Odlok o razglasitvi župnijske cerkve Sv. Lovrenc na Bizeljskem za kulturni spomenik (ODLO)

# Odlok o razglasitvi župnijske cerkve Sv. Lovrenc na Bizeljskem za kulturni spomenik (ODLO) Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 16. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) ter na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, je Občinski svet občine Brežice na 11. seji dne 31. 1. 2000 sprejel ## O D L O K o razglasitvi župnijske cerkve Sv. Lovrenc na Bizeljskem za kulturni spomenik

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, razglašamo župnijsko cerkev Sv. Lovrenca na Bizeljskem za kulturni in zgodovinski spomenik z lastnostmi umetnostnega, arhitekturnega in urbanističnega spomenika.

Današnja župnijska cerkev Sv. Lovrenc je bila zgrajena v letih od 1725 do 1737. Kasneje je bila še nadzidana in dozidana (zvonik, zakristija). Cerkev je obdana s historičnim obzidjem (opuščeno pokopališče), na katerega se naslanjata župnišče in gospodarski objekt.

Spomenik stoji na zemljišču na parceli št. *31, * 33/1, *33/2 (vse k.o. Drenovec), ki predstavlja ožje območje kulturnega spomenika in se varuje kot celota v njegovi avtentični pričevalnosti.

Širše območje spomenika zajema parcele št. *206, *214, 923, 940, 941, 943/1, 943/2, 944, 945, 947, 948, 950/1, 950/2, 954, 955, 957, 956/1, 956/2, 958, 960, 961, 1367, 1372, 1373, *32 vse k.o. Drenovec in predstavlja enotno ureditveno območje. Lastnik spomenika je po stanju v zemljiški knjigi na dan 1. novembra 1999 Župnijstvo na Bizeljskem – Rimokatoliška cerkev Sv. Lovrenc na Bizeljskem.

Lega spomenika in meja območja je označena na katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Utemeljitev tega odloka je v strokovnih podlagah, ki jih je izdelal ZVNKD Novo mesto (april 1999). Strokovne podlage in katastrski načrt (z vrisom), ki sta sestavni del tega odloka, hrani pristojni organ za okolje in prostor Občine Brežice.

Spomenik varuje v njegovi izvirni in neokrnjeni podobi. Vsi posegi temeljijo na varovanju in ohranjanju spomeniške pričevalnosti, sanaciji in prenovi spomenika.

V širšem območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim in katerih cilj je nadaljnji obstoj spomenika. Dovoljeni so strokovni posegi, ki so namenjeni raziskavam, ohranjanju in sanaciji spomenika ter izboljšavi estetskega stanja.

Za posege, ki niso v skladu z varovalnim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe, ki so nastale na spomeniku, mora povzročitelj odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Na podlagi akta o razglasitvi izda pristojni organ občine lastnikom odločbo o varstvu spomenika.

Na podlagi akta o razglasitvi pristojni organ občine v 60 dneh od njegove uveljavitve predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat za področje kulturne dediščine in pristojni inšpektorati za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.