Odlok o koncesiji za javno službo gospodarjenja z javnimi objekti (ODLO)

# Odlok o koncesiji za javno službo gospodarjenja z javnimi objekti (ODLO) Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 3., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, ZP-1E, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08 in 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Svet Mestne občine Celje na seji dne 8. 12. 2009 sprejel ## O D L O K o koncesiji za javno službo gospodarjenja z javnimi objekti

(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe gospodarjenje z javnimi objekti (v nadaljevanju: javna služba oziroma gospodarska javna služba) v Mestni občini Celje (v nadaljevanju tudi občina), ki se podeli neposredno skladno s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. (2) Odlok ureja tudi druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije javne službe iz prvega odstavka. (3) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

Javno službo na območju občine izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Občina mora biti lastnica celotnega poslovnega deleža, da lahko podeli koncesijo brez razpisa koncesionarju in tega ne sme prenesti na druge osebe, razen na druge osebe javnega prava, v katerih ne smejo biti udeležene osebe zasebnega prava. V ustanovitvenem aktu koncesionarja mora biti določeno, da predstavlja skupščino družbe mestni svet ustanovitelja.

Koncesija po tem odloku se podeli na vlogo neposredno družbi ZPO Celje, družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti, d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: 1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka; 2. »koncedent«: je Mestna občina Celje; 3. »pristojni organ«: je organ/urad občinske uprave Oddelek za okolje, prostor ter komunalo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali OOPK); 4. »koncesija« je koncesija gospodarjenja z javnimi objekti; 5. »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo; 6. »koncesionar« je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije; 7. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku.

Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja te gospodarske javne službe in v tem odloku.

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

Ta odlok je obvezujoč za vse uporabnike javne službe, izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju posameznih objektov javne službe.

(1) Gospodarjenje z javnimi objekti je dejavnost upravljanja, vodenja in vzdrževanja javnih objektov in zajema predvsem naslednje: – upravljanje z objekti javnega značaja v smislu določb zakona, ki ureja stvarno premoženje države, pokrajin in občin, – gospodarjenje z objekti (vzdrževanje, varovanje, oskrbovanje, čiščenje …), – zagotavljanje funkcioniranja in obratovanja objektov v mejah, ki so opredeljene s stanjem objektov, – priprava letnih planov in programov uporabe objektov, ki so predmet koncesije, – izvajanje vseh predpisov s sanitarno tehničnega področja, požarnega varstva, varstva pri delu, javne varnosti in – druge dejavnosti, povezane s funkcijo gospodarjenja. (2) Objekti iz prvega odstavka se prednostno uporabljajo za izvajanje programov in prireditev športnih društev, Športne zveze Celje in drugih uporabnikov, za organizacijo kulturno-razvedrilnih prireditev netržnega značaja ter za rekreacijo lokalnega prebivalstva. Uporaba objektov za te namene ima javni značaj. (3) Neizrabljene prostore (pisarniški prostori, gostinski lokali …) v objektih, neizrabljeno opremo ter neizrabljene zunanje površine lahko koncesionar oddaja tudi za izvajanje programov, ki nimajo javnega značaja. Obseg možnega oddajanja prostorov za nejavne namene se določa v letnem programu uporabe objektov iz 18. člena tega odloka. (4) Koncesionar je lahko tudi nosilec izvedbe investicij s katerimi se povečuje vrednost javnih objektov oziroma se podaljšuje njihova uporabnost. To se ureja s posebnimi pogodbami, ki se sklenejo za izvajanje posameznih investicij oziroma za izvajanje letnega programa večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del.

(1) Koncesionar je dolžan v svojem imenu in na koncedentov račun izvajati investicijska vzdrževalna dela. Predlog potrebnih del je dolžan dostaviti koncedentu, da jih le-ta potrdi oziroma v okviru svojega proračuna ter NRP zagotovi potrebna sredstva. Koncesionar lahko izvaja le program investicijskega vzdrževanja in obnove, ki je vključen v proračun in NRP koncedenta in za katero izvedbo je sklenil s koncedentom ustrezno pogodbo. (2) Pri novih investicijah pa ima koncesionar dolžnost pripravljati programe razvoja in ko jih koncedent potrdi tudi izvajati strokovno- tehnične naloge za vodenje investicij, kolikor je to v interesu koncedenta, kar se uredi z ustrezno pogodbo. Vsa sredstva za investicije zagotovi koncedent.

