbenice se tudi strinjajo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe za spodbujanje fizičnih in pravnih oseb pod svojo jurisdikcijo, ki imajo rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo iz priloge I, da vključijo te rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo v večstranski sistem. 11.4 V dveh letih od začetka veljavnosti pogodbe upravni organ oceni napredek pri vključevanju rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo iz tretjega odstavka 11. člena v večstranski sistem. Po tej oceni se upravni organ odloči, ali naj še naprej zagotavlja lažji dostop tistim fizičnim in pravnim osebam iz tretjega odstavka 11. člena, ki niso vključile navedenih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo v večstranski sistem, ali sprejme druge ukrepe, za katere meni, da so primerni. 11.5 V večstranski sistem so vključeni tudi rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo iz priloge I, ki so shranjeni v zbirkah ex situ mednarodnih kmetijskih raziskovalnih središč Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave v kmetijstvu (CGIAR), kakor je določeno v točki a prvega odstavka 15. člena, in v drugih mednarodnih ustanovah v skladu s petim odstavkom 15. člena.
za prehrano in kmetijstvo v okviru večstranskega sistema 12.1 Pogodbenice se strinjajo, da je zagotavljanje lažjega dostopa do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo v okviru večstranskega sistema, kot je opredeljeno v 11. členu, v skladu z določbami te pogodbe. 12.2 Pogodbenice se strinjajo, da bodo sprejele potrebne pravne ali druge ustrezne ukrepe, da z večstranskim sistemom zagotovijo tak dostop drugim pogodbenicam. V ta namen se tak dostop zagotovi tudi fizičnim in pravnim osebam pod jurisdikcijo katere koli pogodbenice v skladu z določbami četrtega odstavka 11. člena. 12.3 Tak dostop se zagotovi v skladu s temi pogoji: (a) dostop se zagotovi izključno za ohranjanje in uporabo za raziskave, žlahtnjenje ter usposabljanje za prehrano in kmetijstvo, če ni namenjen kemični, farmacevtski in/ali drugi industrijski uporabi, ki ni povezana z živili ali krmo. Če gre za večnamenske gojene rastline (za prehrano in druge namene), sta njihova vključitev v večstranski sistem in zagotavljanje lažjega dostopa do njih odvisna od tega, kako pomembne so za varnost preskrbe s hrano; (b) dostop se odobri čim prej in je brezplačen, pri čemer spremljanje posameznih dostopov ni potrebno, če pa se zaračuna, plačilo ne sme biti višje od minimalnih nastalih stroškov; (c) rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo morajo biti opremljeni z vsemi razpoložljivimi osnovnimi podatki in v skladu z veljavno zakonodajo z vsemi drugimi razpoložljivimi opisnimi podatki, ki niso zaupni; (d) prejemniki ne morejo uveljavljati nikakršnih pravic intelektualne lastnine ali drugih pravic, ki bi omejevale lažji dostop do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ali sestavnih delov njihovega genskega materiala v obliki, prejeti v okviru večstranskega sistema; (e) dostop do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki so še v postopku razvoja, vključno z materialom, ki ga razvijajo kmetje, se v obdobju razvoja odobri po presoji tistega, ki jih razvija; (f) dostop do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, zaščitenih s pravicami, povezanimi z intelektualno in drugo lastnino, mora biti skladen z ustreznimi mednarodnimi sporazumi in ustrezno notranjo zakonodajo; (g) prejemniki rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki so imeli do teh virov dostop v okviru večstranskega sistema in so jih shranili, tudi v prihodnje omogočajo njihovo uporabo v večstranskem sistemu v skladu s pogoji te pogodbe in (h) brez vpliva na druge določbe tega člena se pogodbenice strinjajo, da se dostop do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo v razmerah in situ zagotovi v skladu z notranjo zakonodajo ali standardi, ki jih določi upravni organ, če notranja zakonodaja ne obstaja. 12.4 V ta namen se lažji dostop v skladu z drugim in tretjim odstavkom 12. člena zagotovi na podlagi tipskega sporazuma o prenosu materiala, ki ga sprejme upravni organ in vsebuje določbe točk a, d in g tretjega odstavka 12. člena kakor tudi določbe o delitvi koristi iz podtočke ii točke d drugega odstavka 13. člena in druge ustrezne določbe te pogodbe ter določbo, v skladu s katero prejemnik rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo zahteva, da pogoji sporazuma o prenosu materiala veljajo za prenos rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo drugi osebi ali subjektu kakor tudi za vse nadaljnje prenose teh rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. 12.5 Pogodbenice zagotovijo, da je v okviru njihovih pravnih sistemov in v skladu z veljavnimi pravnimi določbami v primeru sporov v zvezi s to pogodbo, ki izhajajo iz sporazumov o prenosu materiala, mogoča pritožba ob priznavanju, da imajo obveznosti v skladu s sporazumi o prenosu materiala izključno pogodbenice teh sporazumov. 12.6 Pogodbenice se strinjajo, da v izrednih razmerah, ki so posledica elementarnih nesreč, zagotovijo lažji dostop do ustreznih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in s tem v sodelovanju s koordinatorji za pomoč ob nesrečah prispevajo k ponovni vzpostavitvi kmetijskih sistemov.
