Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (ODLO)

# Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (ODLO) Na podlagi 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 ter Uradni list RS, št. 30/98 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 z dne 26. 3. 2007 uradno prečiščeno besedilo, – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je občinski svet na 8. seji 19. julija 2007 sprejel ## O D L O K o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina

Ta odlok je koncesijski akt za koncesijo lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: javna služba).

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost, okolje ter varovanje okolja. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije: – Agencija za energijo: Javna Agencija Republike Slovenije za energijo; – izvajalec: sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina; – sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja na podlagi koncesije; – uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali v distribucijsko omrežje oddaja zemeljski plin; – koncesionar: izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja, ki ima s koncedentom sklenjeno koncesijsko pogodbo; – koncedent: Občina Šempeter - Vrtojba.

Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev: – biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina; – imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije; – izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil. Koncesijo lahko pridobi samo pravna oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.

Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je največ 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe.

Koncesionar ima naslednja javna pooblastila: – daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora; – določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja; – izdaja sistemska obratovalna navodila; – izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja; – daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja izvajalec. Poleg javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.

Kolikor je koncesionar dolžan graditi novo infrastrukturo ali povečati kapaciteto obstoječe infrastrukture izven območij določenih v Pogodbi o koncesiji, če tako zahtevajo spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije po sklenitvi koncesijske pogodbe, mu je občina dolžna nuditi potrebna sredstva, razen če se občina in koncesionar ne sporazumeta drugače.

Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.

Sistemski operater je dolžan graditi, upravljati in vzdrževati distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine in pa stroški morebitne koncesijske dajatve to omogočajo v takšni meri, da se mu bistveno ne poslabša konkurenčni položaj v primerjavi z ostalimi primerljivimi sistemskimi operaterji.

Javna služba, ki je predmet koncesije, obsega dejavnosti in naloge, ki so določene v Energetskem zakonu, odloku občine ali v vsakokratnem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino javnih služb, ki je predmet te koncesije. Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

S podelitvijo koncesije koncesionar pridobi izključne pravice opravljanja gospodarske javne službe na območju Občine Šempeter - Vrtojba, ki je opredeljena v Pogodbi o koncesiji.

Koncesionarja za izvajanje koncesije koncendent izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije in sklep o izbiri koncesionarja se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis za podelitev koncesije pripravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.

Javni razpis mora vsebovati vsaj navedbe o: – predmetu in območju koncesije, – začetku in času trajanja koncesije, – pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, – obveznih sestavinah prijave na razpis, – strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika, – merilih, ki bodo vplivala na izbiro koncesionarja, – roku in načinu predložitve prijave, – roku za izbor koncesionarja, – roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru koncesionarja, – odgovornih osebah za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom.

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije do poteka razpisnega roka, ki ne more biti krajši od 15 dni. Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisanega roka ni predložena nobena veljavna ponudba. Prijava na razpis je neveljavna, če ne izpolnjuje vseh z razpisom predpisanih pogojev in sestavin, ali če ni prispela v razpisanem roku. V primeru, da je na javni razpis prispela le ena veljavna ponudba, sme koncendent skleniti pogodbo z edinim ponudnikom. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

V postopku izbire najugodnejšega ponudnika se upoštevajo predvsem naslednja merila: – strokovna, finančna in organizacijska usposobljenost ponudnika, – program izvajanja koncesije (predlog določitve območij opremljanja s plinovodnim omrežjem), – reference ponudnika, – višina koncesijske dajatve, – druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik, – druga merila.

Po pregledu in ocenjevanju ponudb pripravi predlog za izbiro najugodnejšega ponudnika strokovna komisija iz tretjega odstavka 16. člena tega odloka. O izbiri koncesionarja odloči občinski svet, upravno odločbo pa izda pristojni upravni organ občinske uprave.

Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskega operaterja. Sistemski operater pridobiva dohodke tudi od priključkov na omrežje in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma: – odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja; – postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; – stavke in drugi podobni dogodki, tudi če ne predstavljajo višje sile; – poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.

Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo. Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile. Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije. V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so nastali koncesionarju zaradi višje sile in/ali spremenjenih okoliščin.

Koncesijsko razmerje preneha: – s prenehanjem koncesijske pogodbe; – z odvzemom koncesije; – zaradi stečaja koncesionarja; – zaradi prenehanja koncesionarja; – v drugih primerih, določenih z zakonom. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so mu nastali, če jih ne more pokriti iz omrežnine.

Koncesijska pogodba preneha: – s potekom časa za katerega je bila sklenjena, lahko pa se po njenem izteku podaljša; – z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in – v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi. Če koncesijska pogodba določa, da pogodba lahko preneha tudi v primeru nekrivde koncesionarja (na primer: predčasen odkup s strani koncedenta; javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija in podobno), mora koncedent poleg nastale škode koncesionarju izplačati protivrednost vloženih, še neamortiziranih sredstev in izgubljeni dobiček. Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

Občina z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če: – koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe; – če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina iz Energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina; – koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 3. členu tega koncesijskega akta, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje javne službe, ki je predmet te koncesije.

S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja. Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni sodno zapriseženi cenilec nepremičnin, kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi.

Do pridobitve licence v skladu z Uredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/01 ter Uradni list RS, št. 66/05) se šteje, da izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 3. člena tega koncesijskega akta pravna oseba, ki ima veljavno licenco za dejavnost »distribucije in dobava zemeljskega in drugega energetskega plina in upravljanje distribucijskega omrežja«.

Občina v roku dveh mesecev po objavi tega odloka sklene s koncesionarjem aneks h koncesijski pogodbi.

Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za oskrbo naselij z zemeljskim plinom (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/93).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.