Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Škofja Loka (ODLO)

# Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Škofja Loka (ODLO) Na podlagi določil 97. in 98. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) in 12. člena Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 33/92) ter na podlagi določil 3. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni list RS, št. 16/93) je Skupščina občine Škofja Loka na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 7. 1993 sprejela ## ODLOK o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Škofja Loka

Z Odlokom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: odlokom) se ureja graditev ter vzdrževanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, upravljanje zaklonišč, uporaba zaklonišč v miru, dajanje v najem, financiranje graditve zaklonišč in nadzor nad zaklonišči.

Zaklonišča in drugi zaščitni objekti so zaprti prostori, ki morajo po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, določene s predpisanimi tehničnimi normativi.

Po namenu uporabe se zaklonišča delijo na: a ) javna zaklonišča, ki so namenjena za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih površinah v bližini zaklonišča b) zaklonišča v stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in drugih stavbah, ki so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah c) skupna zaklonišča, ki so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki živijo, delajo oziroma se zadržujejo v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah v določeni stanovanjski soseski d) zaklonišča v podjetjih in drugih organizacijah, ki so namenjena predvsem za zaščito delavcev, zaposlenih v teh podjetjih oziroma organizacijah. Upravni organ za obrambo vodi evidenco vseh obstoječih zaklonišč, s podatki o njihovi zmogljivosti in njihovi uporabi v miru.

Zaklonišča v stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in drugih stavbah so skupni prostori teh stavb, skupna zaklonišča pa so skupni prostori večjega števila stavb v soseski. Sredstva in naprave v zakloniščih so skupni deli in naprave stavbe oziroma skupine stavb.

Zaklonišča se glede na stopnjo odpornosti in obseg zaščite delijo na zaklonišča osnovne zaščite in zaklonišča dopolnilne zaščite. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v miru, v neposredni vojni nevarnosti pa se v zaklonišča dopolnilne zaščite prilagodijo tudi obstoječi objekti in prostori.

Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti, ki se ob neposredni vojni nevarnosti preuredijo v zaklonišča dopolnilne zaščite ter javni zaklonilniki, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.

Upravne naloge v zvezi z evidenco obstoječih zaklonišč, graditvijo novih zaklonišč, vzdrževanjem in uporabo javnih zaklonišč ter oddajanjem javnih zaklonišč v najem, opravlja pristojni organ za obrambo občine Škofja Loka.

Na območju občine Škofja Loka se zaklonišča osnovne zaščite gradijo v strnjenih naseljih z nad 5000 prebivalci in sicer v novih objektih, namenjenih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, domove za starejše, centre zvez, energetskih objektih in drugih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. Območja in naselja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč so: Podlubnik, Novi svet, Partizanska cesta, Cesta talcev do št. 12, Stara Loka do številke 41 (z izjemo številk 34, 36, 38, 40), Titov trg, Šolska ulica, Kidričeva c. 1, staro mestno jedro s Poljansko cesto do št. 26. Območja gradnje zaklonišč so prikazana na karti v merilu 1: 7500, ki je sestavni del tega odloka.

Zavodi in podjetja, ki so pooblaščeni za prostorsko planiranje, urejanje prostora ter projektiranje in graditev, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije upoštevati območja obvezne izgradnje zaklonišč.

Pri vseh ostalih novih objektih na navedenem območju, v katerih bivajo ljudje brez zaklonišč, pa je potrebno obvezno ojačati ploščo nad kletjo, da zadrži rušenje objekta nanjo. Izvedba ojačitve navedene plošče mora ustrezati zahtevam iz 4. člena Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 33/92).

Investitorji morajo zagotoviti, da se zaklonišča praviloma gradijo v sklopu objekta, tako da je možna njihova dvonamenska raba, ne sme pa se zmanjševati njihova zaščitna funkcija.

Zaklonišča gradijo investitorji s svojimi sredstvi in v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.

Obstoječa zaklonišča se morajo redno vzdrževati. Vsako zaklonišče mora imeti knjigo vzdrževanja, v katero se vpisujejo podatki o izvršenih pregledih in tehničnih pregledih ter ukrepih in načinu odprave ugotovljenih pomanjkljivosti. Skupaj s knjigo vzdrževanja zaklonišč se hranijo navodila za vzdrževanje zaklonišča, uporabno dovoljenje zaklonišča, atesti, garancijski listi in seznam pooblaščenih servisov proizvajalcev opreme in naprav. Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča se enkrat na leto opravi tehnična kontrola zaklonišča.

Lastniki stavb, v katerih so zaklonišča, so dolžni skrbeti za redno vzdrževanje zaklonišč v skladu s prejšnjim členom in skrbeti za njihovo smotrno uporabo v miru.

Tehnično kontrolo zaklonišč in preizkuse o delovanju varnostnih ter zaščitnih naprav v zakloniščih opravljajo zavodi in druge organizacije, ki jih pooblasti Ministrstvo za obrambo RS.

Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje občina Škofja Loka.

V miru se lahko zaklonišča uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: – da se v njih ne opravljajo preureditve, ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča oziroma spremembo osnovnega namena zaklonišča – da se uporabljajo na način, s katerim se ne poslabšajo higienski in tehnični pogoji zaklonišča – da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razsuti materiali – da dejavnost, ki se opravlja v zakloniščih, ne ovira stanovalcev in drugih uporabnikov stavb – da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in uporabiti za zaščito najpozneje v 12 urah – najemne pogodbe o uporabi zaklonišč v miru sklepajo lastniki stavb v katerih so zaklonišča, upoštevajoč določila 17. člena tega odloka.

Sredstva, zbrana od najemnin za oddajo zaklonišč, so namenska sredstva in se uporabljajo za vzdrževanje zaklonišč.

Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravijo pristojne inšpekcijske službe in Upravni organ za obrambo občine Škofja Loka.

Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91).

Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/90).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.