Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Univerzitetni kampus Novo mesto (ODLO)

# Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Univerzitetni kampus Novo mesto (ODLO) Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 31. seji dne 28. 9. 2006 sprejel ## O D L O K o občinskem lokacijskem načrtu Univerzitetni kampus Novo mesto 1. člen S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt Univerzitetni kampus Novo mesto (v nadaljevanju OLN), ki ga je izdelal Ravnikar Potokar arhitekturni biro, d.o.o., Ljubljana pod številko projekta 11/2005 v septembru 2006. OLN vsebuje: – besedilo OLN – kartografski del z grafičnimi načrti: Načrt namenske rabe prostora 1.1 Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine M 1:5000 Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije 2.1 Ureditveno območje – Pregledna situacija M 1:2000 2.2 Rušitvena situacija M 1:1000 2.3 Načrt parcele M 1:1000 2.4 Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi M 1:1000 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor 3.1 Ureditveno območje – Pregledna situacija – ortofoto M 1:2500 3.2 Ureditvena situacija M 1:1000 3.3 Ureditvena situacija – 1. klet M 1:1000 3.4 Ureditvena situacija – Pritličje M 1:1000 3.5 Ureditvena situacija – 3. nadstropje M 1:1000 3.6 Ureditvena situacija – Krajinska ureditev M 1:1000 3.7 Karakteristični prerezi M 1:500 3.8 Prikaz faznosti gradnje M 1:1000 3.9 Študija požarne varnosti M 1:1000 Načrt projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in ostale infrastrukture 4.1 Gradbena situacija s prometno ureditvijo M 1:1000 4.2 Vzdolžni prerez – Glavna cesta G2-105 M 1:1000/100 4.3 Vzdolžni prerez – Regionalna cesta R3-419 M 1:1000/100 4.4 Vzdolžni prerez – Intervencijska pot M 1:1000/100 4.5 Vzdolžni prerez – Dostop do potniškega terminala M 1:1000/100 4.6 Vzdolžni prerez – Dostopna cesta v garažo M 1:1000/100 4.7 Karakteristični prečni prerez ceste G2-105/0256 (Novo mesto–Metlika) M 1:50 4.8 Karakteristični prečni prerez krožnega križišča na glavni cesti (Levičnikova cesta) M 1:50 4.9 Karakteristični prečni prerez ceste R3-419/1204 (Šentjernejska cesta) M 1:50 4.10 Karakteristični prečni prerez krožnega križišča na regionalni cesti (Šentjernejska cesta) M 1:50 4.11 Karakteristični prečni prerez intervencijske poti M 1:50 4.12 Zbirna situacija – elektroenergetski vodi M 1:1000 4.13 Zbirna situacija – komunalni vodi M 1:1000 s sosednjimi območji opredelitev dejavnosti in gradnjo

Priloge k OLN so: – Povzetek za javnost – Izvleček iz strateškega prostorskega akta – Obrazložitev in utemeljitev OLN – Seznam strokovnih podlag – Smernice nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede upoštevanja – Mnenja nosilcev urejanja prostora – Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN – Oceno stroškov za izvedbo OLN – Seznam tangiranih zemljišč s podatki o lastniku in zemljišču – Spis postopka priprave in sprejemanja OLN – Študija požarne varnosti – Geološko-geomehansko poročilo – Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme št. 9026 – Drugi gradbeni načrti št. 9026 – Načrt elektro inštalacij št. EIP-075.

V ureditvenem območju OLN so naslednje prostorske ureditve: Z OLN se načrtuje naslednje objekte: – vhodni prometni terminal z vhodnim objektom – objekte inštitucij in rektorata na severnem delu območja – študentske domove na vzhodnem delu območja – inštitut in zavod na južnem delu ploščadi – športno dvorano – podzemne garaže – arhive in depoje v kletnih etažah – infrastrukturne objekte. Z OLN se načrtujejo naslednje površine: – osrednja tlakovana ploščad – potniški terminal z vhodno ploščadjo – športne površine – zunanji amfiteater – gozdne parkovne površine – travnik.

Območje načrtovanega univerzitetnega kampusa v Drgančevju leži na gozdnem območju, ki se razteza vzhodno od Ragovega loga in leži v neposredni bližini Levičnikove ceste. Območje predlagane lokacije za umestitev univerzitetnega kampusa s pripadajočimi programi obsega skupaj okoli 45,37 ha. Meja območja urejanja poteka po zemljiščih s parc. št. 1231/1, 1231/2, 1231/3, 1235/2, 1266/1, 1266/1, 1266/2, 1266/6, 1345/1, 1993/1, 1993/2, 1993/3, 1993/4, 1993/4, 1993/5, 1993/6, 1993/7, 1993/8, 1993/9, 232/1, 232/2, 232/2, 232/3, 232/7, 232/8, 238/1, 243/145, 243/146, 243/147, 243/4, 243/7, 243/79, 243/83, 243/98, 252/13, 252/14, 252/15, 252/2, 252/3, 252/4, 252/5, 252/6, 253/10, 253/11, 253/24, 253/25, 253/8, 254/1, 254/12, 254/15, 254/16, 254/17, 254/2, 254/22, 254/23, 254/24, 254/25, 254/26, 254/6, 254/7, 254/8, 256/1, 256/12, 256/2, 256/3, 256/4, 256/5, 256/7, 256/8, 257/1, 257/2, 257/3, 258/1, 259/11, 259/20, 284/17, 284/46, 304/3, 304/4, vse k.o. Ragovo. Območje lokacijskega načrta zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1231/1, 1231/2, 1231/3, 1266/1, 1266/2, 1266/5, 1266/6, 1266/7, 1345/1, 232/1, 232/2, 232/3, 232/7, 232/8, 238/1, 238/18, 238/27, 238/28, 243/106, 243/145, 243/146, 243/147, 243/4, 243/7, 243/79, 243/83, 249/1, 249/10, 249/11, 249/12, 249/13, 249/14, 249/15, 249/16, 249/17, 249/18, 249/19, 249/2, 249/20, 249/21, 249/22, 249/23, 249/24, 249/25, 249/26, 249/27, 249/28, 249/3, 249/4, 249/5, 249/6, 249/7, 249/8, 249/9, 252/1, 252/14, 252/5, 253/24, 254/1, 254/12, 254/15, 254/17, 254/2, 254/20, 254/22, 254/23, 254/24, 254/25, 254/5, 254/6, 254/7, 254/8, 256/1, 256/12, 256/2, 256/3, 259/11, 259/17, 259/21, 284/17, 284/46, 304/3, 304/4, vse k.o. Ragovo. – rekonstrukcija dela Šentjernejske ceste (R2-419/1204) na zemljiščih s parc. št. 304/4, 304/3, 284/46, 285/12, 1231/3, 256/2, 256/1, 254/2, 254/22, 254/6, 254/7, 1231/1, 254/8, 254/12, 253/11, 253/25, 253/10, 1231, 256/8, 254/15, 254/16, 254/17, 254/1, vse k.o. Ragovo; – rekonstrukcija dela glavne ceste G1-105/0255 na zemljiščih s parc. št. 1266/2, 1345/1, vse k.o. Ragovo; – na novo krožišče na Levičnikovi cesti je možno priključiti Tavčarjevo na zemljiščih s parc. št. 243/83, Jurčičevo, Stritarjevo in Levstikovo ulico; – izvedba priključka Lobetove ulice na novo krožno križišče na zemljiščih s parc. št. 1231/3, 253/8, 253/24, 286/14, 286/18, vse k.o. Ragovo; – izvedba dostopa do stanovanjske hiše št. 22 Lobetova ul. in po potrebi št. 40 Šentjernejska cesta na zemljiščih s parc. št. 286/16, 286/36 in 286/5, vse k.o. Ragovo.

Izven območja urejanja s tem OLN se izvede: – izvedba dela kabliranega podzemnega daljnovoda od TP Kodeljev hrib do nove TP v območju urejanja na zemljiščih s parc. št. 254/19, 254/16, 254/15, 254/17, 254/1, vse k.o. Ragovo; – izvedba dela javne razsvetljave ob Šentjernejski cesti na zemljiščih s parc. št. 1231/1, 254/16, 254/15, 254/17, 254/1, vse k.o. Ragovo; – izvedba dela tlačnega voda za odvod odpadnih komunalnih vod od črpališča na zemljišču s parc. št. 278/1, k.o. Ragovo do črpališča v območju urejanja na zemljišču s parc. št. 1345/1, k.o. Ragovo; – izvedba dela kabelske kanalizacije za TK in KATV vode s situativno navezavo na projekt št. IP-65/04, Topos d.o.o., avgust 2004, do meje območja urejanja OLN na zemljišču s parc. št. 1345/1, k.o. Ragovo; – izvedba dela vodovoda in plinovoda s situativno navezavo na projekt št. IP-65/04, Topos d.o.o., avgust 2004 do meje območja urejanja OLN na zemljiščih s parc. št. 1345/1, 278/5, 1266/2, vse KO Ragovo; – izvedba dela javne razsvetljave s situativno navezavo na projekt št. IP-65/04, Topos d.o.o., avgust 2004, do meje območja urejanja OLN na zemljišču s parc. št. 1345/1, k.o. Ragovo; – izvedba dela kanalizacije za odvod padavinskih vod od meje območja urejanja do iztoka v reko Krko na zemljiščih s parc. št. 1345/1, 185/2, 187, 188, 189/1, 217/6, 1246/3, 217/1, 217/8, 1247/5, 211/1, 1346, 203/2, 211/2, 1342/5, vse k.o. Ragovo; – izvedba dela kanalizacije za odvod odpadnih komunalnih vod s črpališčem od meje območja urejanja do iztoka v obstoječ jašek na Seidlovi cesti na zemljiščih s parc. št. 1345/1, 185/2, 187, 188, 189/1, 1342/5, vse k.o. Ragovo.

Območje OLN je razdeljeno na 3 ureditvene enote: 1. UE 01_Gozd s posebnim namenom na severnem delu območja OLN 2. UE 02_Objekti univerzitetnega kampusa 3. UE 03_Zelene površine pod grajenim območjem kampusa.

