Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Radovljica (ODLO)

# Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Radovljica (ODLO) Na podlagi 97. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), 12. člena Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 33/92) ter 5. člena Odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89 ter Uradni list RS, št. 23/91) je Skupščina občine Radovljica na 21. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 5. 1993 sprejela ## ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Radovljica

S tem odlokom se za območje občine Radovljica ureja graditev in vzdrževanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, upravljanje zaklonišč, uporaba zaklonišč v miru, financiranje graditve zaklonišč in nadzor nad izvajanjem odloka.

Zaklonišča in drugi zaščitni objekti so zaprti prostori, ki morajo po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev in drugih nevarnosti. Zaklonišča se glede na stopnjo odpornosti delijo na zaklonišča osnovne zaščite in zaklonišča dopolnilne zaščite.

Glede na vrsto delimo zaklonišča na: 1. javna zaklonišča, ko so namenjena za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišč, 2. zaklonišča v stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in drugih stavbah, ki so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. 3. skupna zaklonišča, ki so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb, 4. zaklonišča podjetij, ki so namenjena predvsem za zaščito delavcev, zaposlenih v teh podjetjih. Upravni organ za obrambo vodi evidenco vseh obstoječih zaklonišč, s podatki o njihovi zmogljivosti in njihovi uporabi.

Zaklonišča v stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in drugih stavbah so skupni prostori teh stavb, skupna zaklonišča pa so skupni prostori večjega števila stavb v soseski. Sredstva in naprave v zakloniščih so skupni deli in naprave stavbe oziroma skupine stavb.

Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v miru, v neposredni vojni nevarnosti pa se v zaklonišča dopolnilne zaščite prilagajajo tudi obstoječi objekti in prostori.

Drugi zaščitni objekti so kletni in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti, ki se ob neposredni vojni nevarnosti preuredijo v zaklonišča dopolnilne zaščite ter rovni zaklonilniki, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.

Upravne zadeve v zvezi z evidenco obstoječih zaklonišč, graditvijo novih zaklonišč, vzdrževanjem in uporabo javnih zaklonišč ter oddajanjem javnih zaklonišč v najem opravlja za obrambo pristojen organ občine Radovljica.

Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v vseh strnjenih naseljih z nad 5000 prebivalci, in sicer v novih objektih, namenjene za šole, vrtce, zdravstvene zavode, domove za starejše, centre zvez, energetskih objektih in vseh objektih, kjer se bo opravljala dejavnost posebnega pomena za obrambo in zaščito, ki jih odredi Izvršni svet Skupščine občine Radovljica. Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč, so prikazana na karti v merilu 1: 5000 ali 1: 25000, ki je sestavni del tega odloka.

Zavodi in podjetja, ki so pooblaščeni za prostorsko planiranje, urejanje prostora ter projektiranje in graditev, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.

Upravni organ, pristojen za obrambo, sodeluje pri pripravi programa prostorskih izvedbenih aktov in daje soglasje k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov za območja, navedena v drugem odstavku 8. člena.

Investitorji morajo v objektih na območjih in v naseljih, ki so določena v 8. členu tega odloka, s svojimi sredstvi graditi zaklonišča.

Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta, in sicer kot dvonamenski prostori, namenjeni za uporabo v miru, ki pa izpolnjujejo vse predpisane tehnične normative za zaklonišča.

Investitorji morajo v primerih, ko gre za gradnjo objekta iz 8. člena tega odloka, predložiti upravnemu organu pristojnemu za obrambo, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Investitor mora ob tehničnem pregledu objekta predložiti vse zahtevane ateste meritev, opreme in izjavo nadzornega organa o brezhibnosti izvedbe gradbeno tehničnih del. Ob izdaji uporabnega dovoljenja se mora en izvod vročiti upravnemu organu za obrambo, zaradi evidence.

Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje upravni organ za obrambo oziroma fizična ali pravna oseba, ki jo za to pooblasti upravni organ za obrambo (upravnik zaklonišča). S posebno pogodbo se opredeli način upravljanja in vzdrževanja ter medsebojne pravice in obveznosti.

Zaklonišča v stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in drugih stavbah ter skupna zaklonišča upravljajo in vzdržujejo lastniki stanovanj, poslovnih in drugih prostorov v skladu s pogodbo o upravljanju. Glede deleža stroškov upravljanja in vzdrževanja in načina plačevanja stroškov za zaklonišča se uporabljajo določbe glede upravljanja in vzdrževanja skupnih prostorov, delov, objektov in naprav.

Zaklonišča se morajo redno vzdrževati, enkrat letno pa se mora opraviti tehnična kontrola zaklonišča. Tehnično kontrolo in preiskuse o delovanju varnostnih ter zaščitnih naprav v zakloniščih opravljajo pooblaščeni zavodi oziroma organizacije, ki jih pooblasti Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.

V miru se lahko zaklonišča uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: 1. da se v njih ne opravljajo preureditve, ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča oziroma spremembe osnovnega namena zaklonišča; 2. da se uporabljajo na način, s katerim se ne poslabšajo higienski in tehnični pogoji zaklonišča; 3. da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razsuti materiali; 4. da dejavnost, ki se opravlja v zakloniščih, ne ovira stanovalcev in drugih uporabnikov stavb; 5. da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in uporabiti za zaščito najpozneje v 12 urah.

Najemne pogodbe o oddaji javnega zaklonišča v najem sklene občina Radovljica oziroma fizična ali pravna oseba, ki je pooblaščena za upravljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč. Ostala zaklonišča oddajajo v najem, pod pogoji iz prejšnjega člena, lastniki stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in drugih prostorov, s tem, da en izvod najemne pogodbe predložijo upravnemu organu za obrambo.

Najemna pogodba o oddaji javnega zaklonišča mora obsegati zlasti namen in čas uporabe, obseg in vrsto dopustne preureditve, vzdrževanje, višino najemnine, prenehanje najemne pogodbe, ureditev po prenehanju in rok izpraznitve prostorov. Pred sklenitvijo najemne pogodbe se ugotovi, stanje objekta, instalacij in opreme v zaklonišču.

Najemna pogodba za javno zaklonišče se lahko sklene za določen čas oziroma nedoločen čas s 6-mesečnim odpovednim rokom. Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka se najemna pogodba lahko odpove v primeru, da najemnik krši določbe 17. člena tega odloka oziroma ne plača najemnine zaporedoma dva meseca.

Višina najemnine za oddajo javnega zaklonišča se določi ob sklenitvi najemne pogodbe in se povečuje skladno z višino najemnin za poslovne prostore v lasti občine Radovljica.

Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni se zaklonišča uporabljajo za osnovni namen.

Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91).

Najemne pogodbe za zaklonišča se morajo uskladiti z določbami tega odloka v šestih mesecih od veljavnosti odloka.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/84, 15/86 in 7/88).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.