Odlok o varovanju lokalnih vodnih virov (ODLO)

# Odlok o varovanju lokalnih vodnih virov (ODLO) Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91, 32/93), 3. in 52. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87 in 50/90) in 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95 in 35/95), je Občinski svet občine Sežana na seji dne 26. 3. 1998 sprejel ## O D L O K o varovanju lokalnih vodnih virov

Odlok določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje podtalnice, ki napaja vodne vire: Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce zgornji in spodnji, Prhude, Šulk, Komarča, Hrvatovec in izvir pod Hrvatovcem.

Strokovne osnove za zavarovanje vodnih virov v občini Sežana skupaj s seznamom parcelnih številk in kartografskim gradivom, ki jih je izdelal Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko (št. dokumenta: K-II-30d/c-2/884-a) so sestavni deli tega odloka.

Varovana območja z vrisanimi mejami posameznih varstvenih pasov so določena na podlagi strokovnih osnov navedenih v 2. členu, opisana s katastrskimi številkami parcel, vrisana v prostorskih katastrskih načrtih M 1:5000 in so na vpogled pri občinskemu organu pristojnem za urbanizem in varstvo okolja.

Zavarovano območje posameznega vodnega vira je razdeljeno v tri kategorije: I. Pas z najstrožjim režimom varovanja – ograjeno območje okoli zajetja. Namenjen je zaščiti objekta. II. Ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja. Namenjen je neposredni zaščiti zajetja pred onesnaženjem. III. Širši varstveni pas z blagim režimom varovanja. Namenjen je zaščiti toka podtalnice proti zajetju.

Ukrepi v posameznih varovanih conah se seštevajo. Kar velja za cono z blažjim režimom varovanja, velja tudi za cono s strožjim režimom, skupaj z ukrepi, ki veljajo za to cono.

Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji in izvajalci pridobiti vodnogospodarsko soglasje in soglasje zdravstvenega inšpektorata, ki je izdano na osnovi strokovnega mnenja, po predhodnem hidrogeološkem pregledu terena, s strani za to pristojne strokovne ustanove.

Območje najožjega varstvenega pasu mora biti v lasti upravljalca – imetnika izključne pravice uporabe zemljišča, fizično zavarovano z ograjo in opremljeno z opozorilno tablo. Dovoljena je le dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano: – Graditi kakršne koli nove objekte, razen objektov za vodopreskrbo in pod posebnimi pogoji nosilnih stebrov za prostozračne vodnike. – Odvzemati humus, kamen, prod ali mivko. – V obstoječih objektih skladiščiti naftne derivate in druge nevarne in zdravju škodljive snovi. – Odvzemati vodo tako, da se zmanjša izdatnost vodnega vira. – V kmetijstvu uporabljati strupene agrotehnične preparate. – Izvajati golosečnjo. – Izvajati dejavnosti, ki bi na kakršen koli način povzročala onesnaženje okolice in s tem vodnega vira.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno: – Sanirati vsa obstoječa divja odlagališča, tako da se odpadke odstrani in omogoči varen odvoz na za to namenjene deponije. – Sanirati obstoječe objekte, ki ne ustrezajo pogojem v omenjenem varstvenem pasu: – vodotesna kanalizacija, – nepropustne greznice z organiziranim rednim praznenjem, – vodotesna gnojišča.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno: – Izvajati dejavnosti, ki ne povzročajo onesnaževanja okolice. – Izvajati adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. – Uporabljati biološka in umetna gnojila v mejah in na način, da količine nevarnih snovi v vodi ne bodo presegle mejnih vrednosti, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja.

V širšem varstvenem pasu je prepovedano: – Odlaganje kakršnih koli odpadkov. – Ponikanje odpadnih voda ali drugih tekočin. – Graditi okolju škodljivo industrijo. – Izvajati dejavnosti, ki bi na kakršen koli način povzročila onesnaževanje okolja. – Transportirati in skladiščiti strupene snovi.

V širšem varstvenem pasu je obvezno: – Graditi vodotesno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse objekte. Vodotesnost mora biti dokazana. – Graditi neprepustne manipulacijske površine z odtokom preko maščobnika v kanalizacijo. – Graditi neprepustne greznice za individualne stanovanjske objekte, kjer ni moč odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). – Sanirati obstoječe greznice in gnojišča. – Prometnice morajo biti asfaltirane, z urejenimi kanaletami, ki odvajajo meteorno vodo s ceste izven varovanega območja. Poleg tega morajo biti opremljene z ustreznimi opozorilnimi tablami.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno pod posebnimi pogoji: – Graditi nove prometnice in rekonstruirati obstoječe. – Graditi stanovanjske in gospodarske objekte. V širšem varstvenem pasu je dovoljeno: – Izvajati proizvodne in obrtne dejavnosti za katere se ugotovi, da ne pomenijo nevarnosti, za kakovost in količino pitne vode. – V kmetijstvu uporabljati biološka in umetna gnojila ter strupene agrotehnične preparate v mejah in na način, da vsebnosti v vodi ne bodo presegle mejnih vrednosti, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja. – Transportirati naftne derivate v omejenih količinah z upoštevanjem varnostnih ukrepov (omejitev hitrosti na 40 km/h). – Skladiščiti naftne derivate v omejenih količinah za namensko uporabo v kotlovnicah v posebej zavarovanih cisternah.

Za vse posege navedene v 13. členu tega odloka mora v skladu z zakonom podati svoje soglasje tudi pristojna zdravstvena inšpekcija, ki preveri tudi obstoječe ali nove dejavnosti. Pred izdajo dovoljenja za kakršen koli poseg je potrebno pridobiti tudi vodnogospodarsko soglasje in soglasje upravljalca vodooskrbnega sistema. Za vsak poseg posebej je potrebno izdelati ustrezno strokovno podlago (lokacijsko dokumentacijo, izvedbeni načrt, načrt sanacije ipd.), v kateri se morajo analizirati vsi možni vplivi predvidenega posega. Kjer se pričakujejo negativni vplivi na podtalje, je pred izdajo dovoljenja potrebno izdelati presojo vpliva na okolje.

Meja varstvenih pasov se spremeni, če se spremeni režim izkoriščanja podzemne vode, ali če se pokaže potreba po večji zaščiti podzemne vode.

Za vzdrževanje režima v varnostnem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda ali občinska uprava. Upravljalec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematični pregled vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode namenjene za javno oskrbo prebivalstva. Ob sumljivih pojavih mora takoj obvestiti inšpekcijo.

Nadzor nas izvajanjem tega odloka izvajajo pristojni organi.

Zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija lahko v skladu z zakonom izdata prepoved za opravljanje določene dejavnosti znotraj in izven varovanega pasu, če se pokaže, da bi le-ta škodljivo vplivala na kvaliteto in higiensko neoporečnost vode.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki krši določila 8., 9., 11. in 12. člena tega odloka. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena. Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalec vodovodnih objektov ali vodnega vira mora po sprejetju tega odloka, obvestiti vse lastnike in uporabnike zemljišč, na katerih se uvaja varnostne ukrepe, o režimu gospodarjenja z zemljišči. Če bo z ukrepi iz tega odloka povzročena škoda, oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeta pravna oseba, oziroma lastnik kmetijskega zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini. Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec, oziroma lastnik objektov v sodelovanju z občino za oskrbo z vodo, oziroma izvirov, ki so s tem odlokom zaščiteni.

Upravljalec objektov za oskrbo z vodo mora po sprejetju tega odloka: – v roku enega meseca po vknjižbi okrog vodnega vira postaviti ograjo, – v roku enega leta urediti zemljiško knjižno stanje, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.