Vplivno območje OLN je enako ureditvenemu območju OLN. Vplivno območje OLN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, namenjena za gradnjo primarne komunalne in energetske infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev bo vplivno območje obsegalo zemljišča, ki so sedaj vključena v območje OLN ter zemljišča s posegi komunalnih vodov in prometne infrastrukture.

Območje OLN se nahaja v gozdnem predelu Drgančevja. Nova zasnova predstavlja t. i. anglosaški model univerzitetnega kampusa z avtonomno in celostno oskrbo na enem mestu. Nova zasnova je oblikovno in funkcionalno samostojna. Grajeni kompleks kampusa je v UE 02. Kompleks je navezan na primarno cestno omrežje Novega mesta – na zahodu je glavna navezava na Levičnikovo cesto. Predviden je nov priključek z rekonstrukcijo Levičnikove ceste in novim krožiščem. Sekundarna navezava na mesto je z južne strani na Šentjernejsko cesto – z novim krožiščem ob naselju Žabja vas. Promet je z obeh cest speljan neposredno v garažno hišo pod osrednjo ploščadjo. Ob Levičnikovi cesti se predvidi samostojna prometna glava z vsemi prometnimi funkcijami kampusa – ustavljanje javnega potniškega prometa, dostava, protokolarni dovoz, kratkotrajno ustavljanje. Na rekonstruiranih cestah – Levičnikovi in Šentjernejski se predvidi postajališča mestnega potniškega prometa. Drugi del kampusa – UE 01 obsega gozd s posebnim namenom na severnem delu območja. V gozd se posega le s parkovno ureditvijo. Predvidene peš in kolesarske poti so razvejane po celotnem gozdnem območju in se navezujejo na sosednja mestna območja – na vzhodu na stanovanjsko in trgovsko območje Cikava, na zahodu na stanovanjsko območje Ragovska in na jugu na stanovanjsko naselje Žabja vas. Z OLN se izven območja OLN predvideva rekonstrukcija Šentjernejske ceste ter cestni priključek v novo krožno križišče na Levičnikovi cesti iz stanovanjske soseske ob Tavčarjevi, Jurčičevi, Stritarjevi in Levstikovi ulici. UE 03, ki zajema zelene površine na južnem delu območja, predvideva krajinsko ureditev travnika brez gradnje objektov tudi na južnem območju izven meje OLN. Načrt ureditve z navezavo na sosednja območja je razviden v kartografskem delu – Pregledna situacija, št. lista: 3.1.

V UE 01 ni dovoljeno posegati z objekti. Način gospodarjenja, omejitve in posegi so opisani v 40. členu tega OLN. V UE 02 so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. V UE 03 je dovoljeno posegati le s parkovnimi in športnimi površinami. V UE 03 ni dovoljeno posegati z objekti.

V UE 02 so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05-popr. – v nadaljevanju: Uredba): 1 STAVBE 11 Stanovanjske stavbe 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 12 Nestanovanjske stavbe 122 Upravne in pisarniške stavbe 1220 Upravne in pisarniške stavbe 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 123 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih telekomunikacij 1241 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1242 Garažne stavbe 12420 Garažne stavbe 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 1262 Muzeji in knjižnice 12620 Muzeji in knjižnice 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 1265 Športne dvorane 12650 Športne dvorane 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI 21 Objekti transportne infrastrukture 211 Ceste 2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi 2142 21420 Predori in podhodi Predori in podhodi 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi 2211 Naftovodi in prenosni plinovodi* 21120 Naftovodi in prenosni plinovodi* 2214 Prenosni elektroenergetski vodi* 21140 Prenosni elektroenergetski vodi* * objekti, ki jih OLN tangira (plinovod ob glavni cesti G1-105 -Geoplin d.o.o. ter visokonapetostni elektrovod -napajanje KRKE d.d.) 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja 2221 Distribucijski plinovodi 22210 Distribucijski plinovodi 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 22231 Cevovodi za odpadno vodo 2224 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja 24 Drugi gradbeni inženirski objekti 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas 2411 Športna igrišča 24110 Športna igrišča 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ENOSTAVNI OBJEKTI (na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči – Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) 1 Pomožni objekti – vse vrste ograj – pomožni infrastrukturni objekti – pomožni cestni objekti – pomožni žičniški objekti – pomožni energetski objekti – pomožni komunalni objekti 2 Začasni objekti – začasni objekti, namenjeni prireditvi 3 Vadbeni objekti – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem 4 Spominska obeležja 5 Urbana oprema UE 01 obsega gozd s posebnim namenom. Posege vanj opredeljuje 40. člen tega odloka.

V območju OLN so predvidene naslednje ureditve: – Hortikulturne ureditve: – zasaditev obojestranskega drevoreda ob Levičnikovi cesti, – parkovno urejanje in vzdrževanje gozda s posebnim namenom, – zasaditev degradiranih območji gozda z novo vegetacijo, – obnovitev gozdnih robov, – linearne zazelenitve na centralni in vstopni ploščadi kompleksa, – zgoščanje drevesne zasaditve med predvidenimi objekti, ki se zajedajo v gozd, – zasaditev grmovnic ob predvidenih sprehajalnih poteh, – vzdrževanje travnika na jugu območja, – zazelenitev in oblikovanje brežin, nastalih zaradi prilagajanja terena novim objektom. – Parterne ureditve: – tlakovanje centralne in vstopne ploščadi, – ureditev javne razsvetljave in postavitev urbane opreme na centralni in vstopni ploščadi, – ureditev potniškega terminala s prostori za čakanje avtobusov, avtomobilov in taksijev, – zazelenitev in ureditev tlakovanih poti med glavnimi vhodi inštitucij, – tlakovane poti med objekti inštitucij, – ureditev zunanjih utrjenih zelenih površin, atrijev, zunanjih družabnih prostorov na izhodih iz inštitucij, – ureditev zunanjih čitalniških mest v zelenju na izhodu iz knjižnice in čitalnice, – utrjene tlakovane površine med objekti študentskih domov; postavitev prostorov za sedenje, – ureditev tlakovanih poti med ploščadjo in vhodi študentskih domov, – športne površine v gozdnem območju na platoju ob študentskih domovih in obstoječem vkopu v teren; postavitev tribun v obstoječo konfiguracijo terena, – centralni vadbeni stadion s tekaško stezo, skakališčem v daljino in višino, na robu gozda na južnem delu območja, – zunanji amfiteater v obstoječem vkopu; tribune v obstoječi konfiguraciji terena, – utrjena krožna intervencijsko dostavna pot, – parkovne utrjene poti za kolesarje, pešce in rekreativce v gozdu s posebnim namenom z navezavo na sosednja mestna območja.

Osnovna dejavnost v območju OLN je izobraževanje. Sekundarne dejavnosti so kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti. Vse ostale dejavnosti so le-tem podrejene in se jih načrtuje v omejenem obsegu v okviru primarnih programov. V območju OLN so po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) dovoljene naslednje dejavnosti: G TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE 52 TRGOVINA NA DROBNO, RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI; POPRAVILA IZDELKOV ŠIROKE PORABE 52.47 Trgovina na drobno s knjigami, časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami 52.471 Dejavnost knjigarn 52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami 52.473 Dejavnost papirnic H GOSTINSTVO 55 GOSTINSTVO 55.2 Dejavnost domov, kampov in drugih nastanitvenih obratov 55.23 Dejavnost drugih nastanitvenih obratov 55.234 Dejavnost dijaških, študentskih domov, internatov 55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih lokalov 55.30 Dejavnost prehrambenih gostinskih lokalov 55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij 55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn 55.4 Točenje pijač 55.40 Točenje pijač 55.400 Točenje pijač 55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane (catering) 55.51 Dejavnost menz 55.510 Dejavnost menz K POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE 73 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ 73.1 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije 73.10 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije 73.101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja 73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije 73.103 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju kmetijstva in sorodnih dejavnosti 73.104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine 73.2 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja in humanistike 73.20 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja in humanistike 73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja 73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike M IZOBRAŽEVANJE 80 IZOBRAŽEVANJE 80.3 Višje strokovno, visoko strokovno in univerzitetno izobraževanje 80.30 Višje strokovno, visoko strokovno in univerzitetno izobraževanje 80.301 Višje strokovno izobraževanje 80.302 Visoko strokovno izobraževanje 80.303 Univerzitetno izobraževanje 80.4 Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 80.42 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n. O DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI 92 REKREACIJSKE, KULTURNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI 92.3 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne dejavnosti 92.32 Obratovanje objektov za kulturne prireditve 92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve 92.5 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 92.51 Dejavnost knjižnic in arhivov 92.511 Dejavnost knjižnic 92.512 Dejavnost arhivov 92.52 Dejavnost muzejev, varstvo kulturne dediščine 92.521 Dejavnost muzejev 92.522 Varstvo kulturne dediščine 92.6 Športna dejavnost 92.61 Obratovanje športnih objektov 92.610 Obratovanje športnih objektov