(1) Javni objekti so objekti občine iz seznama javnih objektov, ki je priloga tega odloka. Seznam se lahko spremeni le po enakem postopku kot ta odlok. (2) V izvajanje dejavnosti iz prejšnjega člena, pod pogoji, določenimi z odlokom o koncesiji, se vključujejo tudi vsi objekti in zemljišča v lasti koncesionarja oziroma objekti, ki jih koncesionar pridobi v razpolaganje na drug način, dogovorjen s koncedentom.

(1) Koncesija za izvajanje javne službe gospodarjenja z javnimi objekti se podeli za obdobje 15 let. (2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.

Izvajalec javne službe ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo posamezne javne službe, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, pravico dajanja mnenj k predpisovanju projektnih pogojev, ki so potrebna za soglasja občinske uprave.

Izvajalec je dolžan pri izvajanju javne službe voditi ustrezne upravne postopke. Če ni v odloku o dejavnosti javne službe določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.

(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka. (2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov javne službe ureja koncesijska pogodba. (3) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa. (4) Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. (5) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest koncedentu. (6) Po prenehanju koncesijskega razmerja ga je dolžan koncesionar v celoti predati koncedentu.

(1) Koncesionar mora voditi kataster javnih objektov (njihova lokacija, zemljiško-knjižno stanje, površina, starost, opremljenost, stanje, sklenjena zavarovanja ipd.). (2) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov. (3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. (4) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.

(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določajo predpisi ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: – naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, – naprava in/ali oprema s katero je bilo delo opravljeno, – opis dela, – vrednost izvedenih del, – podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov, naprav in opreme skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. (2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do petega dne v mesecu januarju za preteklo leto.

(1) Javna služba gospodarjenja z javnimi objekti se financira iz naslednjih virov: 1. vstopnine za javne prireditve, 2. prihodki od posebnih prireditev in dejavnosti, 3. uporabnina objektov, 4. prihodki od najema objektov, reklame in podobno, 5. vodenje investicijskih projektov v okviru investicij v objekte javnega značaja, 6. reklame in propagandne akcije, 7. subvencije koncedenta in 8. iz drugih virov. (2) Vse druge vire, ki niso našteti v tem členu, mora odobriti pristojni organ občine, še preden se uporabijo za financiranje javne službe. (3) Prihodke iz točk 1. do 4. prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (prihodki javne službe) zaračunava in pobira koncesionar. (4) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe gospodarjenja z javnimi objekti kakršnakoli druga sredstva (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod …), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje javne službe gospodarjenja z javnimi objekti. (5) Subvencije koncedenta se določajo v višini presežka odhodkov nad prihodki, ugotovljenega pri izvajanju programa uporabe za javne namene. Za uporabo objektov za javne namene se šteje oddaja za treninge in tekmovanja v uporabo klubom in društvom, za humanitarne namene in prireditve, tečaje za predšolske in šolske otroke, športne dneve šol, počitniške programe Športne zveze, rekreacijo in podobno … (6) Uporabnina iz 3. točke prvega odstavka je za izvajanje javnih programov v smislu drugega odstavka 9. člena določena s cenikom uporabe objektov (vključno z rekreacijo občanov) in jo koncesionar zaračunava vsem uporabnikom storitev javne službe. (7) Uporabnina iz prejšnjega odstavka se določa na podlagi upoštevanja: – vseh stroškov obratovanja objektov (neposrednih in posrednih), zmanjšanih za planirane prihodke iz naslova trženja objektov, – dejanske možne izrabe ur po objektih, izračunane iz programa uporabe objektov ter ocene možne izrabe preostalih dejansko razpoložljivih ur. (8) V primeru, da po sklepu koncedenta koncesionar uporabniku ne zaračunava uporabnine, se manjkajoči prihodek nadomesti z zaračunavanjem tega zneska koncedentu. (9) Politika cen iz točk 1. do 3. prvega odstavka se oblikuje v planu javne službe, ki ga sprejme skupščina družbe, operativni cenik storitev pa nadzorni svet družbe. (10) Cene storitev (uporabnine, najemnine), ki ne sodijo v javni program javne službe v smislu drugega odstavka 9. člena, določa koncesionar prosto.