13.1 Pogodbenice priznavajo, da že sam lažji dostop do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki so vključeni v večstranski sistem, pomeni pomembno korist večstranskega sistema, in se strinjajo, da se koristi, ki izhajajo iz njega, uporabijo pravično in enakopravno v skladu z določbami tega člena. 13.2 Pogodbenice se strinjajo, da se koristi, ki izhajajo iz uporabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo v okviru večstranskega sistema, tudi v pridobitne namene, uporabijo pravično in enakopravno v skladu z izmenjavo podatkov, dostopom do tehnologije in njenim prenosom, vzpostavljanjem zmogljivosti ter uporabo koristi, ki izhajajo iz pridobitnih dejavnosti na podlagi usmeritev upravnega organa in ob upoštevanju prednostnih področij delovanja v veljavnem svetovnem delovnem načrtu. (a) Izmenjava podatkov Pogodbenice se strinjajo, da v okviru večstranskega sistema zagotovijo dostop do podatkov, ki med drugim vključujejo kataloge in popise, podatke o tehnologijah, izsledke tehničnih, znanstvenih in družbenoekonomskih raziskav, vključno z ugotavljanjem značilnosti, vrednotenjem in uporabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. Taki podatki se zagotovijo, kadar niso zaupni, v skladu z veljavnim pravom in zmogljivostmi posameznih držav. Taki podatki se zagotovijo vsem pogodbenicam te pogodbe z informacijskim sistemom iz 17. člena. (b) Dostop do tehnologije in njen prenos (i) Pogodbenice se zavežejo, da bodo zagotavljale in/ali olajšale dostop do tehnologij za ohranjanje, ugotavljanje značilnosti, vrednotenje in uporabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, vključenih v večstranski sistem. Ob spoznanju, da se nekatere tehnologije lahko prenašajo samo s pomočjo genskega materiala, pogodbenice v skladu z določbami 12. člena zagotovijo in/ali olajšajo dostop do tehnologij in genskega materiala, vključenih v večstranski sistem, ter do izboljšanih sort in genskega materiala, razvitega z uporabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo iz večstranskega sistema. Dostop do teh tehnologij, izboljšanih sort in genskega materiala se zagotovi in/ali olajša ob upoštevanju veljavnih lastninskih pravic in zakonodaje o takem dostopu ter v skladu z zmogljivostmi posameznih držav. (ii) Dostop do tehnologije in njen prenos državam, zlasti državam v razvoju in državam z gospodarstvom v prehodu, se zagotovita s pomočjo vrste ukrepov, kot so: ustanavljanje in ohranjanje tematskih skupin o uporabi rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, oblikovanih glede na vrsto gojenih rastlin, ter sodelovanje v teh skupinah, vse vrste partnerstev za raziskave in razvoj, skupna podjetja v pridobitne namene v zvezi s prejetim materialom, razvoj človeških virov in učinkovit dostop do raziskovalnih zmogljivosti. (iii) Za države v razvoju, ki so pogodbenice, zlasti za najmanj razvite države, in države z gospodarstvom v prehodu se dostop do tehnologije iz podtočk i in ii in njen prenos, vključno s tehnologijo, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, zagotovita in/ali olajšata pod pravičnimi in najugodnejšimi pogoji, zlasti pri tehnologijah za ohranjanje in tehnologijah, ki koristijo kmetom v državah v razvoju, še posebej v najmanj razvitih državah, in državah z gospodarstvom v prehodu, in tudi pod ugodnejšimi in prednostnimi pogoji, kadar se o tem doseže dogovor, med drugim s pomočjo partnerstev za raziskave in razvoj v okviru večstranskega sistema. Dostop in prenos se zagotovita pod pogoji, ki priznavajo ustrezno in učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine in so skladni z njim. (c) Razvoj zmogljivosti Ob upoštevanju potreb držav v razvoju in držav z gospodarstvom v prehodu, razvidnih iz prednostne obravnave razvoja zmogljivosti na področju genskih virov za prehrano in kmetijstvo v njihovih načrtih in programih za rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo, ki so vključeni v večstranski sistem, če obstajajo, se pogodbenice strinjajo, da bodo prednostno obravnavale (i) uvajanje in/ali krepitev programov za znanstveno in tehnično izobraževanje in usposabljanje na področju ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, (ii) razvoj in krepitev zmogljivosti za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, zlasti v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, in (iii) znanstvene raziskave po možnosti v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, in če je to mogoče, v sodelovanju z ustanovami teh držav, ter razvoj zmogljivosti za raziskave na področjih, na katerih so potrebne. (d) Uporaba finančnih in drugih koristi, ki izhajajo iz pridobitne dejavnosti (i) Pogodbenice se strinjajo, da bodo v okviru večstranskega sistema sprejele ukrepe za zagotovitev uporabe koristi iz pridobitne dejavnosti z vključevanjem zasebnega in javnega sektorja v dejavnosti