Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Črenšovci (ODLO)

# Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Črenšovci (ODLO) Na podlagi 6. in 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 18/99, 92/99, 27/01, 69/02, 131/06) je Občinski svet Občine Črenšovci na svoji 15. redni seji dne 9. 9. 2008 sprejel ## O D L O K o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Črenšovci

Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba): – dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja), Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije: – distribucijsko omrežje zemeljskega plina: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem s strani občine kot območje izvajanja javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja tudi distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev; – Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo; – odjemalec: pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo; – omrežnina: je del cene zemeljskega plina za uporabo omrežja, ki jo uporabnik plačuje sistemskemu operaterju, za izvajanje javne službe; – sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja; – tarifna postavka: je v denarni enoti izražena cena za tarifni element, ki jo plačujejo odjemalci zemeljskega plina v posamezni tarifni skupini; – trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin; – tarifna skupina: je skupina odjemalcev, za katere veljajo enake tarifne postavke; – uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali oddaja zemeljski plin v distribucijsko omrežje.

Javna služba se izvaja na območju Občine Črenšovci.

Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega: – zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina, – obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, – zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, za priključitev in dostop do omrežja, – zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, – nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja, – zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja, – napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

Dejavnost sistemskega operaterja izvaja koncesionar (v nadaljevanju sistemski operater).

Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila: – daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora, – določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, za objekte, za katere se predvideva priključitev na plinsko omrežje, – izdaja sistemska obratovalna navodila, – izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, – daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater, – daje soglasje za priključitev na omrežje, – določa višino omrežnine v soglasju z Agencijo za energijo. Sistemski operater ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon.

Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju. Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.

Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.

Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje: – manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti, – potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji, – napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.

Sistemski operater izda v roku 6 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo: – tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom, – način zagotavljanja sistemskih storitev, – postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih, – tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, – tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev. Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.

Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Občine Črenšovci in Agencije za energijo. Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Splošni pogoji morajo obsegati tudi: – ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem, – zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah, – pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, – postopke odločanja o pritožbah odjemalcev, – razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona, – postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja, – postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.

Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.

Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani in spletni strani občine odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.

Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati občini, kolikor to občina zahteva.

Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na območju občine kot območju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila. Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s predhodnim soglasjem občine.

Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje. Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili. Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.

Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih. O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.

Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji. Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

Uporabnik nosi stroške priključitve. Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.

Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času. S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.

Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izjava javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.

Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. V koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje: – da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja; – da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja in se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja; – dolžnost koncesionarja, odčitavanje števcev porabe plina, – dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov, – obveznost plačevanja koncesijske dajatve, – obveznost koncesionarja v zvezi z izgradnjo, zavarovanjem in vzdrževanjem ter razvojem infrastrukture, – vprašanje lastninskega modela koncesije (BOT), – obveznost koncesionarja v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila o izdaji splošnih pogojev in soglasja k priključitvi na omrežje, – ureditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem pri prevzemu ali odkupu infrastrukture ob prenehanju koncesijskega razmerja, – opredelitev bistvenih kršitev pogodbenih obveznosti in njihove posledice. Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.

Izbira izvajalca javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.

Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona.

Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba plina se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev. Obveznost priključitve ne velja za obstoječe objekte, ki se ogrevajo z obnovljenimi viri energije in novogradnje, ki bodo za ogrevanje uporabljale obnovljive vire energije.

Uporabnik mora imeti z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi.

Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev: – biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina; – imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije; – izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil. Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. Koncedent za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) je Občina Črenšovci. Upravne naloge v zvezi s to koncesijo izvaja občinska uprava. Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS. V primeru, da vrednost gradnje distribucijskega omrežja presega vrednost določeno v 79. členu ZJZP se javni razpis objavi v Uradnem glasilu EU. Za izvedbo javnega razpisa se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in Zakon o javno zasebnem partnerstvu – ZJZP. Za strokovno pomoč pri izbiri koncesionarja imenuje župan posebno štiričlansko komisijo, katero sestavljajo predsednik, strokovnjak s pravnega področja, strokovnjak z ekonomskega področja in strokovnjak s področja, za katerega se podeljuje koncesija. Koncesionarja se izbere na podlagi naslednjih meril: 1. roki za izgradnjo distribucijskega omrežja po fazah, pri čemer so posamezne faze opredeljene z minimalnim številom prebivalcev, ki jim je omogočen priklop na distribucijsko omrežje po zaključku posamezne faze izgradnje; 2. ponujena višina prispevka za priklop na omrežje; 3. ponujena višina omrežnine; 4. višina investicijskih vlaganj, 5. ponujeni obseg območja, ki ga pokriva distribucijsko omrežje, pri čemer se upošteva število prebivalcev, ki jim bo omogočen priklop na distribucijsko omrežje; 6. višine koncesijske dajatve, ki jo bo plačeval koncedentu; 7. druge bonitete. Merila se v razpisni dokumentaciji podrobneje opredelijo in ovrednotijo, ter se določi način izračuna doseženega števila točk. Koncesionar mora razpolagati z veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja in imeti izkušnje z opravljanjem dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Ponudbi za pridobitev koncesije morajo biti priloženi vsi dokumenti, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, zlasti pa: 1. idejni projekt izgradnje distribucijskega omrežja in njegove priključitve na prenosno omrežje, ki ustreza zahtevam za pripravo strokovnih podlag za izdelavo ustreznega lokacijskega načrta, skupaj s finančnim in terminskim planom izgradnje distribucijskega omrežja; 2. zagotovila sistemskega operaterja oziroma upravljavca prenosnega omrežja o realnih možnostih za priključitev distribucijskega omrežja na prenosno omrežje zemeljskega plina; 3. dokazila oziroma izjavo, da je sposoben voditi kataster distribucijskega omrežja; 4. dokazila, da razpolaga z zadostno finančno sposobnostjo za investiranje v izgradnjo distribucijskega omrežja, kot izhaja iz njegovega idejnega projekta; 5. predlog splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, skladen s predpisano metodologijo in tem odlokom; 6. garancijo za resnost ponudbe ter v primeru izbire garancijo za pravočasno in kvalitetno izvedbo del.

Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe in traja največ 35 let.

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.

Koncesionar je dolžan skladno z 18. členom Energetskega zakona načrtovati razvoj distribucijskega omrežja zemeljska plina in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.

Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.

Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

Koncesija se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in Zakona o javno zasebnem partnerstvu – ZJZP. O izbiri koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem postopku. V postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.

Koncesionar je za izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku dolžan koncedentu plačevati koncesijsko dajatev v višini, določeni s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo. Obveznost zaračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve nastopi z dnem, ki se določi v koncesijski pogodbi. Obveznost plačevanja koncesijske dajatve preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja.

Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev v višini, ki jo je ponudil v postopku javnega razpisa, in sicer od vsakega standardnega m3 zemeljskega plina, distributiranega po distribucijskem omrežju na območju, kjer koncesionar opravlja dejavnost sistemskega operaterja. Koncedent lahko odloči, da se v posameznem obdobju koncesijska dajatev zmanjša ali odpusti, če je to potrebno zaradi obsežnega izvajanja investicij koncesionarja v novo distribucijsko omrežje zemeljskega plina v skladu z načrtom razvoja distribucijskega omrežja zemeljskega plina iz 18. člena Energetskega zakona. Višina koncesijske dajatve se vsako leto uskladi z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v preteklem letu. V skladu s koncesijsko pogodbo lahko koncedent po lastni presoji odpusti del koncesijske dajatve. Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev enkrat letno, in sicer do 30. 06. tekočega leta za preteklo leto.

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma: – odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja; – postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; – stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile; – poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile. Koncesionar mora vsako leto do 31. maja koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na področju občine.

Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.

Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo. Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile. Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.

Koncesijsko razmerje preneha: – s prenehanjem koncesijske pogodbe; – z odvzemom koncesije; – zaradi stečaja koncesionarja; – zaradi prenehanja koncesionarja; – v drugih primerih, določenih z zakonom. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.

Koncesijska pogodba preneha: – s potekom časa za katerega je bila sklenjena. V tem primeru preide distribucijsko omrežje v last občine brez kakršnega koli plačila odškodnine za to omrežje, – z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in – v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi. Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

Koncendent z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če: – koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe; – če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja iz Energetskega zakona in tega odloka; – koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 28. členu tega odloka.

S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja. Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, v kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski pogodbi.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi prebivalstva s plinom v Občini Črenšovci (Uradni list RS, št. 112/00).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.