Tipologija zazidave Tipologija zazidave naj sledi konceptualni zasnovi horizontalnih ploskev, ki se v prečnem prerezu nalagajo v skladu z obstoječo konfiguracijo terena. Posamezni stavbni volumni so v projektno mrežo ujeti tako, da se izmenjujeta polno in prazno in s tem omogočata čitljivost obstoječe konfiguracije z zelenim plaščem Drgančevja. Naglašena je horizontalnost s pretežno transparentno opno, ki zagotavlja »zračnost« oblikovalske zasnove in njeno »zraščenost« s prostorom. Objekti ne smejo dajati vtisa volumna, temveč horizontalnega prepleta plošč na ortogonalni mreži. Različni funkcionalni sklopi objektov se vežejo na centralno ploščad, ki se jo oblikuje enotno v celoti. Enotna tipologija zazidave velja za celoten kompleks, za vse objekte. Izjema je zaradi tehničnih rešitev lahko le športna dvorana. Infrastrukturni objekti so oblikovno podrejeni. Umestitev objektov na teren Objekte se maksimalno prilagaja konfiguraciji terena – tudi z zelenimi atriji, konzolnimi previsi čez teren, zelenimi prehodi pod objekti in med njimi – natančna umestitev objektov z vrisanim obstoječim in novim profilom terena je razvidna iz kartografskega dela – Karakteristični prerezi, št. lista: 3.7. Lege objektov na zemljišču z vrisanimi gradbenimi linijami so prikazane v kartografskem delu – Ureditvena situacija, št. lista: 3.2. Ureditev okolice objektov je opisana v 17. členu – Pogoji za zunanjo ureditev. Konstrukcijska zasnova Konstrukcijsko zasnovo objektov tvori armiranobetonski skelet v kleteh, pritličju in nadstropjih. Konstrukcijsko je ta del armiranobetonska stenasta konstrukcija. Glavno nosilno konstrukcijo tvorijo stene debeline 20–30 cm v vzdolžni in prečni smeri in nosilni stebri. Stene zgoraj v etažah so povezane med sabo s togimi šipami, armiranobetonskimi ploščami debeline 25–30 cm. Temeljenje je prilagojeno profilu in sestavi terena. Za pogoje temeljenja posameznega objekta je potrebno pridobiti podrobno geomehansko poročilo. Fasada Fasade so predvidene v kombinaciji stekla in alu sendvič polnil. Kjer je to možno, so fasade izvedene na principu dvojnih zasteklitev, da je izraba energije čim večja. Pas horizontalnih plošč mora biti viden tudi na fasadi. Predvideno je oblikovanje južne fasade kletnih programov, ki so delno vkopani. Vsi kletni programi, ki potrebujejo naravno osvetlitev, so orientirani na južno stran. Južna fasada – kletni programi se oblikuje kot ostale fasade objetov. Regulacijske in gradbene linije Gradbene linije so razvidne v kartografskem delu: Ureditvena situacija, št. lista 3.2. Višinski gabariti Usmeritve za višinske gabarite so podane za vsak objekt v 14. členu tega odloka. Navedene so možne tolerance in odstopanja višinskih gabaritov.

A1 Vhodno servisni objekt Program in vrsta posega: Glavni vstopni objekt z nadzorom kampusa, servisni in vzdrževalni prostori univerzitetnega kampusa, nadstrešnica prometnega terminala. Objekt ima lastno povezavo z garažami. V objektu je otok za ločeno zbiranje odpadkov. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 59.1 m x 16.2 m – etažnost = P pritličje 249 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 5 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 4.50 m – tolerance ±10%, pri etažnosti ni toleranc – poseg novogradnja A2 Inštitucija 1/faza 1 Program in vrsta posega: Objekt visokošolskih programov družboslovne in pedagoške usmeritve s pripadajočimi predavalnicami, kabineti, referati, amfiteatralnimi dvoranami, hallom, javnimi servisi v pritličju (trgovine, kopirnice...) in servisnimi prostori. Objekt ima lastno povezavo z garažami. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 16.2 m x 48.2 m, 15.8 m x 16.2 m, 24.2 m x 32.0 m, 16.2 m x 48.0 m – etažnost P+3 pritličje 2334.44 m2 b.e.p. celota 8413.04 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 17 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 4.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+2, maks. P+4 – poseg novogradnja A3 Inštitucija 1/faza 2 Program in vrsta posega: Objekt visokošolskih programov družboslovne in pedagoške usmeritve s pripadajočimi predavalnicami, kabineti in servisnimi prostori. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 16.2 m x 64.2 m, 72.0 m x 16.2 m, 16.2 m x 48.0 m – etažnost P+2, P+1 pritličje (+203.00) 1036.83 m2 b.e.p. pritličje (+207.00) 2984.04 m2 b.e.p. celota 6698.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 25 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +203.00 m, +207.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.15 m – tolerance ±10%, etažnost – maks. P+3 – poseg novogradnja A3/1 Povezovalni trakt Program in vrsta posega: Povezava faze 1 in faze 2 Inštitucije 1. Hodnik in dodatne predavalnice. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 15.8 m x 16.2 m – etažnost P pritličje 255.96 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 17 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena povezovalni trakt je nad koto terena – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P, maks. P+1 – poseg novogradnja A4 Rektorat s knjižnico in glavno predavalnico Program in vrsta posega: Rektorat z vso administracijo, mednarodno pisarno, večnamensko reprezentančno dvorano, prostori za gostujoče profesorje, veliko amfiteatralno predavalnico, galerijo, hallom, javnimi servisi v pritličju (kopirnice, trgovine, študentski servisi...) in servisnimi prostori. Objekt ima lastno povezavo z garažami. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 18.6 m x 64.0 m – etažnost P+2 (nižji del), P+3 (višji del) pritličje 2243.40 m2 b.e.p. celota 6430.52 m2 b.e.p. – višinski gabariti nižji del 13 m, višji 17m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 4.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+2, maks. P+4 (obvezna zasnova streh v dveh različnih nivojih) – poseg novogradnja A4/1 Povezovalna trakta Program in vrsta posega: Povezava faze rektorata in knjižnice z inštitucijo 1, inštitucijo 2, inštitucijo 3. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 15.8 m x 16.2 m, 7.8 m x 8.2 m – etažnost P pritličje 320 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 13 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena povezovalni trakt je nad koto terena – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P, maks. P+1 – poseg novogradnja A5 Inštitucija 2/faza 1 Program in vrsta posega: Objekt visokošolskih programov naravoslovno tehničnih usmeritev s pripadajočimi predavalnicami, kabineti, laboratoriji, referati, amfiteatralnimi dvoranami, hallom, javnimi servisi v pritličju (trgovine, kopirnice...) in servisnimi prostori. Objekt ima lastno povezavo z garažami. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 24.0 m x 32.2 m, 8.0 m x 48.0 m, 8.2 m x 80.2 m, 15.8 m x 16.2 m, 16.2 m x 80.2 m – etažnost P+3, P+4 pritličje 3352.00 m2 b.e.p. celota 13507.81 m2 b.e.p. – višinski gabariti nižji del 17 m, višji 21m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +207.00 m, +211.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 4.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+2, maks. P+4 (obvezna zasnova streh v dveh različnih nivojih) – poseg novogradnja A6 Inštitucija 2/faza 2 Program in vrsta posega: Objekt visokošolskih programov naravoslovno tehničnih usmeritev s pripadajočimi predavalnicami, kabineti in servisnimi prostori. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 16.0 m x 32.0 m, 16.2 m x 48.1 m, 15.8 m x 16.2 m, 16.2 m x 104.2 m – etažnost P, P+2, P+3 pritličje 2189.64 m2 b.e.p. celota 7008.20 m2 b.e.p. – višinski gabariti nižji del 17 m, višji 29 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +199.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+1, maks. P+3 (obvezna zasnova streh v dveh različnih nivojih) – poseg novogradnja A6/1 Povezovalni trakt Program in vrsta posega: Povezava faze 1 in faze 2 Inštitucije 2. Hodnik in dodatne predavalnice. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 15.8 m x 16.2 m – etažnost P pritličje 255.96 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 21 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena povezovalni trakt je nad koto terena – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P, maks. P+1 – poseg novogradnja A7 Inštitucija 3/faza 2 Program in vrsta posega: Objekt visokošolskih programov ostalih usmeritev s pripadajočimi predavalnicami, kabineti, referati, amfiteatralnimi dvoranami, hallom in servisnimi prostori. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 24.0 m x 32.2 m, – etažnost P+2 pritličje 1164.78 m2 b.e.p. celota 3494.34 m2 b.e.p. – višinski gabariti 21 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +199.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 4.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+2, maks. P+3 – poseg novogradnja A8 Javni zavod 1 Program in vrsta posega: Javni zavod 1, Inštitut s pisarnami, vodstvom, raziskovalnimi delavnicami in servisnimi prostori. Objekt ima lastno povezavo z garažami. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 16.2 m x 52.2 m, 15.8 m x 16.2 m, 13.7 m x 36.2 m – etažnost K,P pritličje 1341.58 m2 b.e.p. celota 3300.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti 5 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 4.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P, maks. P+1 – poseg novogradnja A9 Športna dvorana Program in vrsta posega: Športni objekt s športno dvorano, z manjšimi vadbenimi dvoranami, fitnes prostorom in servisnimi prostori. Športna dvorana ima lastno povezavo z garažami. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 52.20 m x 48.30 m – etažnost = 2.K, 1.K, P pritličje 1061.30 m2 b.e.p. celota 4703.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 8 m nad koto pritličja (+191.00 m), oziroma 13 m nad koto druge kleti – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m (na zahodu – vstop v objekt) +184.00 m (na jugu – izhod proti stadionu) – višina svetlega prehoda v pritličju min. 6.50 m – tolerance ±10%, etažnost – maks. P+1 – poseg novogradnja A10 Študentski domovi z upravo/faza 1 Program in vrsta posega: Študentski domovi z enoposteljnimi in dvoposteljnimi sobami, ločenim mladinskih hotelom, upravo, recepcijo, družabnimi prostori, učilnicami, večnamenskimi avlami, študentsko restavracijo, kuhinjo, pralnico in ostalimi servisi. Študentski domovi imajo lastno povezavo z garažami. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 88.00 m x 13.7 m, 24.20 m x 18.30 m, 96.20 m x 8.20 m – etažnost = 2.K, 1.K, P+2, P+4 pritličje 1260.00 m2 b.e.p. celota 8540.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 18.50 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.50 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+2, maks. P+4 – poseg novogradnja A11 Študentski domovi/faza 1 Program in vrsta posega: Študentski domovi z dvoposteljnimi sobami z ložami, sobami za študentske družine, družabnimi prostori, učilnicami in ostalimi servisi. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 64.20 m x 10.2 m, – etažnost P+2 pritličje 654.80 m2 b.e.p. celota 1964.50 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 18.50 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +198.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.15 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+2, maks. P+3 – poseg novogradnja A12 Študentski domovi/faza 2 Program in vrsta posega: Študentski domovi z enoposteljnimi sobami, dvoposteljnimi sobami, dupleks sobami za podiplomske študente, receptorjem, kolesarnico, skupnimi prostori, učilnicami in ostalimi servisi. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 112.0 m x 12.1 m, 16.2 m x 23.8 m, 48.2 m x 8.2 m – etažnost P+1 pritličje 2138.00 m2 b.e.p. celota 4276.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 18.50 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +201.50 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.50 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+1, max. P+3, maks. kota strehe +17.50 m, spreminja se kota pritličja – poseg novogradnja A13 Študentski domovi/faza 3 Program in vrsta posega: Študentski domovi z enoposteljnimi sobami z ložami, dvoposteljnimi sobami, receptorjem, kolesarnico, skupnimi prostori, učilnicami in ostalimi servisi. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 88.0 m x 7.90 m, 16.0 m x 8.05 m, 80.0 m x 8.05 m – etažnost P+2 pritličje 1471.00 m2 b.e.p. celota 4413.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 25.50 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +205.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.50 m – tolerance ±10%, etažnost – min. P+1, maks. P+2 – poseg novogradnja A14 Javni zavod 2 Program in vrsta posega: Javni zavod 2, pisarne in restavratorske delavnice in ostali servisi. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 48.1 m x 40.2 m, – etažnost 1.K 1950.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 0.00 m – kota pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha = centralna ploščad – kota urejenega terena +185.00 m (izhod iz 1.kleti) – višina svetlega prehoda v 1. kleti min. 4.15 m – tolerance ±10%, pri etažnosti ni toleranc – poseg novogradnja A15 Javni zavod 3 Program in vrsta posega: Arhiv in depoji, pisarne in ostali servisi. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa (1. klet): 48.1 m x 40.2 m, 94.2 m x 40.2 m (2. klet) – etažnost 2.K, 1.K 1. klet 1360.00 m2 b.e.p. celota 5227.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti 0.00 m – kota pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha = centralna ploščad – kota urejenega terena +185.00 m (izhod iz 1. kleti) – višina svetlega prehoda v 1. kleti min. 4.15 m – tolerance ±10%, pri etažnosti ni toleranc – poseg novogradnja A16 Garaže Program in vrsta posega: Podzemne garaže z dostopi na osrednjo ploščad in objekte. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 296 m x 80 m – etažnost P 2.K, 1.K 2 x 17 255 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. -8.00 m pod koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – tolerance ±10%, pri etažnosti ni toleranc – poseg novogradnja A17 Izhodi iz garaž Program in vrsta posega: Izhodi iz garaž za uporabnike in obiskovalce univerzitetnega kampusa. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: 8.2 m x 5.05 m – etažnost P pritličje 2 x 41.5 m 2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 4.00 m nad koto pritličja (+191.00 m) – oblikovanje strehe ravna streha – kota urejenega terena +190.00 m – višina svetlega prehoda v pritličju min. 3.50 m – tolerance ±10%, pri etažnosti ni toleranc – poseg novogradnja