iz tega člena s partnerstvi in sodelovanjem na področju raziskav in tehnološkega razvoja, vključno z zasebnim sektorjem v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu. (ii) Pogodbenice se strinjajo, da se v tipski sporazum o prenosu materiala iz četrtega odstavka 12. člena vključi zahteva, da prejemnik, ki trži izdelek, ki je rastlinski genski vir za prehrano in kmetijstvo in vsebuje material, do katerega je imel prejemnik dostop v večstranskem sistemu, plača na način iz točke f tretjega odstavka 19. člena ustrezen delež koristi, ki izhajajo iz trgovanja s tem izdelkom, razen kadar je tak izdelek neomejeno na voljo drugim osebam za nadaljnje raziskovanje in žlahtnjenje; v tem primeru je treba spodbuditi prejemnika, ki trguje s takim izdelkom, da izvede omenjeno plačilo. Upravni organ na svoji prvi seji določi znesek, obliko in način plačila v skladu s prakso pri trgovanju. Upravni organ se lahko odloči, da bo določil različne zneske plačil za različne kategorije prejemnikov, ki trgujejo s takimi izdelki; lahko se tudi odloči, ali je treba male kmete v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu oprostiti takih plačil. Upravni organ lahko občasno pregleda zneske plačil, da bi dosegel pravično in enakopravno delitev koristi; v petih letih od začetka veljavnosti te pogodbe lahko tudi oceni, ali se zahteva glede obveznega plačila iz sporazuma o prenosu materiala uporablja tudi, če so taki izdelki, s katerimi se trguje neomejeno, na voljo drugim osebam za raziskovanje in žlahtnjenje. 13.3 Pogodbenice se strinjajo, da morajo imeti posredne in neposredne koristi, ki izhajajo iz uporabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, vključenih v večstranski sistem, kmetje v vseh državah, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, zlasti v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu. 13.4 Upravni organ na svoji prvi seji prouči ustrezno politiko in merila za posebno pomoč v okviru dogovorjene finančne strategije iz 18. člena za ohranjanje rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, ki pomembno prispevajo k raznovrstnosti rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo v večstranskem sistemu in/ali imajo posebne potrebe. 13.5 Pogodbenice priznavajo, da bo sposobnost uresničevanja svetovnega akcijskega načrta, zlasti v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, močno odvisna od učinkovitega izvajanja tega člena in finančne strategije iz 18. člena. 13.6 Pogodbenice proučijo načine v zvezi s strategijo prostovoljnih prispevkov za delitev koristi, v skladu s katero živilska industrija, ki ima koristi od rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, prispeva v večstranski sistem.
Ob spoznanju, da je veljavni Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo pomemben za to pogodbo, morajo pogodbenice z notranjimi ukrepi v državah, in če je to primerno, z mednarodnim sodelovanjem spodbujati njegovo učinkovito izvajanje, da bi ob upoštevanju določb 13. člena med drugim zagotovile skladen okvir za vzpostavljanje zmogljivosti, prenos tehnologije in izmenjavo podatkov.
15.1 Pogodbenice priznavajo, da so zbirke rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ex situ, ki jih hranijo mednarodna kmetijska raziskovalna središča Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave v kmetijstvu, pomembne za to pogodbo. Pogodbenice pozivajo mednarodna kmetijska raziskovalna središča k podpisu sporazumov z upravnim organom v zvezi s takimi zbirkami ex situ v skladu s temi pogoji: (a) Rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo iz priloge I k tej pogodbi, ki jih hranijo mednarodna kmetijska raziskovalna središča, so na voljo v skladu z določbami iz IV. dela te pogodbe. (b) Rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo, razen tistih iz priloge I k tej pogodbi, ki so bili zbrani pred začetkom njene veljavnosti in jih hranijo mednarodna kmetijska raziskovalna središča, so na voljo skladno z določbami veljavnega sporazuma o prenosu materiala in sporazumi med mednarodnimi kmetijskimi raziskovalnimi središči in FAO. Upravni organ ob posvetovanju z mednarodnimi kmetijskimi raziskovalnimi središči spremeni navedeni sporazum o prenosu materiala najpozneje na svoji drugi redni seji v skladu z ustreznimi določbami te pogodbe, zlasti določbami 12. in 13. člena, in pod temi pogoji: (i) mednarodna kmetijska raziskovalna središča redno in v skladu s časovnim razporedom, ki ga določi upravni organ, obveščajo upravni organ o sklenjenih sporazumih o prenosu materiala; (ii) pogodbenicam, na ozemlju katerih so bili zbrani rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo v razmerah in situ, se na njihovo prošnjo zagotovijo vzorci teh rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo brez sporazuma o prenosu materiala; (iii) koristi, pridobljene na podlagi navedenega