Odlok o ustanovitvi četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo, UPB-1) (ODLO)

# Odlok o ustanovitvi četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo, UPB-1) (ODLO) Na podlagi 109. člena in v skladu z 19. in 20. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07, UPB3) ter 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99, 24/03, 106/05, 23/07 in 36/08) je Svet Mestne občine Slovenj Gradec na 18. seji dne 8. 7. 2008 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec, ki obsega: – Odlok o ustanovitvi četrtnih in primestnih –vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 25/96), – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 23/06), – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 54/08). ## O D L O K o ustanovitvi četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo, UPB-1)

Ta odlok ustanavlja in določa načela za ureditev četrtnih in vaških skupnosti v Mestni občini Slovenj Gradec.

Četrtne in vaške skupnosti so ožji deli mestne občine, ki na podlagi pooblastil in pristojnosti na podlagi tega odloka opravljajo naloge iz pristojnosti mestne občine.

Četrtne in vaške skupnosti nimajo statusa oseb javnega prava, lahko pa na podlagi predhodnega sklepa sveta mestne občine posedujejo določeno vrsto premoženja.

Četrtne in vaške skupnosti imajo svoje ime, ki ga določa ta odlok. S sklepom sveta mestne občine pa se določi tudi sedež četrtne oziroma vaške skupnosti.

Četrtne in vaške skupnosti združeno ali posamezno, lahko imajo svoj praznik. Sveti skupnosti združeno oziroma svet posamezne skupnosti določi krajevni praznik. Sveti skupnosti lahko podeljujejo priznanja ožje lokalne skupnosti.

Četrtna skupnost oziroma vaška skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu, v zgodnji polovici napis: Mestna občina Slovenj Gradec, v notranjem krogu pa ime skupnosti.

Osebe, ki imajo na območju četrtne oziroma vaške skupnosti stalno prebivališče, so člani te skupnosti. Občani na območjih teh skupnosti odločajo o zadevah iz pristojnostih četrtnih in vaških skupnosti preko svetov, sestavljenih iz članov. Lahko pa tudi odločajo neposredno na svojih zborih ali z referendumom.

Območje četrtne skupnosti zajema del naselja znotraj mesta Slovenj Gradec. Na območju mesta Slovenj Gradec se ustanovijo naslednje četrtne skupnosti: Polje, Center, Legen – mesto, Štibuh, Stari trg – mesto.

Četrtna skupnost Polje zajema območje mestnega naselja med Homšnico od Štalekerja do Celjske ceste, Celjsko cesto od križišča pri Nami do obvoznice in meje z naseljem Šmartno.

Četrtna skupnost Center zajema mestno naselje v trikotniku: obvoznica–Suhadolnica–Celjska cesta.

Četrtna skupnost Legen – mesto zajema mestno naselje Legen, v tistem delu, ki spada k mestu Slovenj Gradec (med obvoznico, Mislinjo, potokom Barbara, do ceste na Kremžarico in ob meji bivše KS Šmartno do reke Mislinje.

Četrtna skupnost Stari trg – mesto zajema ulice: Stari trg, Pod gradom in Ozare, na območju dela mesta med Suhadolnico in cesto R1-227.

Četrtna skupnost Štibuh zajema mestno naselje med Suhadolnico in Homšnico do Rigelnika na Podgorski cesti.

Območje vaških skupnosti zajema posamezna naselja, več naselij oziroma del naselja izven mesta Slovenj Gradec.

Na območju Mestne občine Slovenj Gradec, izven mesta Slovenj Gradec, se ustanovijo naslednje vaške skupnosti: Stari trg, Pameče - Troblje, Gradišče, Sele - Vrhe, Podgorje, Šmiklavž, Razbor, Šmartno, Turiška vas, Legen.

Vaška skupnost Stari trg zajema preostali del naselja Stari trg izven mestnega območja, Grajsko vas, Žančane, Raduše in del Gmajne.

Vaška skupnost Pameče - Troblje zajema naselji Pameče in Troblje ter del Gmajne.

Vaška skupnost Gradišče zajema naselje Gradišče.

Vaška skupnost Sele - Vrhe zajema naselja Sele in Vrhe, del Starega trga in del Gmajne v mejah prejšnje krajevne skupnosti.

Vaška skupnost Podgorje zajema naselje Podgorje.

Vaška skupnost Razbor zajema naselje Spodnji in Zgornji Razbor.

Vaška skupnost Šmiklavž zajema naselja Šmiklavž, Vodriž in Graško goro.

Vaška skupnost Šmartno zajema naselja Šmartno in naselje Legen - Krnice, od reke Mislinje do Sv. Jurija.

Vaška skupnost Turiška vas zajema naselja Turiška vas, Tomaška vas, Mislinjska Dobrava, Brda in del naselja Golavabuka.