C1 Atletski stadion Program in vrsta posega: Vadbeni atletski stadion krožne dolžine 300m, s 6 stezami, krit s tartanom, z zaletišči za skok v daljino, višino, delno v gozdnem območju, delno v parku Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: okoli 115.20 m x 61.20 m – etažnost P pritličje 6300.00 m2 b.p. – višinski gabariti maks. 5 m pod koto pritličja (+191.00 m) – kota urejenega terena +185.00 m – tolerance ±10% – poseg novogradnja C4 Zunanji amfiteater Program in vrsta posega: Zunanji večnamenski amfiteater za prireditve, s sedišči v obstoječi brežini. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: okoli 40 m x 30 m – etažnost pritličje okoli 800.00 m2 b.p. – višinski gabariti maks. 16 m pod koto pritličja (+191.00 m) – kota urejenega terena +202.00 m – tolerance ±10% – poseg novogradnja

Pogoji za enostavne objekte: – Za postavitev vseh vrst ograj ni posebnih pogojev. – Pomožni cestni objekti se projektirajo glede na Zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, opisane v poglavju V. tega OLN. – Pomožni elektroenergetski objekti se projektirajo glede na Zasnovo projektnih rešitev energetske infrastrukture opisane v poglavju V. tega OLN. – Pomožni elektroenergetski objekti se projektirajo glede na Zasnovo projektnih rešitev komualne infrastrukture, opisane v poglavju V. tega OLN. – Za začasne objekte ni posebnih pogojev. – Pogoji za vadbene objekte, ki se načrtujejo v sklopu OLN, so navedeni pod Pogoji za urejanje zunanjih površin v 17. členu OLN – Pogoji za zunanjo ureditev. – Za spominska obeležja ni posebnih pogojev. – Urbana oprema se izvaja z enotno in celovito oblikovno rešitvijo za celotno območje OLN; postavitev urbane opreme je razvidna iz kartografskega dela – Ureditvena situacija, št. lista 3.2. – Reklamni panoji in usmerjevalne table morajo biti oblikovani enotno in združeni na skupnem označevalnem totemu; predvidena sta dva usmerjevalna totema v krožnih križiščih ob vstopih v kampus. Totema sta lahko maks. dimenzije h=10 m, širine 2 m, lahko sta osvetljena.

Pogoji za urejanje zunanjih površin: – Centralna ploščad se tlakuje kot enotna površina – centralno ploščad ni dopustno deliti na različne oblikovne enote ali jo oblikovati kot nepovezano enoto po delih. – Centralna ploščad se opremlja z urbano opremo (klopi, luči, stojala za kolesa ...). – Ploščad pred prometnim terminalom se obravnava kot vstopni del centralne ploščadi – zanj se predvidi enako tlakovanje in urbana oprema kot na centralni ploščadi. – Urejanje športnih površin naj se prilagaja konfiguraciji terena – športne površine se umeščajo na raven plato ob študentskih domovih in na obstoječi vkop v teren (igrišče za košarko). – Predvidene tribune ob športnih objektih se v celoti prilagajajo konfiguraciji terena. – Zunanji amfiteater je umeščen v obstoječ vkop – previden je teater v zeleni brežini. – Vsi betonski oporni zidovi so zazelenjeni. Pogoji za krajinsko ureditev: – Zasnova krajinske ureditve mora v največji možni meri ohranjati obstoječo vegetacijo in jo nadgraditi z novo drevesno ter grmovno vegetacijo. – Dodani drevoredi naj poudarjajo linearnost osrednje ploščadi v smeri vzhod – zahod. – Z zasaditvijo se zgostijo vsi vmesni prostori ob predvidenih objektih, ki se vraščajo v gozd. – Območje južno od ploščadi se ohranja kot travnik – zanj se predvidi vzdrževanje brez novih zasaditev. – Za večji del travnika, ki se ne ureja s tem OLN, se v bodočnosti svetuje ohranitev travnate površine s prepovedjo gradnje objektov. – Gozd s posebnim namenom na severnem delu območja se ureja le s parkovno ureditvijo. Pogoji za gospodarjenje, varstveni režim in omejitve gozda s posebnim namenom so podrobneje navedene v 40. členu tega OLN-ja. – Levičnikova cesta se ureja kot mestna cesta z obojestranskim drevoredom, kolesarskimi stezami in pločniki. – Na Levičnikovi cesti se predvidi javna razsvetljava. – Krajinsko in oblikovno se ureja predvidena krožna križišča – predvidena je zazelenitev in postavitev usmerjevalnih totemov. – Med gradnjo objektov in infrastrukture naj se ohranja in zaščiti gozdne in ostale parkovne površine v največji možni meri. – Vse brežine, ki so potrebne za prilagoditev kotam objektov, morajo položno slediti obstoječi konfiguraciji terena; vse nove brežine se zazeleni. – Načrt krajinske ureditve je razviden iz kartografskega dela – Ureditvena situacija – Krajinska ureditev, št. lista: 3.6. B1 Vhodni potniški terminal Program in vrsta posega: Potniški terminal z navezavo na Levičnikovo cesto, s krožnim obračališčem in postajališčem mestnega potniškega prometa, dostop za taksije, kratkotrajno ustavljanje, uvoz in izvoz iz garaž, protokolarni vhod, intervencijske poti, navezava na krožno intervencijsko in dostavno pot, s kontrolo prometa v objektu A1, tlakovana ploščad z zazelenitvijo in urbano opremo. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: okoli 90.0 m x 52.1 m – površina okoli 4627.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti maks. 4.0 m nad koto pritličja (+191.00 m) – kota urejenega terena +190.00 m (ob objektu A1), +205.50 (krožišče ob Levičnikovi cesti) – tolerance ±10% – poseg novogradnja B2 Centralna tlakovana ploščad Program in vrsta posega: Glavna javna ploščad celotnega kompleksa, zaprta za promet, z izjemo protokolarnih in intervencijskih vozil. Pešcona, tlakovana, zazelenjena v linearnih in gručastih potezah (projekt krajinske ureditve), z urbano opremo. Vsi glavni vhodi so navezani neposredno na ploščad. Pod ploščadjo se nahajajo garaže in arhivski prostori. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: okoli 265.0 m x 80.2 m – površina okoli 15 970.00 m2 b.e.p. – višinski gabariti ±0.00 m – kota pritličja (+191.00 m) – kota urejenega terena +190.00 m = ±0.00 m – tolerance ±10% – poseg novogradnja B3 Urejene zunanje površine ob inštitucijah Program in vrsta posega: Zunanje urejene površine v zelenju med centralno tlakovano ploščadjo in inštitucijami. Delno tlakovane (ob vhodih), z urbano opremo. Gabariti: – kota urejenega terena glede na teren – tolerance ±10% – poseg novogradnja, ohranjeno obstoječe drevje B4 Zunanja čitalniška mesta Program in vrsta posega: Delno utrjene površine s prostori za sedenje v zelenju z obstoječo in novo zasaditvijo. Gabariti: – kota urejenega terena +199.0 m (izhod iz kjnižnice), glede na teren – tolerance ±10% – poseg novogradnja, ohranjeno obstoječe drevje B5 Atrij študentskega naselja Program in vrsta posega: Delno utrjene površine s prostori za sedenje v zelenju z obstoječo in novo zasaditvijo. Gabariti: – kota urejenega terena +195.0 m (izhod iz knjižnice), glede na teren – tolerance ±10% – poseg novogradnja, ohranjeno obstoječe drevje B6 Urejene zunanje površine ob študentskih naseljih Program in vrsta posega: Delno utrjene površine s prostori za sedenje v zelenju z obstoječo in novo zasaditvijo. Gabariti: – kota urejenega terena +201.5 m (izhod iz objekta A12), +205.0 m (izhod iz objekta A13), glede na teren – tolerance ±10% – poseg novogradnja, ohranjeno obstoječe drevje C2 Zunanje športne površine ob študentskem naselju Program in vrsta posega: Nogometno igrišče s travnato površino, teniško igrišče, balinišče in dodatne športne površine, urejene zelene in tlakovane površine ob igriščih. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: okoli 44 m x 24 m (mali nogomet), 15 m x 28 m (tenis igrišče) – etažnost pritličje okoli 8500.00 m2 b.p. – višinski gabariti maks. 15 m pod koto pritličja (+191.00 m) – kota urejenega terena +205.00 m – tolerance ±10% – poseg novogradnja C3 Košarkarsko igrišče Program in vrsta posega: Košarkarsko igrišče s tribunami v obstoječi brežini. Gabariti: – zunanje tlorisne dimenzije dimenzije tlorisa: okoli 26 m x 14 m (košarka) – etažnost pritličje okoli 1350.00 m2 b.p. – višinski gabariti maks. 8 m nad koto pritličja (+191.00 m) – kota urejenega terena +198.00 m – tolerance ±10% – poseg novogradnja C5 Parkovna ureditev v gozdu s posebnim namenom Program in vrsta posega: Kolesarske, tekaške in peš utrjene poti, s prostori za sedenje in ostalo opremo. – površina okoli 238 000.00 m2 b.p. – poseg nove poti, nova zasaditev, redna vzdrževalna dela C6 Travnik Program in vrsta posega: Kolesarske, tekaške in peš utrjene poti, s prostori za sedenje in ostalo opremo. – površina okoli 38 700.00 m2 b.p. – poseg nove poti, nova zasaditev, redna vzdrževalna dela

