Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1993 (ODLO)

# Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1993 (ODLO) Na podlagi 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni t. RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) in 7. člena Odloka o organizaciji in delu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 16/90 in 20/90) je Skupščina občine Kamnik na 29. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 3. 1993 sprejela ## ODLOK o proračunu občine Kamnik za leto 1993

S proračunom občine Kamnik za leto 1993 se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini Kamnik.

Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1993 v višini 929,854.260 SIT se razporedijo za SIT – tekoče obveznosti 636,580.931 – investicijske obveznosti 77,856.980 – skladi proračuna 215,416.349 Izvršni svet občine Kamnik v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov v skladu z gibanjem cen na drobno. Izvršni svet tekoče usklajuje osebne dohodke vseh uporabnikov proračuna v skladu s sklepi pristojnih republiških upravnih organov o izhodiščnem bruto osebnem dohodku. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del proračuna.

V rezervni sklad se izloča 0,5% izvirnih prihodkov proračuna, kar bo predvidoma znašalo 3,142.703 SIT.

Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Kamnik ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno. V primeru izpada prihodka iz naslova republiške izravnave, se vse proračunske postavke linearno znižajo.

Uporabniki smejo prevzemati obveznosti v imenu občine le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva, ki so jim zagotovljena, morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim bila dana in v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi. Uporabniki morajo nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, raziskovalne naloge ter storitve oddajati s pogodbo, izvajalci pa morajo biti izbrani na podlagi javnega razpisa, če z zakonom ni drugače določeno. Za proračun pristojni upravni organ občine opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev. V skladu s 43. členom Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90, 61/90 in 96/91) smejo koristniki proračuna za vrednost nematerialnih in materialnih naložb (oprema, gradbeni objekti) zmanjšati obračunano amortizacijo do 100% v breme lastnega kapitala.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem. Če prihodki proračuna med letom ne pritekajo v predvideni višini, lahko izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ustrezne ukrepe oziroma spremembo proračuna.

Izvršni svet sme v okviru skupnega obsega proračunskih sredstev spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva. O teh odločitvah mora izvršni svet poročati skupščini občine.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko izvršni svet odloči, da se za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine.

Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada iz 1. točke 31. člena Zakona o financiranju javne porabe do zneska določenega s proračunom.

Izvršni svet je pooblaščen, da razporeja tekočo proračunsko rezervo za naloge; ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva oziroma za naloge v proračunu, za katere se med letom izkaže, da zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.

Občina se lahko zadolži za financiranje nalog s področja javne porabe kratkoročno – za dobo do enega leta ali dolgoročno, in sicer v okviru skupnega obsega sredstev proračuna. Dolgoročno se lahko zadolži le za financiranje dejavnosti gospodarske infrastrukture na ravni občine.

O dolgoročni zadolžitvi odloča skupščina občine, o kratkoročni zadolžitvi pa izvršni svet.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1993 dalje.