Odlok o razglasitvi cerkve sv. Lucije na Senušah za kulturni spomenik lokalnega pomena (ODLO)

# Odlok o razglasitvi cerkve sv. Lucije na Senušah za kulturni spomenik lokalnega pomena (ODLO) Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB-1, 21/06 – odločba US RS in 14/07 – ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 10. seji dne 21. 6. 2007 sprejel ## O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Lucije na Senušah za kulturni spomenik lokalnega pomena

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine: EŠD 1960 Senuše – Cerkev sv. Lucije. Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Cerkev zaključuje severni del naselja Senuše in predstavlja njegov poudarek. Cerkev, v zasnovi verjetno poznogotska arhitektura, s pravokotno ladjo, zvonikom ob zahodni strani in tristrano zaključenim prezbiterijem, je današnjo enovito podobo dobila sredi 19. stoletja, o čemer priča tudi letnica 1852 na portalu. Glavni oltar ima na hrbtni strani napis: A. Seitz, 1865. Stranska kipa sv. Barbare in sv. Katarine sta kvalitetna izdelka 18. stoletja. Stranska oltarja sta preprosta izdelka 19. stoletja. Na zahodni ladijski steni je vzidan rimski nagrobnik.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Senuše, na parceli št. 1.S. Vplivno območje spomenika obsega nepozidano območje severno, vzhodno in južno od cerkve, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Spomenik in vplivno območja ležita v enoti EŠD 16534 Senuše – Arheološko najdišče. Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meja varovanega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi na dan 7. 6. 2007: +---------+---------+----------------------+-------+-----------+ |Zap. št. |Št. |Lastnik |ZKV |k. o. | | |parcele | | | | +---------+---------+----------------------+-------+-----------+ |1 |1.S |Rimokatoliško |1 |Senuše | | | |župnijstvo, Grebenčeva| | | | | |1, Leskovec | | | +---------+---------+----------------------+-------+-----------+

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa: – prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin. Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: – prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda, – ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora, – prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Spomenik je zavarovan z namenom, da se: – ohrani njegov sakralni pomen in raba, – ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot, – poveča pričevalnost kulturnega spomenika, – predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih, – vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.