sporazuma o prenosu materiala, ki izhajajo iz mehanizma iz točke f tretjega odstavka 19. člena, se uporabijo zlasti za ohranjanje in trajnostno rabo zadevnih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, predvsem v notranjih in regionalnih programih v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, zlasti v središčih raznovrstnosti in v najmanj razvitih državah, in (iv) mednarodna kmetijska raziskovalna središča v skladu s svojo zmogljivostjo sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega izpolnjevanja pogojev sporazumov o prenosu materiala in čim prej obvestijo upravni organ o primerih neizpolnjevanja teh pogojev. (c) Mednarodna kmetijska raziskovalna središča priznavajo, da je upravni organ pristojen za oblikovanje splošnih usmeritev v zvezi z zbirkami ex situ, ki jih hranijo in za katere veljajo določbe te pogodbe. (d) Znanstveni in tehnični objekti, v katerih so shranjene take zbirke ex situ, ostanejo v pristojnosti mednarodnih kmetijskih raziskovalnih središč, ki se zavežejo, da bodo skrbela za te zbirke ex situ in jih upravljala v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, predvsem standardi za genske banke, ki jih je potrdila Komisija FAO za genske vire za prehrano in kmetijstvo. (e) Sekretar si na prošnjo mednarodnih kmetijskih raziskovalnih središč prizadeva zagotoviti ustrezno strokovno podporo. (f) Sekretar ima kadar koli pravico dostopa do objektov kakor tudi pravico do pregleda vseh dejavnosti, ki v njih potekajo in so neposredno povezane z ohranjanjem in izmenjavo materiala iz tega člena. (g) Če je pravilno vzdrževanje teh zbirk ex situ, ki jih hranijo mednarodna kmetijska raziskovalna središča, ovirano ali ogroženo zaradi kakršnega koli dogodka, vključno z višjo silo, sekretar z odobritvijo države gostiteljice čim bolj pomaga pri njihovi evakuaciji ali prenosu. 15.2 Pogodbenice se strinjajo, da bodo mednarodnim kmetijskim raziskovalnim središčem Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave v kmetijstvu, ki so podpisala sporazume z upravnim organom, skladno s to pogodbo v okviru večstranskega sistema zagotovile možnost dostopa do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo iz priloge I. Ta središča se vključijo na seznam, ki ga hrani sekretar in je na voljo pogodbenicam, ki zanj zaprosijo. 15.3 Material, ki ni naveden v prilogi I in ga mednarodna kmetijska raziskovalna središča prejmejo in shranijo po začetku veljavnosti te pogodbe, je dostopen pod pogoji, ki so v skladu s tistimi, o katerih so se dogovorila mednarodna kmetijska raziskovalna središča, ki prejmejo ta material, in države izvora takih virov ali države, ki so pridobile te vire v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti ali drugo veljavno zakonodajo. 15.4 Pogodbenice naj tistim mednarodnim kmetijskim raziskovalnim središčem, ki so podpisala sporazume z upravnim organom, v skladu z medsebojno dogovorjenimi pogoji zagotovijo dostop do rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki niso navedeni v prilogi I in so pomembni za programe in dejavnosti mednarodnih kmetijskih raziskovalnih središč. 15.5 Upravni organ si bo za namene iz tega člena prizadeval skleniti sporazume z drugimi ustreznimi mednarodnimi ustanovami.
16.1 Sodelovanje v mednarodnih omrežjih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo se bo spodbujalo ali razvijalo na podlagi veljavnih dogovorov in v skladu s pogoji te pogodbe, da bi zajeli čim več rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. 16.2 Pogodbenice bodo k sodelovanju v mednarodnih omrežjih, če je to primerno, spodbujale vse primerne ustanove, vključno z vladnimi, zasebnimi, nevladnimi in raziskovalnimi ustanovami, ustanovami, ki se ukvarjajo z žlahtnjenjem, in drugimi ustanovami.
17.1 Pogodbenice sodelujejo pri razvoju in krepitvi globalnega informacijskega sistema, ki bo omogočal izmenjavo podatkov o znanstvenih, tehničnih in okoljskih zadevah v zvezi z rastlinskimi genskimi viri za prehrano in kmetijstvo, ki temeljijo na obstoječih informacijskih sistemih, v pričakovanju, da bo taka izmenjava podatkov prispevala k uporabi koristi, glede na to, da bodo podatki o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo na razpolago vsem pogodbenicam. Pri razvijanju svetovnega informacijskega sistema se za sodelovanje zaprosi posredovalnica informacij Konvencije o biološki raznovrstnosti. 17.2 Na podlagi uradnega obvestila pogodbenic je treba zagotoviti hitro opozarjanje na nevarnosti, ki grozijo učinkovitemu vzdrževanju rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, da bi tako zaščitili material. 17.3 Pogodbenice sodelujejo s Komisijo za genske vire za prehrano in kmetijstvo pri FAO pri rednih ocenah stanja svetovnih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, da bi omogočile posodabljanje veljavnega svetovnega akcijskega načrta iz 14. člena.