Celotno območje urejanja se navezuje na glavno cesto G2-105/256 Novo mesto–Metlika (Levičnikova cesta) in na regionalno cesto R2-419/1204 (Šentjernejska cesta) preko krožnih križišč. Urejanje prometnih površin je razvidno iz grafičnih načrtov – Načrta projektnih rešitev prometne infrastrukture.

Glavna cesta G2-105/256 Novo mesto–Metlika (Levičnikova cesta) se rekonstruira od km 0+793 do km 1+652. Obravnavani del ceste poteka od meje lokacijskega načrta na severu pa do križišča Žabja vas na jugu, kjer se projektno naveže na IP rekonstrukcije križišča Žabja vas, ki ga je izdelalo podjetje Topos, d.o.o., pod št. IP-65/04, avgust 2004. Rekonstrukcija ceste poteka po obstoječi trasi. Levičnikova cesta se rekonstruira tako, da se njen profil razširi in uredita se dvostranska pločnika in dvostranski enosmerni kolesarski stezi z zelenicami in obojestranskim drevoredom po celotni dolžini obravnavane ceste. Izbor sadik za drevored in zelenice ter njihovo vzdrževanje mora biti tako, da deli rastlin ne bodo segali v svetli profil vozišča. Zaradi umestitve novega krožišča na Levičnikovi cesti se niveleta ceste na odseku od km 1+051 do km 1+299 zniža za največ 1,10 m, na odseku od km 1+299 do km 1+652 pa zviša za največ 0,80 m. Regionalna cesta R2-419 (Šentjernejska cesta) se rekonstruira od km 0+132 do km 0+865. Obravnavani del ceste poteka od križišča Žabja vas, kjer se projektno naveže na IP rekonstrukcije križišča Žabja vas, ki ga je izdelal Topos, d.o.o., pod št. IP-65/04 avgusta 2004, pa do meje lokacijskega načrta na severovzhodu. Rekonstrukcija ceste poteka po obstoječi trasi, razen od km 0+640 do km 0+865, kjer le-ta rahlo deviira zaradi predvidenega krožišča. Šentjernejska cesta se rekonstruira tako, da se njen profil od km 0+234 do km 0+276 razširi za enostranski pločnik na desni strani vozišča, med km 0+276 in km 0+417 se profil razširi za enostranski pločnik na levi strani ter enostranski pločnik in kolesarsko stezo na desni strani vozišča, od km 0+417 do km 0+835 pa se razširi in uredi dvostranski pločnik in dvostranska kolesarska steza. Na obeh lokacijah, priključek univerzitetnega kampusa na Levičnikovo cesto in na Šentjernejsko cesto, je predvidena izgradnja krožnega križišča. Velikost krožnih križišč je povzeta iz Kapacitetne analize, ki jo je izdelal dr. Tomaž Maher, univ. dipl. inž. grad. V krožnem križišču na Levičnikovi cesti je predviden tudi četrti priključek iz stanovanjske soseske Jurčičeve, Stritarjeve, Levstikove in Tavčarjeve ulice. Krožno križišče predstavlja moderno zasnovo križišča. Rešitev omogoča večjo prometno prepustnost in obenem večjo prometno varnost, v obravnavanem primeru pa omogoča varno priključevanje univerzitetnega kampusa na Levičnikovo in Šentjernejsko cesto. Na obeh krožnih križiščih je predviden premer otoka D(otoka) enak ali večji od 30 m, širina krožnega vozišča > 6.0 m s prečnim sklonom med -1.5% do -2.0% + 1.0 m tlakovanega pasu s prečnim sklonom > 6.0%. Os krožišča poteka po sredini vozišča in ima radij enak ali večji od R=19,00 m. Krožišče ima prometno površino z dvema voznima pasovoma. Na uvozih mora biti zagotovljena širina e > 5.50 m. Izvozi so lahko širši za 0.50 m.Priporočljiva dolžina razširitve je l > 20 m, priporočljiv vpadni kot priključka Φ = 30°. Prevoznost krožnih križišč mora biti dobra predvsem na G2-105 in R2-419 za tovorna vozila s priklopniki. V sklopu izdelave tega OLN je bila prevoznost za tovorna vozila s priklopniki preverjena z dinamičnimi zavijalnimi krivuljami. Zaradi zelo močnega prometnega toka na Levičnikovi cesti je problematična varnost pešcev, ki tudi dodatno zmanjšujejo zmogljivost uvozov, zaradi česar je pedviden podhod za pešce pod Levičnikovo cesto. Izvozna rampa na Levičnikovi cesti od bencinske črpalke se ukine. Predviden je direkten izvoz z bencinske črpalke na Levičnikovo cesto, ki je prilagojen izvozu za desne zavijalce in je urejen s potrebno prometno signalizacijo. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide, ter se opremijo z ustrezno signalizacijo. V sklopu ureditve celotnega območja univerzitetnega kampusa so predvidene tudi notranje komunikacije, in sicer dostopne ceste in krožna intervencijska pot. Povzetek prometne študije: Izdelana Kapacitetna analiza in dimenzioniranje priključkov novega Univerzitetnega središča Novega mesta na primarno cestno omrežje je osnova za izdelavo idejnega projekta priključkov. Glede na časovno neopredeljeno izgradnjo novega Univerzitetnega središča smo kapacitetno vrednotili dva časovna preseka, ki sta vezana tudi na dve različni cestni mreži: – konica leta 2013 je izračunana na obstoječem cestnem omrežju + AC, – konica leta 2025 je izračunana na cestnem omrežju, kjer je upoštevana vzhodna obvoznica in prečne povezave z Levičnikovo cesto. Prometni tokovi krožnega križišča na Levičnikovi cesti +------------+-------------------------------+-------------------------------+ | Smer | 2013 | 2025 | | +-------+---------------+-------+-------+--------------+--------+ | | Uvoz |Krožeči promet | Izvoz | Uvoz |Krožeči promet| Izvoz | | | | mimo | | | mimo | | | | | uvoza/izvoza | | | uvoza/izvoza | | +------------+-------+---------------+-------+-------+--------------+--------+ |G1-105 Ločna| 975 | 60 | 961 | 709 | 63 | 714 | +------------+-------+---------------+-------+-------+--------------+--------+ |G1-105 | 978 | 43 | 991 | 725 | 52 | 722 | |Metlika | | | | | | | +------------+-------+---------------+-------+-------+--------------+--------+ |Kampus | 103 | 931 | 104 | 117 | 657 | 116 | +------------+-------+---------------+-------+-------+--------------+--------+ Prometni tokovi krožnega križišča na Šentjernejski cesti +---------------+-----------------------------+------------------------------+ | Smer | 2013 | 2025 | | +-------+-------------+-------+-------+--------------+-------+ | | Uvoz | Krožeči | Izvoz | Uvoz | Krožeči | Izvoz | | | | promet mimo | | | promet mimo | | | | | uvoza/izvoza| | | uvoza/izvoza | | +---------------+-------+-------------+-------+-------+--------------+-------+ |R2-419 Novo | 780 | 15 | 780 | 384 | 29 | 386 | |mesto | | | | | | | +---------------+-------+-------------+-------+-------+--------------+-------+ |Lobetova ulica | 8 | 786 | 8 | 27 | 388 | 20 | +---------------+-------+-------------+-------+-------+--------------+-------+ |R2-419 | 785 | 9 | 789 | 403 | 5 | 409 | |Šentjernej | | | | | | | +---------------+-------+-------------+-------+-------+--------------+-------+ |Kampus | 16 | 783 | 12 | 17 | 398 | 16 | +---------------+-------+-------------+-------+-------+--------------+-------+ Opomba: V časovnem preseku za leto 2025 je upoštevana vzhodna obvoznica, zaradi česar so prometne obremenitve manjše skoraj za polovico glede na leto 2013 Dostopna cesta, ki poteka od krožnega križišča na Levičnikovi cesti do potniškega terminala univeritetnega kampusa, je dolžine 30 m. Vozišče je širine 2 x 4.0 m z ločilnim otokom 2,0 m. Ob levi strani vozišča se uredi enostranska dvosmerna kolesarska steza in hodnik za pešce, skupne širine 3.75 m, v kateri je upoštevan tudi varnostni pas. Ob desni strani vozišča pa se uredi hodnik za pešce, širine 1.50 m. Dostopna cesta za navezavo stanovanjske soseske Jurčičeve, Stritarjeve, Levstikove in Tavčarjeve ulice, ki poteka od krožnega križišča na Levičnikovi cesti do navezave na obstoječo Tavčarjevo oziroma Stritarjevo ulico, je dolžine 275 m. Ob vozišču širine 2 x 2.75 m se uredi enostranski hodnik za pešce, širine 1.50 m. Dostopna cesta, ki poteka od krožnega križišča na Šentjernejski cesti do garažnega vhoda na JZ območju univerzitetnega kampus, je dolžine 260 m. Ob vozišču širine 2 x 2,5 m se uredita dvostranski hodnik za pešce in dvostranska kolesarska steza po celotni dolžini obravnavane ceste. Krožna intervencijska pot, ki poteka okoli objektov univerzitetnega kampusa, se začne na kolesarski stezi ob Levičnikovi cesti in zaključi na potniškem terminalu kampusa. Pot je dolžine 1320 m, širine 3,0 m in je v asfaltirani ali tlakovani izvedbi. Namenjena je intervencijskim vozilom, kolesarjem in pešcem. Za omejitev ostalega prometa se na vseh možnih dostopih postavijo fizične ovire kot npr. demontažni ali hidravlični stebrički, zapornice, cvetlična korita ali druge običajne in učinkovite rešitve. Iz krožišča ni dopusten neposreden dostop do individualnih objektov. Dostop do stanovanjske hiše na Šentjernejski cesti, hišna št. 22, se uredi po novi dostopni cesti južno od krožišča. Po potrebi se s te ceste uredi tudi uvoz v garažo na parceli št. 286/18 (hišna št. 40, Lobetova ulica), s tem da se preuredi in novemu stanju prilagodi tudi garaža.

