Odlok o zavarovanju pitne vode v vrtinah VM-1/94 in VM-2/94 pri Marinčkih (ODLO)

# Odlok o zavarovanju pitne vode v vrtinah VM-1/94 in VM-2/94 pri Marinčkih (ODLO) Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86) in 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91) ter 10. člena statuta Občine Velike Lašče je Občinski svet občine Velike Lašče na 8. seji dne 27. junija 1995 sprejel ## O D L O K o zavarovanju pitne vode v vrtinah VM-1/94 in VM-2/94 pri Marinčkih

Z namenom, da se zavarujejo zaloge in kakovost vode na območju, kjer se zajema pitna voda, se s tem odlokom določijo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje pred onesnaženjem vodnega vira v vrtinah VM-1/94 in VM-2/94 pri Marinčkih.

Obseg varstvenih pasov je grafično prikazan v idejnem projektu “Zajem vode v vrtinah VM-1/94 in VM-2/94 in vključitev v vodovodni sistem”, ki ga je izdelal Hidroinženiring d.o.o. marca 1995 pod št. 420 490 in je sestavni del tega odloka. Grafični prikazi so na voljo na sedežu občine Velike Lašče.

Ob upoštevanju geoloških in hidrogeoloških razmer, kakovosti in izdatnosti vodnega vira, tehničnega načina rabe, vrste in položaja zajetja, se določijo naslednji varstveni pasovi: 1. najožji varstveni pas – cona 1, 2. ožji varstveni pas – cona 2, 3. širši varstveni pas – cona 3.

Posamezni varstveni pasovi obsegajo zemljišča parcelnih številk: 1. najožji varstveni pas VM-1/94 na parceli št. 929/2 k.o. Selo pri Robu (del parcele) VM-2/94 na parceli št. 882 k.o. Selo pri Robu (del parcele) 2. ožji varstveni pas Cona 2 obsega zemljišča parcelnih številk: k.o. Selo pri Robu 929/2, 882. 3. širši varstveni pas Cona 3. obsega zemljišča parcelnih številk: k.o. Selo pri Robu 1254/2, 891, 46/193, 46/192, 46/191, 889/2, 889/1, 886, 888, 1232, 930, 929/1, 928/1, 927, 926/1, 926/2, 928/2, 881 del, 879 del, 46/188, 887, 46/190 del 931, 924/2 del.

Zaradi zavarovanja vodnega vira, se za posamezne pasove določajo pogoji za gradnjo, promet in opravljanje gospodarskih dejavnosti.

Za varstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeni varstveni pas, veljajo tudi za varstveni pas, ki je bližje zajetju.

Najožji varstveni pas obsega območje zajetja in izvira. Za območje zajetja in izvira veljajo naslednje določbe: 1. Investitor vodovoda mora biti lastnik zemljišča. 2. Območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. 3. Kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda. 4. Ozemlje naj se očisti in uredi kot park. 5. Prepovedana je sečnja gozda. 6. Uporaba kakršnihkoli gnojil in ostalih agrotehničnih sredstev ni dovoljena. 7. Dostop na ozemlje ima le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipe, ki delajo na vzdrževanju in raziskavah, vendar v spremstvu pooblaščene osebe. 8. Potrebno je izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijo za preprečevanje onesnaženja podtalnice.

Za cono 2, kjer velja strog režim varovanja, poleg splošnih določb veljajo še naslednje: 1. Prepovedana je uporaba biocidov, herbicidov in večjih količin naravnih gnojil. 2. Prepovedana je gradnja naftovodov in plinovodov. 3. Obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost. 4. Prepovedana je intezivna reja živine. 5. Prepovedano je intenzivno izkoriščanje gozdov. 6. Potrebno je izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.

Širši varstveni pas (cona 3) s sanitarnim režimom zavarovanja zajema celotno padavinsko območje. Kjer se padavine lahko infiltrirajo oziroma površinsko pritekajo k izviru vode. V širšem varstvenem pasu s širšim varstvenim pasom varovanja veljajo naslednje določbe: a) Prepovedano je: – odlagati odpadke – uporabljati agrotehnična sredstva na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, oljanovodikove kisline, fenola, krezola, drugih vodi škodljivih snovi ter prekomerno gnojiti njive in travnike z gnojevko in gnojnico. b) Dovoljeno je: – pod posebnimi pogoji, ki jih določi upravni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, – graditi stanovanjske in gospodarske objekte, – graditi čisto industrijo in obrt, – izkopavati gramoz in pesek ter odkopavati zemljo, – graditi kanalizacijo in naprave za čiščenje odpadnih voda ter neprepustne betonske greznice in gnojišča, – skladiščenje in opravljanje tranzitnega prometa nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi, – opravljati tranzitni promet s tovornimi motornimi vozili.

Kanalizacija in naprave za čiščenje odpadnih voda v tem pasu morajo biti grajene vodotesno. Obstoječa naselja je treba sanirati z izgradnjo ali vodotesne kanalizacije ali neprepustnih betonskih greznic in gnojišč. Gradnja neprepustne greznice se lahko dovoli v skladu s sanacijskim programom tam, kjer ni pogojev za gradnjo javne kanalizacije. Za morebitna obstoječa odlagališča odpadkov je potrebno izdelati sanacijski program ter jih sanirati v roku enega leta od sprejema tega odloka. Struge potokov in hudournikov je treba redno čistiti, da se prepreči prelivanje voda proti vodnemu viru.

Prostornina posamezne cisterne za hrambo nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi je lahko največ 25 kub. m in skupna prostornina celotnega skladišča največ 200 kub. m. Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite. Tehnični pregled skladišč nafte, naftnih derivatov ali nevarnih snovi je dovoljen le po cestah, ki imajo II. stopnjo zaščite. Ceste, po katerih poteka promet s tovornimi motornimi vozili, morajo biti tako urejene, da je onemogočeno direktno ogrožanje vodnega vira. Na cestah je omejitev hitrosti na 40 km/h.

Za posege v varstvenih pasovih v coni 3, ki niso izrecno prepovedani, si je pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno pridobiti strokovno mnenje in pogoje, ki jih pripravi Geološki zavod Ljubljana – Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko.

Vsako zlivanje ali izpuščanje nevarnih ali škodljivih snovi mora vsak, ki to zazna ali povzroči, takoj sporočiti Centru za obveščanje mesta Ljubljane na telefon št. 985 ali najbližji postaji policije oziroma vodnogospodarski ali sanitarni inšpekciji.

Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in se škoda odpravi na njegove stroške.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z denarno kaznijo do 20.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., in 18. členom tega odloka. Z denarno kaznijo do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., in 18. členom tega odloka. Odgovorna oseba pravne osebe se za prekrške po prejšnjem odstavku kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 SIT

Sanacijske programe iz tega odloka in ureditev iz zadnjega odstavka 8., 11. člena tega odloka je dolžan naročiti upravljalec vodovoda. Stroške sanacije zagotavlja investitor vodovoda, (država, občina ) na predlog upravljalca vodovoda, v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli.

Obstoječe objekte v katerih se opravlja gospodarska dejavnost v varstvenih pasovih, je potrebno urediti v skladu z določbami 7., 8., 9., 10., in 11. člena tega odloka v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. Stroške sanacije se zagotavljajo na način, kot to določa drugi odstavek 17. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.