18.1 Pogodbenice se zavežejo, da bodo v skladu z določbami tega člena uresničevale finančno strategijo za izvajanje te pogodbe. 18.2 Cilji finančne strategije so povečati dostopnost, preglednost, učinkovitost in uspešnost zagotavljanja finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti na podlagi te pogodbe. 18.3 Za namen zbiranja sredstev za prednostne dejavnosti, načrte in programe, zlasti v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, ter ob upoštevanju svetovnega akcijskega načrta upravni organ v rednih časovnih presledkih opredeli cilj v zvezi s temi sredstvi. 18.4 V skladu s to finančno strategijo: (a) V okviru vodstvenih organov ustreznih mednarodnih mehanizmov, skladov in organov pogodbenice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe, da bosta prednostna obravnava in pozornost namenjeni dejanski dodelitvi predvidljivih in dogovorjenih virov za uresničevanje načrtov in programov na podlagi te pogodbe. (b) Obseg, v katerem bodo pogodbenice v razvoju in pogodbenice z gospodarstvom v prehodu uspešno uresničevale svoje obveznosti na podlagi te pogodbe, bo odvisen od virov iz tega člena, ki jih bodo dejansko dodelile zlasti razvite države pogodbenice. Pogodbenice v razvoju in pogodbenice z gospodarstvom v prehodu bodo v svojih načrtih in programih ustrezno prednostno obravnavo zagotovile vzpostavitvi zmogljivosti za rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo. (c) Razvite države pogodbenice zagotovijo tudi finančna sredstva za izvajanje te pogodbe po dvostranskih, regionalnih in večstranskih poteh, ki jih pogodbenice v razvoju in pogodbenice z gospodarstvom v prehodu uporabijo za izvajanje te pogodbe po omenjenih poteh. Te poti vključujejo tudi mehanizem iz točke f tretjega odstavka 19. člena. (d) Pogodbenice se strinjajo, da bodo v skladu s svojimi zmogljivostmi in finančnimi sredstvi v svoji državi izvajale dejavnosti za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter zagotovila finančna sredstva zanje. Zagotovljena finančna sredstva se ne uporabijo za namene, ki so v neskladju s to pogodbo, zlasti ne na področjih, povezanih z mednarodno trgovino z izdelki. (e) Pogodbenice se strinjajo, da so finančne koristi, ki izhajajo iz točke d drugega odstavka 13. člena, del finančne strategije. (f) Pogodbenice, zasebni sektor ob upoštevanju določb 13. člena, nevladne organizacije in drugi viri lahko zagotovijo tudi prostovoljne prispevke. Pogodbenice se strinjajo, da upravni organ prouči različne strategije za spodbujanje takih prispevkov. 18.5 Pogodbenice se strinjajo, da je treba dati prednost izvajanju dogovorjenih načrtov in programov za kmete v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, in državah z gospodarstvom v prehodu, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo.
19.1 Za to pogodbo se ustanovi upravni organ, ki ga sestavljajo vse pogodbenice. 19.2 Vse odločitve upravnega organa se sprejmejo soglasno, razen če se soglasno ne sprejme drugačna metoda sprejemanja odločitev o posameznih ukrepih, razen za zadeve, povezane s 23. in 24. členom, za katere je vedno obvezno soglasje. 19.3 Naloge upravnega organa so spodbujati celovito izvajanje te pogodbe ob upoštevanju njenih ciljev, predvsem pa: (a) zagotavljati smernice in navodila v zvezi s politiko nadzora ter sprejemati priporočila, potrebna za izvajanje te pogodbe in predvsem za delovanje večstranskega sistema; (b) sprejemati načrte in programe za izvajanje te pogodbe; (c) na prvi seji sprejeti finančno strategijo za izvajanje te pogodbe in jo redno preverjati v skladu z določbami 18. člena; (d) sprejeti proračun v zvezi s to pogodbo; (e) obravnavati in ustanoviti potrebne pomožne organe ter določiti njihova pooblastila in sestavo glede na razpoložljivost potrebnih sredstev; (f) po potrebi vzpostaviti ustrezen mehanizem, na primer fiduciarni račun, za sprejem in uporabo finančnih sredstev, ki se bodo zbirala za izvajanje te pogodbe; (g) vzpostaviti in ohranjati sodelovanje z drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi, ustanovljenimi z drugimi pogodbami, zlasti s Konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta pogodba, vključno z njihovim sodelovanjem pri finančni strategiji; (h) v skladu z določbami 23. člena proučiti in po potrebi sprejeti spremembe te pogodbe; (i) v skladu z določbami 24. člena proučiti in po potrebi sprejeti spremembe prilog k tej pogodbi; (j) proučiti različne strategije za spodbujanje prostovoljnih prispevkov, predvsem glede na 13. in 18. člen; (k) opravljati vse druge naloge, potrebne za uresničevanje ciljev te pogodbe; (l) upoštevati ustrezne odločitve Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti ter drugih ustreznih mednarodnih organizacij in organov, ustanovljenih z drugimi pogodbami; (m) po potrebi obveščati Konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti ter druge ustrezne mednarodne organizacije in organe, ustanovljene z drugimi pogodbami o zadevah, povezanih z izvajanjem te pogodbe, in (n) potrditi, da so izpolnjeni pogoji za sklenitev sporazumov z mednarodnimi kmetijskimi raziskovalnimi središči in drugimi mednarodnimi ustanovami iz 15. člena, ter pregledati in spremeniti sporazum o prenosu materiala iz 15. člena. 