Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Lendava (ODLO)

# Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Lendava (ODLO) Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/05), 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradno prečiščeno besedilo – Uradni list RS, št. 100/05), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90, ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00, 69/02) ter 3. in 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 94/05) je Občinski svet Občine Lendava na 24. seji dne 30. novembra 2005 sprejel ## O D L O K o oskrbi s pitno vodo v Občini Lendava IN UPORABNIKOV IN UPORABNIKOV

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov ter pravice, dolžnosti in odgovornosti lastnika, upravljalca in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode.

Lastnik infrastrukturnih objektov in naprav je Občina Lendava.

Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

Upravljalec objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo v Občini Lendava je pooblaščen izvajalec javne službe za oskrbo s pitno vodo, ki mora biti dovolj tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). Upravljalec je uporabnikom dolžan zagotavljati stalno oskrbo s pitno vodo, ki je higiensko neoporečna za pitje in za ostale potrebe. V primeru, ko ni možno zadovoljiti vseh potreb, ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred uporabo vode za druge potrebe.

Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo obsega: – oskrbo s pitno vodo, – gospodarno izkoriščanje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe, – investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe, – redno vzdrževanje objektov in naprav, – izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav, – izvajanje meritev in monitoringa, – izdajanje mnenj.

Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami.

Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje javnega vodovoda, oskrbo s pitno vodo in razširitev vodovodnega omrežja v skladu s sprejetim programom Občine Lendava.

Primarno omrežje in naprave sestavljajo: – omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja, kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, – naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, – vodohrami, – cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov, – cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja. Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo: – omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, – omrežje in naprave za preprečevanje požara – hidrantna mreža, – omrežje za vzdrževanje javnih površin, – črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju, – naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. Vodovodni priključek je spojna cev od primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja do objekta, vključno z vodomerom.

Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljalec, so: – primarni objekti in naprave, – sekundarni objekti in naprave, – vodovodni priključki z vodomeri. Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se delijo na objekte in naprave individualne rabe ter objekte in naprave skupne rabe. Objekti in naprave skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin.

Objekti in naprave, za katere so odgovorni uporabniki, so: – interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno obračunsko mesto, – vodomerni jaški, – objekti in naprave, montirane z obračunskim vodomerom: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodohrami za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje in podobne naprave. Objekti in naprave so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga.

Upravljalec je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka. Upravljalec je dolžan voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.

Priključitev na javni vodovod mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in zahtevami projektne dokumentacije.

Upravljalec je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan odjem, če uporabnik vloži vlogo z veljavno tehnično dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda, na katerega se uporabnik priključuje. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev ali povečanja odjema, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bilo to mogoče.

Upravljalec izdaja naslednja mnenja: – k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov, – k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, – k priključitvi zgradb na vodovodno omrežje, – k drugim posegom v prostor. Na osnovi pridobljenega mnenja izda tajnik občinske uprave Občine Lendava ustrezno soglasje.

Uporabnik predloži upravljalcu k vlogi za pridobitev mnenja iz 14. člena tega odloka ali pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje naslednjo dokumentacijo: a) za pridobitev mnenja k osnutkom prostorsko izvedbenih aktov: – predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom potrebnih količin pitne vode, b) za pridobitev mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, – projekt izvedbe priključka, c) za pridobitev mnenja za priključitev stavb na javno vodovodno omrežje: – gradbeno dovoljenje, – projekt izvedbe priključka, d) za pridobitev mnenja k drugim posegom v prostor, ki niso vezani na priključitev na javni vodovod: – ustrezen projekt, iz katerega je razviden predviden poseg v prostor. Uporabnik predloži občinski upravi Občine Lendava k vlogi za pridobitev soglasja iz 14. člena tega odloka dokumentacijo, navedeno v prvem odstavku tega člena, in ustrezno mnenje upravljalca.

Pri izdaji mnenja iz prvega odstavka 15. člena tega odloka mora upravljalec določiti: – minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja, – pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj, – traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje, – profil in tip vodomera, – lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, – posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih območjih za zajem pitne vode, določenih z odlokom o varstvu vodnih virov vodovodnih sistemov, – pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, – mesto priključitve na objekte in naprave, za katere je odgovoren upravljalec, – pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa priključka. Upravljalec lahko izda negativno mnenje iz prejšnjega odstavka, če predložena dokumentacija ni v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo priključitev na vodovodno omrežje. Upravljalec je dolžan izvesti priključitev v obliki in po postopku, ki je obdelan v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja, najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo. Obveznosti, ki jih je dolžan uporabnik poravnati pred izvedbo posameznega priključka, so: – plačilo prispevka za priklop na obstoječe vodovodno omrežje, – dejanski stroški izvedbe priključka.