Normalni profil glavne ceste (Levičnikove) znaša: vozna pasova 2 x 3,25 = 6,50 m robna pasova 2 x 0,25 = 0,50 m drevored obojestransko 2 x 2,00 = 4,00 m dvostranska kolesarska steza 2 x 1,00 = 2,00 m dvostranski hodnik za pešce 2 x 1,50 = 3,00m bankina 2 x 0,50 = 1.00 m skupaj = 15.70 m V območju prestavitve prenosnega plinovoda se bankina za potrebe gradnje in vzdrževanja plinovoda enostransko poveča na širino 2,5 m, razen na odseku od km 1+553 do km 1+628, kjer se poveča na širino 1,5 m. Normalni profil regionalne (Šentjernejske) ceste: – od km 0+234 do km 0+276 vozna pasova 2 x 3.00 = 6.00 m robna pasova 2 x 0,25 = 0,50 m dvostranska hodnika za pešce 2 x 1,50 = 3,00 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj 10,50 m   – od km 0+276 do km 0+417 vozna pasova 2 x 3.00 = 6.00 m robna pasova 2 x 0,25 = 0,50 m varnostni pas pri kolesarski stezi 1 x 0,75 = 0,75 m enostranska kolesarska steza 1 x 1,00 = 1,00 m dvostranski hodnik za pešce 2 x 1,50 = 3,00 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj 12,25 m   – od km 0+417 do km 0+835 vozna pasova 2 x 3.00 = 6.00 m robna pasova 2 x 0,25 = 0,50 m varnostni pas pri kolesarski stezi 2 x 0,75 = 1,50 m dvostranska kolesarska steza 2 x 1,00 = 2,00 m dvostranski hodnik za pešce 2 x 1,50 = 3,00 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj 14,00 m Normalni profil dostopne ceste, ki poteka od krožnega križišča na glavni cesti (Levičnikovi) do potniškega terminala, znaša: vozna pasova 2 x 4.00 = 8.00 m ločilni otok 1 x 2,00 = 2,00 m enostranska dvosmerna kolesarska steza 2 x 1,00 = 2,00 m hodnik za pešce 2 x 1,50 = 3,00 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj = 16,00 m Normalni profil dostopne ceste za navezavo stanovanjske soseske Jurčičeve, Stritarjeve, Levstikove in Tavčarjeve ulice, ki poteka od krožnega križišča na Levičnikovi cesti do navezave na obstoječo Tavčarjevo oziroma Stritarjevo ulico, znaša: vozna pasova 2 x 2,75 = 5,50 m enostranski dvosmerni hodnik za pešce 1 x 1,50 = 1,50 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj = 8,00 m Normalni profil dostopne ceste, ki poteka od krožnega križišča na regionalni cesti (Šentjernejski) do garažnega vhoda na JZ območju kampusa, znaša: vozna pasova 2 x 2,50 = 5,00 m varnostni pas pri kolesarski stezi 2 x 0,75 = 1,50 m dvostranska kolesarska steza 2 x 1,00 = 2,00 m dvostranski hodnik za pešce 2 x 1,50 = 3,00 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj 12,50 m

Odvodnjavanje odpadnih padavinskih voda z vozišča Levičnikove in Šentjernejske ceste ter dostopnih cest je omogočeno z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni. Voda bo odtekala v vtočne jaške in kanalizacijo ter preko lovilcev olj v zadrževalne bazene in ponikovalnice. Del odpadne padavinske vode z Levičnikove ceste se bo preko lovilcev olj odvodnjaval v projektirano kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih voda iz območja univerzitetnega kampusa Novo mesto, preko katere se vodijo v reko Krko. Vsa odpadna padavinska voda z intervencijske poti se odvodnjava prosto po terenu.

V območju univerzitetnega kampusa je v okviru potniškega terminala predvideno avtobusno postajališče. Avtobusna postajališča, ki služijo tudi za potrebe prebivalcev Žibertovega hriba in Žabje vasi so locirana ob Levičnikovi in Šentjernejski cesti v okviru krožnih križišč.

Parkirne površine za zaposlene, študente in obiskovalce se uredijo v garažah pod ploščadjo univerzitetnega kampusa. Ob objektih so predvidena tudi parkirna mesta za kolesa z ustrezno opremo.

Na območju cest je predvidena ustrezna vertikalna in horizontalna signalizacija, v območju univerzitetnega kampusa pa tudi oznake požarnih poti in površin za gasilni avto.

Na območju OLN se obstoječi elektrovodi in TP odstranijo. Celotno območje univerzitetnega kampusa se bo napajalo z električno energijo iz novih predvidenih transformatorskih postaj. Lokacija transformatorskih postaj je predvidena v garaži. Osnovno napajanje z električno energijo novopredvidenih transformatorskih postaj je predvideno po kablovodu v kabelski kanalizaciji iz TP Kodeljev hrib in TP OMV Istrabenz. Visokonapetostno napajanje transformatorskih postaj poteka od TP OMV Istrabenz po intervencijski poti v kabelski kanalizaciji, od TP Kodeljev hrib do novih transformatorskih postaj pa ob Šentjernejski cesti in po zelenicah, prav tako v kabelski kanalizaciji. Nizkonapetostni elektrorazvod je predviden po ploščadi oziroma kletnih prostorih objektov univerzitetnega kampusa. Za napajanje predvidenih objektov je potrebno zgraditi novo kabelsko montažno TP z možnostjo vgradnje transformatorja do 1000 kVA, s triceličnim SF6 blokom, ki naj bo locirana v središču porabe; TP naj bo vzankana v obstoječe SN omrežje, SN priključni vod 20 KV, ki naj bo izveden s 6-cevno elektrokabelsko kanalizacijo s cevmi Ø 160 mm in jaški standardnih dimenzij ter NN razvod od nove TP do posameznih objektov. Obstoječi elektroenergetski vodi, ki bodo tangirani z rekonstrukcijo Levičnikove ceste, se zaščitijo. Pri nadaljnji projektni obdelavi in izvedbi se upoštevajo rešitve iz načrta št. EIP-075, ki ga je v sklopu idejnega projekta št. _IP-28/2005_(GPI, d.o.o.) v juliju 2006 izdelal Form, d.o.o., in je priloga št. 14 tega OLN.

Celotno območje se opremi z javno razsvetljavo. Levičnikova in Šentjernejska cesta se osvetlita z enostransko postavljenim nizom svetilk javne razsvetljave v medsebojnem odmiku 30–35 m, višina namestitve svetilke je 9 m. Dostopne ceste in intervencijska pot so prav tako osvetljene enostransko s postavljenim nizom svetilk javne razsvetljave v medsebojnem odmiku 25–27 m, višina namestitve svetilke je 5 m. Napajanje je predvideno iz novih TP.

Za ogrevanje in drugo uporabo je predvidena uporaba sekundarnega plinskega omrežja v sklopu plinovodnega omrežja Novega mesta. Za potrebe oskrbe območja univerzitetnega kampusa bo potrebno dograditi distribucijsko plinovodno omrežje z navezavo na obstoječi plinovod v križišču v Žabji vasi. Trasa poteka tudi mimo obstoječega bencinskega servisa. Znotraj območja univerzitetnega kampusa je predviden potek plinovoda skupaj z ostalimi komunalnimi napravimi ob južni strani objektov univerzitetnega kampusa v intervencijski krožni poti. Priključki za objekte (glavna požarna pipa objekta) se izvedejo na zunanjem delu objekta, in sicer na vedno dostopnem mestu. Nadtlak v distribucijskem plinovodu znaša 1,0 bar. Pri projektiranju je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02). Vse projektne rešitve morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi za plinovode ter internimi tehničnimi smernicami upravljalca distribucijskega plinovoda zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto.