19.4 V skladu s šestim odstavkom 19. člena ima vsaka pogodbenica en glas, na sejah upravnega organa pa jo lahko zastopa en predstavnik, ki ga lahko spremljajo namestnik, strokovnjaki in svetovalci. Namestniki, strokovnjaki in svetovalci lahko sodelujejo na sejah upravnega organa, vendar ne smejo glasovati, razen če so pravilno pooblaščeni za nadomeščanje predstavnika. 19.5 Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo ter vse države, ki niso pogodbenice te pogodbe, so lahko na sejah upravnega organa zastopani kot opazovalci. Vsem drugim vladnim ali nevladnim organom ali agencijam, pristojnim za področja, povezana z ohranjanjem in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki obvestijo sekretarja, da si želijo biti na sejah zastopani kot opazovalci, se to lahko dopusti, razen kadar temu nasprotuje najmanj ena tretjina prisotnih pogodbenic. Udeležbo in sodelovanje opazovalcev ureja poslovnik, ki ga sprejme upravni organ. 19.6 Pogodbenice, ki so organizacije članice FAO in države članice takih organizacij, uveljavljajo svoje članske pravice in izpolnjujejo obveznosti članstva smiselno v skladu s statutom in splošnimi pravili FAO. 19.7 Upravni organ po potrebi sprejme in spremeni svoj poslovnik in finančni pravilnik, ki morata biti skladna s to pogodbo. 19.8 Na vseh sejah upravnega organa je za sklepčnost potrebna prisotnost predstavnikov večine pogodbenic. 19.9 Upravni organ ima redne seje vsaj enkrat v dveh letih. Te seje morajo biti, če je to mogoče, neposredno pred rednimi sejami Komisije za genske vire za prehrano in kmetijstvo ali po njih. 19.10 Izredne seje upravnega organa se skličejo, ko se to zdi potrebno upravnemu organu ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če to zahtevo podpre vsaj tretjina pogodbenic. 19.11 Upravni organ v skladu s svojim poslovnikom izvoli predsednika in podpredsednike (skupaj sestavljajo »predsedstvo«).
20.1 Sekretarja upravnega organa imenuje generalni direktor FAO z odobritvijo upravnega organa. Sekretarju pomaga osebje, kakršno potrebuje. 20.2 Sekretar opravlja te naloge: (a) pripravlja seje upravnega organa in vseh morebitnih pomožnih organov in zagotovi administrativno pomoč; (b) pomaga upravnemu organu pri opravljanju njegovih nalog, vključno z opravljanjem posebnih nalog, ki mu jih lahko naloži upravni organ; (c) o svojih dejavnostih poroča upravnemu organu. 20.3 Sekretar vse pogodbenice in generalnega direktorja obvešča o: (a) odločitvah upravnega organa v šestdesetih dneh po sprejetju; (b) informacijah, ki jih prejme od posameznih pogodbenic v skladu z določbami te pogodbe. 20.4 Sekretar zagotovi gradivo za seje upravnega organa v šestih jezikih Združenih narodov. 20.5 Pri uresničevanju ciljev te pogodbe sekretar sodeluje z drugimi organizacijami in organi, ustanovljenimi z drugimi pogodbami, predvsem s sekretariatom Konvencije o biološki raznovrstnosti.
Upravni organ na svoji prvi seji prouči in potrdi postopke za učinkovito sodelovanje in izvedbene mehanizme za spodbujanje izpolnjevanja določb te pogodbe in obravnavo zadev v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti. Ti postopki in mehanizmi vključujejo spremljanje izvajanja te pogodbe in zagotavljanje nasvetov ali pomoči, vključno s pravnim svetovanjem ali pravno pomočjo, kadar sta potrebna, zlasti državam v razvoju in državam z gospodarstvom v prehodu.
22.1 Spor med pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe te pogodbe poskusijo vpletene stranke rešiti s pogajanji. 22.2 Če vpletene stranke spora ne morejo rešiti s pogajanji, lahko skupaj zaprosijo za pomoč ali posredovanje tretje strani. 22.3 Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi te pogodbe ali pristopu k njej ali kadar koli za tem lahko pogodbenica depozitarju pisno izjavi, da v sporu, ki se ne razreši v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, sprejema kot obveznega enega ali oba od naslednjih načinov reševanja sporov: (a) arbitražo v skladu s postopkom iz prvega dela priloge II k tej pogodbi; (b) predložitev spora Meddržavnemu sodišču. 22.4 Če stranki v sporu v skladu s tretjim odstavkom tega člena ne sprejmeta istega postopka ali nobenega od postopkov, se spor predloži v spravni postopek v skladu z drugim delom priloge II k tej pogodbi, razen če se stranki ne dogovorita drugače.