Pri gradnji novega vodovodnega omrežja in pri opravljanju vzdrževalnih del na objektih in napravah iz 9. člena tega odloka, je uporabnik upravičen do odškodnine za nastalo škodo na njegovem zemljišču in kulturi ter vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Priključek je stalen ali začasen. Pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Upravljalec je dolžan izvesti na zahtevo uporabnika začasni priključek za potrebe graditve objekta v roku 30 dni od prejema zahteve. Zahtevi mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Javna služba se financira iz cene storitev, ki mora biti oblikovana v skladu z veljavno vladno uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo. Ceno storitev oblikuje upravljalec v skladu z veljavno zakonodajo in soglasjem lastnika.

Investicijsko vzdrževanje se financira iz amortizacije in cene izvajanja gospodarske javne službe na podlagi letnega plana.

Širitev vodovodnega omrežja se financira iz cene izvajanja gospodarske javne službe, kreditov in prispevkov fizičnih in pravnih oseb.

Letni plan investicijskega vzdrževanja, širitve vodovodnega omrežja, plan porabe amortizacijskih sredstev in ceno izvajanja gospodarske javne službe potrjuje Občinski svet Občine Lendava.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. S porabniki vode, ki porabijo več kot 3000 m3 vode mesečno, lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi in dobavi vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali je začasno vodomer v okvari.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda glavni obračunski vodomer. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. Vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril. Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo. Osnova za obračun je odčitek obračunskega vodomera.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti dostopen delavcem in pooblaščenim osebam upravljalca za kontrolo in vzdrževanje.

Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera gredo v breme upravljalca. Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan prijaviti upravljalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 23. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera v mejah dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljalec.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Pri fizičnih osebah opravi upravljalec odčitavanje najmanj dvakrat letno. Pri pravnih osebah opravi upravljalec odčitavanje najmanj enkrat mesečno z upoštevanjem ostalih odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera. Na posebne zahteve uporabnika se lahko odčitavanje opravi tudi večkrat, stroški pa bremenijo uporabnika.

Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi dejanske porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene porabe v prihodnjem obračunskem obdobju, ki temelji na porabi v preteklem obračunskem obdobju in veljavne cene. Obračun se opravi na podlagi odčitane dejanske porabe in veljavne cene in prispevkov najmanj enkrat letno.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznih uporabnikov ni obveznost upravljalca. V objektih, kjer je poleg gospodinjstev tudi sedež gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika in izveden samo en priključek, se obračunava poraba vode za gospodarske družbe in samostojne podjetnike po ceni, določeni za gospodarske družbe in samostojne podjetnike sorazmerno po deležih porabe vode. V vseh novograjenih objektih, v katerih je več stanovanjskih ali poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode.

V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, se obračuna pavšalna poraba vode na podlagi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Če upravljalec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika in mu določiti rok v katerem bo lahko števec odčital. Če tudi v tem roku to ni mogoče, se uporabniku obračuna pavšalni znesek.

Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa upravljalca za pretekli mesec. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh. V primeru, da uporabnik ne poravna računa za porabo vode v roku 60 dni po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok plačila 15 dni in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, mora upravljalec prekiniti dobavo vode.

Uporabnik, ki mu je bila odmerjena poraba vode, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži dokazljivi pisni ugovor upravljalcu vodovoda, če meni, da mu količina porabljene vode ni pravilno odmerjena. Upravljalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih: – če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode, – če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, – če je priključek na vodovod izveden brez mnenja upravljalca in soglasja lastnika, – če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti, – če uporabnik brez mnenja upravljalca in soglasja lastnika dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali spremeni namembnost, – če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega odloka, – če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, – če uporabnik brez soglasja upravljalca opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju upravljalca, – če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, – če uporabnik ne plača računa v plačilnem roku, niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina, – če upravljalec kanalizacijskega omrežja posreduje upravljalcu vodovodnega omrežja informacijo z ustreznimi dokazili, da uporabnik ni plačal stroškov odvajanja odpadnih in padavinskih voda v skladu z veljavnim odlokom o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Lendava, – če upravljalec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda. Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Upravljalec je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ 7 dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Upravljalec lahko na lastne stroške prekine dobavo vode za krajši čas zaradi: – planiranih vzdrževalnih del na napeljavah oziroma objektih in napravah, – okvar na napeljavah oziroma objektih in napravah. O vzroku za prekinitev mora uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja ali direktno; za predvidena vzdrževalna dela pred pričetkom del, ob okvarah pa takoj ob nastanku dogodka.

