Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Cerknica-Loška dolina (Cerknica) (ODLO)

# Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Cerknica-Loška dolina (Cerknica) (ODLO) Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 14/95), 12. člena statuta občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95 in 51/96), ter 13. in 14. člena statuta Občine Loška dolina, (Uradni list RS, št. 55/95), sta občinska sveta Občine Cerknica na seji dne 31. 1. 1997 in Občine Loška dolina, na seji dne 6. 2. 1997 sprejela ## O D L O K o ustanovitvi Zdravstvenega doma Cerknica – Loška dMLolina 29. člen Ustanoviteljici odgovarjata za obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma, h kateremu so dali predhodno soglasje.

Občina Cerknica in Občina Loška dolina ustanavljata s tem odlokom javni zdravstveni zavod za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za: 1. Občino Cerknica in 2. Občino Loška dolina Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

Ime ustanoviteljic zavoda: 1. Občina Cerknica, s sedežem v Cerknici, Cesta 4. maja št. 53. 2. Občina Loška dolina, s sedežem v Starem trgu, Cesta Notranjskega odreda 2.

Ime javnega zavoda je: Zdravstveni dom Cerknica – Loška dolina Sedež zavoda je: Cerknica, Cesta 4. maja, št. 17. Skrajšano ime zavoda: Z D C – L D

Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.

Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote in lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom.

Dejavnost javnega zavoda Zdravstveni dom Cerknica – Loška dolina je: a) Osnovna zdravstvena dejavnost: – spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev; – preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami; – zdravstvena vzgoja ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja; – preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacija, – zdravstvena rehabilitacija otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; – patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu; – nujna medicinska pomoč in reševalna služba; – zdravstveni pregledi športnikov; – zdravstveni pregledi nabornikov; – ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; – diagnostične in terapevtske storitve. b) Specialistično ambulantna dejavnost za področja: – diabetologija; – okulistika; – ortopedija; – psihiatrija; – rentgenologija. c) Druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom: – prodaja zdravstvenih storitev na trgu; – programi za zdravo življenje (komercialni program). d) Prodaja blaga v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti. e) Koordinacija organizacije zdravstvenega varstva in zagotavljanje stabilnosti delovanja javne mreže. f) Pedagoške naloge. V tem členu našteta dejavnost se izvaja v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo.

Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oziroma statut zavoda: – svet zavoda, – direktor zavoda, – strokovni svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.

Svet zavoda sestavljajo: – trije predstavniki delavcev zavoda, – dva predstavnika zavarovancev in drugih uporabnikov, – dva predstavnika občin – ustanoviteljic. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. Predstavnika uporabnikov oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavnika ustanoviteljic zavoda imenujeta občinska sveta v skladu s statutoma občin.

Mandat članov sveta traja štiri leta. Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.

a) Svet zavoda: – sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda, – sprejema program dela in razvoja zavoda, – spremlja izvrševanje programa dela, – sprejema finančni načrt, – sprejema zaključni račun, – odloča o najemanju dolgoročnih kreditov, – daje soglasje k sklepanju pogodb in sprejetim odločitvam, za katere je tako določeno v statutu, – predlaga ustanoviteljicama spremembo ali razširitev dejavnosti, – daje ustanoviteljicama in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih, – sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda, – imenuje in razrešuje glavnega direktorja zavoda s soglasjem ustanoviteljic, – na predlog glavnega direktorja imenuje in razrešuje pomočnika glavnega direktorja za medicinske zadeve, – imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije II. stopnje, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij, – opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in tem aktom.

Direktorja imenuje svet zdravstvenega doma v soglasju z ustanoviteljicama.

Direktor zdravstvenega doma: – predstavlja in zastopa zdravstveni dom, – organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma, – odgovarja za zakonitost dela, – vodi strokovno delo zdravstvenega doma, – odgovarja za strokovnost dela zdravstvenega doma, – odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev, – sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut, – imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, – odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam, – sprejema splošne akte zavoda razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda, – opravlja druge zadeve na podlagi zakona.

Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zavoda.

Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.

Zdravstveni dom pridobiva sredstva s plačili za opravljene zdravstvene storitve, iz sredstev proračuna občine, iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji ter iz drugih virov, določenih z zakonom.

Ustanoviteljici iz občinskega proračuna zagotavljata sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na podlagi sprejetega programa zdravstvenega varstva v občini.

Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali preko donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni ene ali druge občine.

Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki ga ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti. Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za razvoj, medicinsko-tehnološko posodobitev in opravljanje dejavnosti. Presežek prihodkov nad odhodki zdravstveni dom nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje opreme. Del presežka pa se po predhodnem soglasju ustanoviteljic lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.

Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krijeta ustanoviteljici le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanoviteljici pa ugotovita, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za posledico dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občin ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.

Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zdravstveni dom.

Če zdravstveni dom v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.

Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške take dejavnosti, ki bremenijo osnovno dejavnost. Prihodke iz prvega odstavka tega člena zdravstvenega doma se ne more razporejati v investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne dasta soglasja ustanoviteljici.

Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga. Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanoviteljic.

Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.

V pravnem prometu zastopa in predstavlja zdravstveni dom direktor neomejeno.

Zdravstveni dom je dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih je v soglasju z ustanoviteljicama oddal v najem ali v zakup koncesionarjem, ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu s pogodbo.

Zdravstveni dom je dolžan dati koncesionarju možnost najema prostih prostorov in opreme, ki jih ne potrebuje za opravljanje javne zdravstvene službe, ter omogočiti vlaganje lastnih najemnikovih sredstev v prostore in opremo.

Zdravstveni dom je dolžan koncesionarja na njegove stroške vključiti v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike in zobozdravnike, oziroma za druge svoje zdravstvene delavce.

Zdravstveni dom je dolžan ustanoviteljicama najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanoviteljic.

Ustanoviteljici sta dolžni zdravstvenemu domu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru dogovorjenega programa po dinamiki, ki jo z zdravstvenim domom dogovorijo ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zdravstvenega doma zagotavljata ustanoviteljici. Zdravstveni dom ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.

Zdravstveni dom mora od ustanoviteljic: – pridobiti soglasje k določbam statuta, – pridobiti soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja, – pridobiti soglasje k statutarnim spremembam in – pridobiti soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti. Če ustanoviteljici ne odločita o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka se šteje, da je soglasje izdano.

Prebivalci obeh občin, za katere je zdravstveni dom izvajal zdravstveno varstvo do uveljavitve tega odloka, ohranijo enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.

Ta odlok začne veljati, ko ga sprejmeta Občinski svet občine Cerknica in Občinski svet občine Loška dolina. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.