23.1 Spremembe te pogodbe lahko predlaga katera koli pogodbenica. 23.2 Spremembe te pogodbe se sprejmejo na sejah upravnega organa. Sekretar sporoči pogodbenicam besedilo vsake predlagane spremembe vsaj šest mesecev pred sejo, na kateri se predlaga njeno sprejetje. 23.3 Vse spremembe te pogodbe se sprejmejo izključno s soglasjem pogodbenic, ki so prisotne na seji upravnega organa. 23.4 Vse spremembe, ki jih sprejme upravni organ, začnejo veljati za pogodbenice, ki so jih ratificirale, sprejele ali odobrile, devetdeset dni po tem, ko dve tretjini pogodbenic deponirata listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Za druge pogodbenice pa začne sprememba veljati devetdeseti dan po deponiranju njihovih listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe. 23.5 Za namen tega člena se listina, ki jo deponira organizacija članica FAO, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki jih deponirajo države članice take organizacije.
24.1 Priloge k tej pogodbi so njen sestavni del in sklicevanje na to pogodbo je tudi sklicevanje na vse priloge k njej. 24.2 Določbe 23. člena o spremembah te pogodbe veljajo tudi za spremembe prilog.
Ta pogodba je vsem članicam FAO in vsem državam, ki niso članice FAO, so pa članice Združenih narodov ali katere koli njihove specializirane agencije ali Mednarodne agencije za atomsko energijo, na voljo za podpis na FAO od 3. novembra 2001 do 4. novembra 2002.
To pogodbo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo članice in nečlanice FAO iz 25. člena. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju.
K tej pogodbi lahko pristopijo vse članice FAO in vse države, ki niso članice FAO, so pa članice Združenih narodov ali katere koli njihove specializirane agencije ali Mednarodne agencije za atomsko energijo, po datumu, ko poteče rok za podpis te pogodbe. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
28.1 Ob upoštevanju določb drugega odstavka 29. člena začne ta pogodba veljati devetdeseti dan po deponiranju štiridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, če vsaj dvajset listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu deponirajo članice FAO. 28.2 Za vse članice FAO in vse države, ki niso članice FAO, so pa članice Združenih narodov ali katere koli njihove specializirane agencije ali Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki ratificirajo, sprejmejo, odobrijo to pogodbo ali pristopijo k njej po deponiranju štiridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu v skladu s prvim odstavkom 28. člena, začne pogodba veljati devetdeseti dan po deponiranju njihovih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
29.1 Ko organizacija članica FAO deponira listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi te pogodbe ali pristopu k njej v skladu z določbami sedmega odstavka II. člena Statuta FAO, o vsaki spremembi glede delitve pristojnosti uradno obvesti v svoji izjavi o pristojnosti, predloženi v skladu s petim odstavkom II. člena Statuta FAO, ki bi lahko bila potrebna zaradi sprejetja te pogodbe. Vsaka pogodbenica te pogodbe lahko kadar koli zahteva, da ji organizacija članica FAO, ki je pogodbenica te pogodbe, sporoči, kdo – organizacije članice ali njene države članice – je odgovoren za uresničevanje posameznih zadev, zajetih s to pogodbo. Organizacija članica v razumnem času zagotovi te podatke. 29.2 Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, pristopu ali odpovedi, ki jih deponira organizacija članica FAO, se ne štejejo kot dodatne listine k tistim, ki jih deponirajo njene države članice.
Pridržki k tej pogodbi niso mogoči.
Pogodbenice spodbujajo vse članice FAO ali druge države, ki niso pogodbenice te pogodbe, da sprejmejo to pogodbo.
32.1 Vsaka pogodbenica lahko kadar koli po poteku dveh let od datuma, ko je ta pogodba začela veljati zanjo, pisno obvesti depozitarja o svoji odpovedi te pogodbe. Depozitar o tem takoj obvesti vse pogodbenice. 32.2 Odpoved začne veljati eno leto po datumu prejema uradnega obvestila.
33.1 Ta pogodba samodejno preneha veljati, kadar se zaradi odpovedi število pogodbenic zmanjša pod štirideset, razen če se preostale pogodbenice soglasno odločijo drugače. 33.2 Ko se število pogodbenic zmanjša pod štirideset, depozitar o tem obvesti vse preostale pogodbenice. 33.3 Če pogodba preneha veljati, uporabo imetja ureja finančni pravilnik, ki ga sprejme upravni organ.
Depozitar te pogodbe je generalni direktor FAO.
Besedila te pogodbe v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna.
Pogodbenica, ki vlaga zahtevek, obvesti sekretarja, da bodo stranke v sporu predložile spor v arbitražo v skladu z 22. členom. V uradnem obvestilu se navede predmet arbitraže, posebej tisti členi te pogodbe, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Če se stranke v sporu ne dogovorijo, kaj je predmet spora, preden je imenovan predsednik sodišča, določi predmet spora arbitražno sodišče. Sekretar pošlje vsem pogodbenicam te pogodbe podatke, ki jih prejme na ta način.