V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare) in v skladu z zakonom lahko upravljalec brez nadomestila škode prekine ali zmanjša dobavo vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno oskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

Upravljalec je dolžan: – sistematično in strokovno zmanjševati količino neregistrirane in registrirane vode (redna sanacija vodovodnega omrežja in redna zamenjava vodomerov), – predlagati spremembe odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov.

Lastnik ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti: – z izgradnjo vodovodnega omrežja zagotavljati oskrbo s pitno vodo, – zagotavljati ustrezen nivo investicijskega vzdrževanja, – obravnavati poročila upravljalca o stanju vodooskrbe in predlogih za njeno izboljšanje, – izdajati soglasja, na osnovi pridobljenega mnenja upravljalca, – izdajati soglasje k ceni vode, ki jo oblikuje in predlaga upravljalec, – seznanjati uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.

Upravljalec ima pri preskrbi z vodo zlasti naslednje obveznosti: – skrbeti za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati plane enostavne in razširjene reprodukcije ter pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda ter z njimi seznaniti uporabnike, – redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda, – vzdrževati priključke na svoje stroške, razen v primeru, če okvara na priključku nastane po krivdi uporabnika, – redno pregledovati, preizkušati in menjati vodomere v skladu z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika v skladu s 27. in 28. členom tega odloka, – redno kontrolirati kvaliteto vode v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode in ostalimi predpisi, – obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode, – voditi kataster vodovodnih instalacij in ostale evidence, – redno odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode, – ažurno izdajati mnenja in izvajati priključitve na vodovod, – organizirati preskrbo v izrednih razmerah in ažurno poročati o nastopu izrednih razmer ustreznim organom občine, – obračunavati amortizacijo in voditi ostale poslovne knjige, – sistematično pregledovati omrežje in ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo, – organizirati zaščito vodnih objektov (zajetje, črpališče, vodohram, razbremenilnik), – po naročilu občine, lastnika infrastrukture, skrbeti za pravilno obratovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov, – kontrolirati stvarno porabo vode glede na dovoljeno ob priključitvi.

Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti: – redno vzdrževati interno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, le-te zaščititi pred zmrzovanjem in na dostopih čistiti sneg, led in ostali material ter s tem zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem, – omogočiti dostop do obračunskega vodomera in internih hidrantov, – nemudoma javljati upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, vodomerih in odjemu vode iz hidrantov, – s pisnim obvestilom upravljalcu javiti lastninske, namembnostne ali ostale spremembe pri uporabniku, – redno plačevati vodo na osnovi izdanih računov v plačilnem roku, – urejati medsebojno delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera, – izvajati varčevalne in ostale ukrepe v izrednih razmerah ali ob prekinitvi dobave vode, – varčevati z vodo v skladu s priporočili in kriteriji, ki jih poda lastnik.

Upravljalci oziroma izvajalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, kanalizacijskega, elektro, telefonskega, toplovodnega, plinskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. Za vse posege v območju vodovodnih napeljav morajo predhodno pridobiti mnenje upravljalca in soglasje lastnika vodovoda.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov, gasilske vaje, za njihovo preizkušanje, izpiranje vodovoda in za polnjenje cistern za prevoz pitne vode. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno o odvzemu vode iz hidrantov takoj obvestiti upravljalca vodovoda. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode ter za druge utemeljene potrebe se sme koristiti le s soglasjem upravljalca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo na podlagi pogodbe.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju in nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje upravljalec javnega vodovoda: – če izvede priključitev brez predhodnega soglasja (16. člen), – če ne izvede priključitve najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev (16. člen), – če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (35. člen), – če ne izvaja prekinitve dobave vode v primerih, kot jih določa 35. člen, – če ne izpolnjuje obveznosti iz 40. člena. Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prve točke tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca vodovoda.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba in samostojni podjetnik: – če se priključi na vodovod ali poveča odjem brez soglasja (13. člen), – če ne izpolnjuje obveznosti iz 41. člena, – če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 43. členom. Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prve točke tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba: – če se priključi na vodovod brez soglasja (13. člen), – če ne izpolnjuje obveznosti iz 41. člena, – če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 43. členom.

Uporabniki, ki so priključeni na vodovodno omrežje v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v enem letu po uveljavitvi tega odloka.

Priključitev objektov na javni vodovod je obvezna na celotnem območju Občine Lendava, kjer je javni vodovod že zgrajen, se gradi ali rekonstruira.

Pri izvajanju tega odloka se morajo upoštevati tudi določila veljavnih odlokov o varstvu vodnih virov vodovodnih sistemov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, upravljalec vodovodnih objektov in naprav ter uprava Občine Lendava.

Upravljalec je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti Občini Lendava v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda. Ta čas se uporablja sedaj veljavni tehnični pravilnik.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 60/01, 65/03, 23/05).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.