Vaška skupnost Legen zajema naselje Legen izven mesta, razen naselja Krnice in del naselja Golavabuka.

Četrtne in vaške skupnosti lahko razpravljajo, dajejo predloge in pobude o zadevah, ki se nanašajo: – na društveno, kulturno in športno rekreacijsko dejavnost, – na urejanje komunalne infrastrukture v skupnostih, – na druga vprašanja, pomembna za delo in življenje v četrtni oziroma vaški skupnosti.

Četrtne in vaške skupnosti lahko razpravljajo o predlogih in zavzamejo stališča o zadevah, ki se nanašajo na njihovo območje s področja: – turistične dejavnosti, razvoja kulture in športa, – gradnje, vzdrževanja in urejanja javnih lokalnih cest in poti, – organiziranja pogrebne službe v kraju, – ostale infrastrukture in rabe prostora.

Četrtne skupnosti imajo pravico, da v roku 20 dni od poziva sveta mestne občine zavzamejo stališča do strokovnih predlogov, ki se nanašajo: – na prostorske posege in prostorsko izvedbene akte z območja skupnosti, – na predloge financiranja objektov komunalne infrastrukture na njihovem območju.

Četrtne in vaške skupnosti lahko: – dajejo pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov v občini, – sklicujejo zbore občanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj, – podajo pobudo za razpis referenduma o samoprispevku občanov na njihovem območju, – sodelujejo pri izvajanju posameznih nalog na njihovem območju iz pristojnosti mestne občine.

Organ ožjega dela občine je svet skupnosti.

Svet skupnosti razpravlja in sprejema odločitve iz pristojnosti skupnosti. Svet skupnosti odloča na seji z večino glasov navzočih članov. Svet skupnosti lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Seje sveta skupnosti so javne.

Svet skupnosti sestavljajo predsednik in člani. Predsednik predstavlja in zastopa skupnost, skrbi za izvajanje sklepov sveta skupnosti in nadzoruje delo odborov.

Svet skupnosti lahko ustanovi enega ali več odborov, katerim poveri posamezne zadeve iz svojih pristojnosti oziroma sodelovanje pri izvajanju nalog iz pristojnosti mestne občine.

Člane sveta skupnosti se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve članov sveta skupnosti se izvedejo v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Svet četrtne oziroma vaške skupnosti šteje od 5 do 9 članov, skupaj s predsednikom. Število članov s sklepom določi svet mestne občine.

Člane sveta skupnosti se voli za štiri leta. Mandatna doba članov sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta skupnosti, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta skupnosti.

Svet skupnosti sklicuje predsednik na lastno pobudo ali če to zahtevata najmanj dva člana sveta, svet mestne občine ali župan. Če predsednik sveta skupnosti ne skliče seje v 15 dneh, potem ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red predlaga predsednik oziroma tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje.

O delu na seji se piše skrajšan zapisnik, ki obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih, o katerih se je razpravljalo, navedbo na seji sprejetih odločitev in izid glasovanja o posameznih zadevah.

Strokovne, tehnične in administrativne naloge za potrebe svetov četrtnih oziroma vaških skupnosti opravlja uprava Mestne občine Slovenj Gradec, v skladu z akti poslovanja.

Materialne, prostorske in druge pogoje za delo svetov teh skupnosti zagotavlja Mestna občina Slovenj Gradec.

Neposredni obliki odločanja občanov v četrtni oziroma vaški skupnosti sta zbor občanov in referendum.

Zbor občanov sestavljajo polnoletni občani, ki imajo stalno prebivališče na območju skupnosti. Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje skupnosti ali za njen del. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na zahtevo sveta skupnosti, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v skupnosti.

Občani na zboru občanov razpravljajo o problematiki v četrtni oziroma vaški skupnosti, o delu sveta skupnosti, dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posameznih vprašanj in oblikujejo svoja stališča do teh vprašanj. O delu zbora občanov se piše skrajšan zapisnik.

Svet ožje lokalne skupnosti lahko na podlagi sprejetega sklepa poda občinskemu svetu pobudo za razpis referenduma na svojem območju. Svet skupnosti mora sprejeti sklep za razpis referenduma tudi, če to zahteva najmanj 10% volivcev v ožji lokalni skupnosti. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani ožje lokalne skupnosti, ki imajo pravico voliti člane sveta ožje lokalne skupnosti. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Za izvajanje skupnih nalog, ki se nanašajo na več skupnosti, se lahko skupnosti preko predsednikov svetov med seboj povezujejo. Predsedniki svetov skupnosti se povezujejo v mejah prejšnjih krajevnih skupnosti za izvajanje nalog s področja društvenega življenja, šolstva, kulture in športa. V ta namen določijo stalne oblike medsebojnega sodelovanja.

Prve naslednje volitve v svete skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.