1. Pri sporih med dvema sprtima strankama arbitražno sodišče sestavljajo trije člani. Vsaka stranka v sporu imenuje enega arbitra; dva tako imenovana arbitra sporazumno imenujeta tretjega arbitra, ki bo predsednik sodišča. Slednji ne sme biti državljan nobene stranke v sporu, ne sme imeti običajnega prebivališča na ozemlju nobene od strank v sporu, niti ne sme biti zaposlen pri njih ali se z zadevo ukvarjati v kakršni koli drugi vlogi. 2. Pri sporih med več kot dvema pogodbenicama stranke v sporu, ki imajo skupen interes, skupaj in sporazumno imenujejo enega arbitra. 3. Vsako izpraznjeno mesto se zapolni tako, kot je predpisano za prvo imenovanje.
1. Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih od imenovanja drugega arbitra, generalni direktor FAO na zahtevo ene od strank v sporu imenuje predsednika v nadaljnjih dveh mesecih. 2. Če ena stranka v sporu v dveh mesecih od prejema zahteve ne imenuje arbitra, lahko druga stranka o tem obvesti generalnega direktorja FAO, ki določi arbitra v nadaljnjih dveh mesecih.
Arbitražno sodišče odloča v skladu z določbami te pogodbe in mednarodnim pravom.
Arbitražno sodišče določi svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.
Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank v sporu priporoči najnujnejše začasne zaščitne ukrepe.
Stranke v sporu ob uporabi vseh sredstev, ki so jim na razpolago, olajšajo delo arbitražnega sodišča, predvsem pa mu: (a) zagotovijo vse potrebne dokumente, podatke in sredstva, in (b) če je potrebno, omogočijo, da povabi priče ali izvedence in od njih pridobi dokaze.
Stranke v sporu in arbitri morajo varovati zaupnost vseh podatkov, ki jih kot zaupne prejmejo med postopkom arbitražnega sodišča.
Stroške sodišča v enakih deležih krijejo stranke v sporu, razen če zaradi posebnih okoliščin v zadevi arbitražno sodišče ne odloči drugače. Sodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam v sporu predloži njihov končni obračun.
Vsaka pogodbenica, ki ima v zvezi s predmetom spora pravni interes, na katerega bi lahko odločitev o zadevi vplivala, lahko s soglasjem sodišča poseže v postopek.
Sodišče lahko obravnava nasprotne zahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora, in odloča o njih.
Arbitražno sodišče sprejema odločitve o postopku in vsebini z večino glasov svojih članov.
Če ena stranka v sporu pred arbitražnim sodiščem ne nastopi ali svojega primera ne brani, lahko druga stranka od sodišča zahteva, da nadaljuje postopke in sprejme odločitev. Dejstvo, da ena stranka v sporu ni prisotna na sodišču ali se ne brani, ni ovira za nadaljnji postopek. Pred sprejemom končne odločitve se mora arbitražno sodišče prepričati, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen.
Arbitražno sodišče izreče končno odločitev v petih mesecih od dneva svoje ustanovitve, razen če ne ugotovi, da je treba rok podaljšati za obdobje, ki pa ne sme biti daljše kot še pet mesecev.
Končna odločitev arbitražnega sodišča je omejena na predmet spora in utemeljena. V njej so navedeni imena sodelujočih članov in datum končne odločitve. Vsak član sodišča ji lahko priloži ločeno ali nasprotno mnenje.
Za stranke v sporu je končna odločitev zavezujoča. Nanjo se ni mogoče pritožiti, razen če se stranke v sporu o pritožbenem postopku ne dogovorijo že prej.
Katera koli stranka v sporu lahko vsak spor, ki bi nastal med strankami v sporu zaradi razlage ali načina uresničevanja končne odločitve, predloži v odločanje arbitražnemu sodišču, ki je sprejelo končno odločitev.
Spravna komisija se ustanovi na zahtevo ene od strank v sporu. Komisija je sestavljena iz petih članov, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače; vsaka vpletena stranka imenuje dva člana, ti člani pa skupaj izberejo predsednika.
Pri sporih med več kot dvema pogodbenicama stranke v sporu, ki imajo skupen interes, skupaj in sporazumno imenujejo svoje člane komisije. Kadar imata dve ali več strank različne interese ali se ne moreta sporazumeti glede skupnega interesa, imenujeta svoje člane ločeno.
Če stranke v sporu v dveh mesecih od datuma zahteve za ustanovitev spravne komisije ne imenujejo vseh članov komisije, jih v nadaljnjih dveh mesecih imenuje generalni direktor FAO na prošnjo stranke v sporu, ki je zahtevala ustanovitev spravne komisije.
Če predsednik spravne komisije ni izbran v dveh mesecih od imenovanja zadnjega člana komisije, generalni direktor FAO na prošnjo ene od strank v sporu imenuje predsednika v nadaljnjih dveh mesecih.
Spravna komisija sprejema odločitve z večino glasov svojih članov. Razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače, komisija določi svoj poslovnik. Spravna komisija sprejme predlog za rešitev spora, ki ga stranke proučijo v dobri veri.
Če pride do nesoglasja glede pristojnosti spravne komisije, o pristojnosti odloča komisija sama.
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.