Ob Levičnikovi cesti poteka obstoječe prenosno omrežje zemeljskega plina, ki je v upravljanju Geoplina Plinovodi, d.o.o. Z rekonstrukcijo Levičnikove ceste, kjer se njen profil razširi in uredita dvostranska pločnika in dvostranski enosmerni kolesarski stezi z zelenicami in obojestranskim drevoredom in izgradnjo krožnega križišča, se posega na plinovod oznake P462 (MRP Novo mesto – MP IMV), premera 150 mm, tlaka 20 bar. Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05), Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 09/05). Vse projektne rešitve morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi za plinovode. Pred pričetkom kakršnih koli gradbenih del, povezanih z izgradnjo primarne prometne infrastrukture, bo potrebno obstoječi plinovod, oznake P462, ščititi. Plinovod bo potrebno ščititi na celotni njegovi dolžini, in sicer od njegove stacionaže 1.545 m do stacionaže 2.405 m (meja OLN-ja). Od te stacionaže dalje v smeri jug pa bo plinoovod ščiten z AB ploščami po projektu IP-65/04 (Topos, d.o.o.). Na območju od stacionaže plinovoda 1.830 m do stacionaže 2.455 m bo potrebno obstoječi plinovod P462 prestaviti. Nov plinovod bo potrebno po predhodnem ščitenju z AB ploščami zgraditi in navezati na obstoječega. Prevezavo bo potrebno izvesti še pred pričetkom drugih gradbenih del, povezanih z izgradnjo primarne prometne infrastrukture. Oskrba odjemalcev s plinom ne sme biti motena. Pri nadaljnji projektni obdelavi in izvedbi se upoštevajo rešitve iz načrta št. 9026, ki ga je v sklopu idejnega projekta, št. _IDP-28/2005_(GPI, d.o.o.) v juliju 2006 izdelal Projekt Nova Gorica, d.d., in je priloga št. 12 (Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, št. 9026) in št. 13 (Drugi gradbeni načrti, št. 9026) tega OLN.

Za potrebe predvidenega območja univerzitetnega kampusa je potrebna izgradnja kabelske kanalizacije ob Levičnikovi cesti od križišča v Žabji vasi z navezavo na kabelsko kanalizacijo, projektirano po idejnem projektu rekonstrukcije križišča (izdelal Topos, d.o.o., pod št. IP-65/04, avgust 2004) do bencinskega servisa OMV. V nadaljevanu je predvidena kabelska kanalizacija ob interventni poti do telefonske centrale v garaži objektov univerzitetnega kampusa. Dimenzioniranje se prilagodi potrebam posameznih programov. Interni razvod se predvidi po ploščadi oziroma kletnih prostorih kampusa.

Predvidi se izgradnja kabelske kanalizacije z navezavo na kabelsko kanalizacijo ob Levičnikovi cesti v križišču v Žabji vasi, projektirano po idejnem projektu rekonstrukcije križišča Žabja vas (izdelal Topos, d.o.o., pod št. IP-65/04, avgust 2004). Znotraj območja univerzitetnega kampusa je previden potek KKS omrežja skupaj z ostalimi komunalnimi napravimi ob južni strani objektov univerzitetnega kampusa v intervencijski krožni poti. Priključki za objekte se izvedejo pod konstrukcijo ploščadi oziroma kleti.

Področje tega lokacijskega načrta bo s pitno, sanitarno in požarno vodo oskrbovano iz vodovodnega sistema Stopiče – Novo mesto z navezavo na primarni vodovod v križišču Žabja vas ter dolgoročno (po izgradnji vodohrana Žibertov hrib) z navezavo na obstoječi vodovod oziroma na iztok vodohrana Žibertov hrib. Predviden je povezovalni cevovod, ki poteka od obstoječega vodovoda v križišču Žabja vas do območja univerzitetnega kampusa ob Levičnikovi cesti v predvidenem pločniku. Razvod hidrantnega omrežja vključno s potrebnimi hidranti je predviden ob notranji intervencijski poti, s katerega je predvideno tudi napajanje objektov. Povezovalni in sekundarni cevovodi morajo biti iz nodularne litine (NL) ustreznih dimenzij. Pri zasnovi vodovodnega omrežja na območju OLN je potrebno upoštevati določila Odloka o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00), Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00) in določila Odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85). Upoštevati je potrebno tudi določila Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00) in Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00).

Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalne odpadne vode se bodo po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala ob južni strani objektov univerzitetnega kampusa, odvajale v črpališče, nato pa po tlačnem vodu in gravitacijskem kanalu ob Levičnikovi cesti. Komunalne odpadne vode se nato po obstoječi mostni konstrukciji s pomočjo črpališča in tlačnega voda vodijo do obstoječega kanala in v nadaljevanju do območja centralne čistilne naprave v Ločni, kjer se bodo odpadne komunalne vode prečistile. Pri dimenzioniranju nove kanalizacije za odvod odpadnih komunalnih voda bo upoštevana tudi prevezava komunalnih odpadnih voda iz črpališča Cikava. Stanovanjski soseski Žabja vas ter Žibertov hrib se bosta priključili na predvideno črpališče za odvod komunalnih odpadnih voda ob križišču Levičnikove in Šentjernejske ceste v Žabji vasi, od koder se bodo odpadne komunalne vode prečrpavale do gravitacijskega kanala, ki je predviden v sklopu črpališča univerzitetnega kanala. Odpadne padavinske vode z objektov in ploščadi univerzitetnega kampusa se bodo preko interne kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda odvajale v kapnice, ki bodo opravljale funkcijo zadrževalnih bazenov, zbrana padavinska voda pa se bo koristno uporabljala npr. za zalivanje zelenic, za izplakovanje v sanitarijah, pranje in podobno. Preliv odvečne vode iz kapnic bo speljan v kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih voda do črpališča za odvod odpadnih padavinskih voda. Odvečna padavinska voda se bo preko črpališča za odvod odpadnih padavinskih voda prečrpavala po tlačnem in gravitacijskem vodu v reko Krko. Manjše količine odvečnih padavinskih vod se bodo izlivale tudi neposredno v okoliški teren oziroma ponikovalnice. Odpadne padavinske vode s Šentjernejske ceste se bodo zbirale v vtočnih jaških in kanalizaciji za odvod odpadnih padavinskih voda ter nato odvajale preko lovilcev olj in bencina v obstoječo kanalizacijo. Del odpadne padavinske vode z Levičnikove ceste se bo preko lovilcev olj odvodnjaval v projektirano kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih voda z območja univerzitetnega kampusa Novo mesto, del pa v zadrževalne bazene in naprej v okoliški teren oziroma ponikovalnice.

Ogrevanje predvidenih objektov je v skladu z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 18/02, 92/02, 31/05) predvideno preko javnega plinovodnega omrežja Mestne občine Novo mesto. Ogrevanje objektov je, razen z zemeljskim plinom, možno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije, tudi alternativnih.

Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Za odlaganje ostalih odpadkov se v severnem delu območja OLN uredi površina za postavitev ekološkega otoka, kjer bo možno v posebne zabojnike odlagati papir, steklo in embalažo. Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti (tlakovana stojna površina, namestitev enostavno oblikovane ograje okrog zabojnikov, možnost nadkritja – nadstrešek).

Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, dopolnitve 66/96) sodita območji UE 02 in UE 03 v II. stopnjo varstva pred hrupom, UE 01 pa v I. stopnjo varstva pred hrupom. Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega. Zagotoviti je potrebno ustrezno aktivno in pasivno zaščito fasad objektov, ki so najbolj izpostavljeni glavnim cestam.

Za ogrevanje objektov je dovoljeno uporabljati samo ogrevala z visokim izkoristkom, to je nad 85%. Za ogrevanje objektov se lahko koristi biomasa, plin ali lahko kurilno olje ali alternativne vire in načine. Prepovedano je kurjenje na prostem.

Ukrepi za varstvo voda so opisani v 32. členu tega odloka – Odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

Ob izvedbi gradbenih del bo potrebno zagotoviti varovanje plodne zemlje. Zato bo potrebno zgornji sloj tal-humus odkopati in deponirati ločeno od ostalega izkopa na začasni deponiji. Po končani gradnji se humus uporabi za humuziranje brežin vkopov, nasipov in pri sanacijah poškodb zemljišča, ki bodo nastale pri izvajanju gradnje. Vsak odvoz humusa na druge lokacije je prepovedan. V primeru potrebe po dodatnih deponijah na drugih lokacijah se le-te rešujejo s posebno dokumentacijo, ki je usklajena z zakonodajo.

Na območju OLN ni območij ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine. Gozd s posebnim namenom je opisan v 40. členu tega odloka.

UE_01 OLN sestavlja gozd s posebnim namenom, razglašen z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 74/00) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 6/05), ki določata način gospodarjenja, varstveni režim in omejitve. Del razglašenega gozda, ki ga zajema OLN, ima skupno površino 20,1368 ha in obsega zemljišča s parc. št. 232/1 (del), 232/2 (del), 1266/6 (del), 238/1 (del), vse k.o. Ragovo. OLN predvideva varovanje gozda s posebnim namenom. Vanj se posega le s parkovnimi ureditvami, peš, kolesarskimi in rekreacijskimi potmi. OLN predvideva ohranjanje gozdnega roba in redno vzdrževanje. Dele gozda in robove gozda, ki so zaradi obstoječih objektov, ki se rušijo, degradirani, se zazeleni v skladu s smernicami krajinske ureditve. Načrt krajinske ureditve je razviden iz kartografskega dela – Ureditvena situacija – Krajinska ureditev, št. lista: 3.6.

Na območju so danes nekdanji vojaški objekti, deloma preurejeni v objekte obrtniške dejavnosti. Vsi objekti in pomožni objekti na območju se rušijo. Ravno tako se rušijo vse ograje na območju objektov in obstoječe ceste. Na severnem robnem območju se rušijo objekti romskega naselja. Rušitev je možno izvesti po fazah, po posameznih objektih. V tretji fazi OLN se v celoti odstrani bencinski servis. Načrt rušitev je razviden iz kartografskega dela – Rušitvena situacija, št. lista: 2.2.

Pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi prebivalstvo ter zaposlene v poslovnih objektih za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta: – za posamezni objekt mora biti pripravljen požarni načrt in usklajen z intervencijskimi enotami, – za posamezni objekt mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme, – za posamezni objekt mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem, kot tudi vzdrževanje hidrantnega omrežja. Celotno ureditveno območje se uredi s hidrantnim omrežjem, ki zagotavlja dovoljšno oskrbo z vodo za gašenje. Na centralni ploščadi in krožni intervencijski poti je potrebno urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Javno cestno omrežje služi kot intervencijska pot. Intervencijske poti so istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Z izgradnjo posameznih objektov je potrebno zagotoviti dostop z intervencijskimi vozili vsaj z dveh strani objekta. V primeru, da je dostopna pot samo z ene strani objekta, objekt ne sme biti globlji od 20 do 25 m. Če je dostop z dveh strani, globina objektov ne sme znašati preko 50 m. Potrebno je zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara. Študija požarne varnosti je prikazana v kartografskem delu: Študija požarne varnosti, št. lista 3.9.

Vsi objekti, predvideni z OLN, morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.

Na območju OLN ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). V območju OLN je potrebno zagotoviti zaklonišča. Končno število in kapacitete zaklonišč se uredi v zadnji etapi izvajanja celotnega kompleksa v skladu s takrat veljavno zakonodajo.

Načrt parcelacije je razviden iz Načrta parcele, št. lista: 2.3. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta – in mejnih točk gradbenih parcel.

Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele, določene s tem OLN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.

Splošne določbe Etapnost izvedbe objektov, naprav komunalne ter prometne infrastrukture in zunanjih površin je začrtana fleksibilno in z možnostjo prilagajanja posameznih etap in podfaz glede na dane realne dejavnike investiranja. Natančno so opredeljene le 3 glavne faze izgradnje celotnega kompleksa; vse podfaze in etape se glede na pogoje investiranja in dejanske potrebe lahko prekrivajo ali prilagajajo ali pa izvajajo v drugem vrstnem redu. Etapnost izvedbe Območje lokacijskega načrta je glede na faznost razdeljeno na 3 širša območja z večimi podfazami in etapami, ki se med seboj lahko tudi prekrivajo: FAZA 1 Območje z objekti, komunalno ter prometno infrastrukturo ter zunanjimi ureditvami, ki ga zajema prva faza, vključuje centralno tlakovano ploščad in vse objekte, ki se nanjo vežejo neposredno.   PODFAZE 1A V podfazi 1A je potrebna izgradnja vse tiste prometne in komunalne infrastrukture, ki omogoča nadaljne faze graditve objektov. V podfazo 1A so vmeščene rekonstrukciji Levičnikove in Šentjernejske ceste z izgradnjo priključnih krožnih križišč. V primeru izgradnje študentskih domov v kasnejših etapah 1. faze se lahko rekonstrukcijo Šentjernejske ceste predvidi v kasnejši podfazi 1. faze. 1B V podfazi 1B je predvidena izgradnja prvih objektov inštitucij na zahodnem delu območja OLN s pripadajočimi podzemnimi garažami. Zgradi se potniški terminal kampusa in vstopni objekt. V podfazi 1B lahko vzporedno poteka tudi gradnja študentskih domov ob ploščadi. V tem primeru se izgradi tudi podzemna garaža in dostopna cesta z novega krožišča na Šentjernejski cesti. 1C V podfazi 1C se predvidi gradnja objektov inštitucij na centralnem delu ploščadi s pripadajočimi podzemnimi garažami. Vzporedno s podfazo 1C se lahko gradijo objekti inštituta in športne dvorane na južnem robu ploščadi. V zaključni prvi fazi se zgradi celotna centralna ploščad z vsemi objekti, komunalno ter prometno infrastrukturo in vsemi podzemnimi garažami. Predvidena je rekonstrukcija Levičnikove in Šentjernejske ceste z izgradnjo krožnih priključnih križišč. Podzemno garažo in centralno ploščad je možno izvajati po etapah: vsako etapo podzemnih garaž se izvaja glede na potrebe objektov, ki jo koristijo. Etapnost izvedbe ne sme vplivati na končen celovit izgled ploščadi. Vzporedno z gradnjo podzemnih garaž je predvidena tudi gradnja depojev in arhivov v kletnih etažah. V vseh podfazah 1. faze je mogoča neodvisna izgradnja športnih ter ostalih zunanjih površin, ki se urejajo z OLN. Neodvisno od izgradnje objektov in naprav se lahko v vsaki podfazi parkovno ureja in vzdržuje gozd s posebnim namenom. FAZA 2 Območje z objekti, komunalno ter prometno infrastrukturo ter zunanjimi ureditvami, ki ga zajema druga faza, vključuje objekte, ki se od prve faze širijo navzven in niso več neposredno navezani na centralno ploščad.   PODFAZE 2A V podfazi 2A se predvidi izgradnja krožne intervencijske in dostavne poti. 2B V podfazi 2B se izgradijo tisti objekti inštitucij, za katere je predvidena dejanska širitev programa in kapacitet. OLN ne postavlja natančnejših določil faznosti v zvezi z izgradnjo objektov inštitucij 2. faze. 2C V podfazi 2C se predvidi širitev objektov študentskih domov.   V drugi fazi se zgradi vse objekte, komunalno ter prometno infrastrukturo, ki se širi od objektov prve faze navzven. Podfaze 2. faze niso natančneje opredeljene. Mogoča je izvedba vseh objektov ločeno in neodvisno od drugih, zato so faze opredeljene le informativno. V vseh podfazah 2. faze je mogoča neodvisna izgradnja športnih ter ostalih zunanjih površin, ki se urejajo z OLN. Neodvisno od izgradnje objektov in naprav se lahko v vsaki podfazi parkovno ureja in vzdržuje gozd s posebnim namenom.   FAZA 3 Območje z objekti, komunalno ter prometno infrastrukturo ter zunanjimi ureditvami, ki ga zajema tretja faza, vključuje območje širitev kapacitet študentskih domov na platoju na vzhodnem delu območja. V tretji fazi je predvidena odstranitev bencinskega servisa in pripadajoče infrastrukture – območje se zazeleni po načrtu krajinske ureditve. V zadnji fazi OLN se v skladu s takrat veljavno zakonodajo uredijo zaklonišča. Ne glede na zgoraj naveden vrstni red faz se lahko faze med seboj prekrivajo ali dokončajo v drugačnem vrstnem redu.

Za objekte velja toleranca ±10% v horizontalnem in vertikalnem gabaritu. Pri vertikalnih gabaritih je možno odstopanje za eno etažo navzgor ali navzdol. Minimalni in maksimalni vertikalni gabariti so opredeljeni za vsak objekt posebej v 14. členu tega OLN. Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in cestne ureditve so dovoljene tolerance, če se pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja. Zlasti to velja za krožišče na Šentjernejski cesti, ki naj se v okviru toleranc OLN maksimalno pomakne proti severu. Če so potrebne spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja tega OLN, je potrebno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.

Po prenehanju veljavnosti tega OLN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi, se območje ureja s prostorskim redom Mestne občine Novo mesto. Spremembe in dopolnitve so možne znotraj urbanistično arhitekturne zasnove, vendar le take narave, ki ne spreminjajo osnovne urbanistično arhitekturne zasnove iz natečajne rešitve iz leta 2005. O spremembah odloča pristojni občinski organ v soglasju z izdelovalcem OLN.

Investitor mora pričeti z gradnjo objektov in infrastrukture najkasneje v treh do štirih letih po uveljavitvi odloka. Gradnjo prve faze, kot je le-ta opredeljena v 47. členu tega odloka, mora investitor zaključiti v dvanajstih do petnajstih letih po uveljavitvi odloka. Gradnjo objektov in infrastrukture druge faze mora investitor pričeti najkasneje po osmih do desetih letih po uveljavitvi odloka in zaključiti do leta 2023. Gradnjo objektov in infrastrukture tretje faze mora investitor začeti najkasneje leta 2023 in zaključiti do leta 2030. V primeru, da investitor teh rokov zaradi pogojev in dejstev ne spoštuje ali jih ne more spoštovati, mestni svet lahko OLN spremeni, dopolni ali razveljavi.

Lokacijski načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav. Pri izvajanju lokacijskega načrta morajo biti upoštevani vsi veljavni gradbenotehnični, prometni, sanitarnohigienski, varnostni in drugi predpisi.

Pred pričetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce energetskih in komunalnih naprav in prometnega omrežja ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi tangirane obstoječe komunalne vode. Investitor oziroma izvajalec posega v prostor mora zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dovoz in dostop do vseh zemljišč in obstoječih objektov na območju in v okolici ter zagotoviti tudi nemoteno energetsko – komunalno oskrbo objektov v času izvajanja del. Na izdelano PGD dokumentacijo si mora investitor pridobiti soglasja Direkcije RS za ceste – Izpostava Novo mesto, Telekoma Slovenije, d.d., Komunale Novo mesto, d.o.o., in Elektra Ljubljana, d.d.,-DE Novo mesto. Investitor mora pri gradnji prometne infrastrukture zagotavljati nemoten promet po Levičnikovi in Šentjernejski cesti. Če to zaradi gradbenih del ne bo možno, se predvidi krajše popolne zapore ali zagotovi ustrezen obvoz. Investitor je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jo povzroča z omenjeno gradnjo. Investitor nosi vse stroške izvedbe priključka na omrežje, izvedbe lastne transformatorske postaje s priključnimi vodi, rekonstrukcije zunanjega priključka in izvedbe priključka za rezervno napajanje. Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na območju urejanja s tem OLN. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na TK omrežju, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

Gradnja objektov in naprav ter drugi posegi na območju se lahko izvajajo po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki ga izda pristojni upravni organ, razen za enostavne objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem OLN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

OLN je stalno na vpogled na Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.