Koncesionar plačuje koncedentu povračilo za uporabo javnih objektov, ki jih dobi v upravljanje od koncedenta. Višina uporabnine se določi s koncesijsko pogodbo.

(1) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 31. 1. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme skupščina družbe. (2) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem: – odpiralni čas javnih objektov (obratovalna sezona, dnevni obratovalni čas) ter število realno možnih ur uporabe objektov in zunanjih površin, – pregled uporabnikov in prireditev ter porabljene ure za izvajanje programov javnega značaja, – površine, ki se lahko uporabijo za druge namene, – neizrabljene ure, ki se lahko ponudijo za izvajanje nejavnih programov, – obseg predvidenih investicij in investicijskega ter rednega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in opreme, – plan prihodkov in stroškov, – obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe, – stroškovna cena in cenik storitev po vrstah uporabnikov, – vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. Poročilo o izvajanju javne službe se izdela v rokih določenih s koncesijsko pogodbo, najmanj pa enkrat letno. Poročilo poleg točk iz drugega odstavka tega člena zajema tudi naslednje: – izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, – pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, – zavrnitvah uporabnikov storitev, – spremembah v podjetju koncesionarja, – škodnih dogodkih, – spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, – koriščenju zavarovanj. (3) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in skupščini koncesionarja predložiti predlog srednjeročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje potrebne infrastrukture. Kasnejše predloge srednjeročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Srednjeročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejeme skupščina družbe (mestni svet). Koncesionar mora prav tako pripraviti pogled na razvoj javne službe za obdobje 15 let v enakem roku kot srednjeročni plan, ki ga sprejme mestni svet. (4) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta skupščini koncesionarja predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem: – izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu, – upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, – zagotavljati obratovanje objektov po programu njihove uporabe (obratovalna sezona, obratovalni čas), – zagotavljati pogoje (prostorske) za izvajanje programa športa in rekreacije po posameznih objektih, – kot dober gospodar uporabljati in tekoče vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti, – izvajati program investicijskega vzdrževanja in obnovitvenih del, potrjen s strani koncendenta v obsegu, določenem v 10. členu tega odloka, – po prenehanju pogodbe prenesti v last in posest koncedenta objekte javne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno, – omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije, – sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo, – skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije, – pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe, – oblikovati predloge cen, – obračunavati pristojbine in druge prispevke, na podlagi tega odloka in če so le-ti uvedeni s predpisom, – pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, v kolikor je to določeno s posebnimi pogodbami, – voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami, – ažurno in strokovno voditi poslovne knjige, – pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti, – poročati koncedentu o izvajanju koncesije, – v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela, – izvesti vse aktivnosti za preprečitev nastanka in zmanjšanje škode na javnih objektih. O teh aktivnostih je koncesionar dolžan takoj pisno obvestiti koncedenta, ki stroške za izvedbo aktivnosti za preprečitev oziroma omejitev škode pobota z obveznostmi koncesionarja do koncedenta (uporabnina), – obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. (2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo javno službo. (3) Koncesionar je dolžan tekoče vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, objekte in opremo javne službe, v okvirih ki jih omogoča plan tekočega vzdrževanja in letni program večjih vzdrževalnih del ter obnove. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki neposredno ogrožajo zdravje ljudi in varstvo okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 3 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. O izvedbi teh del pa pisno obvestiti koncedenta. (4) Koncesionar je dolžan skrbeti za urejenost javnih objektov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku dogovorjenem s koncedentom. (5) Potrjeni stroški izvedbe del iz tretjega in četrtega odstavka se lahko pokrijejo v breme uporabnine, ki jo zaračunava koncedent koncesionarju, vsekakor pa ne stroški, katere je povzročil koncesionar zaradi opustitve dejanj, malomarnosti, slabih strokovnih odločitev in podobno.

V primeru, če se delež v koncesionarju prenese na osebe zasebnega prava ali osebe javnega prava, v katerih imajo delež osebe zasebnega prava, koncedent razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Za izvajanje koncesije je, ne glede na druge določbe tega odloka, odgovoren koncesionar. (2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci, koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno v koncesijski pogodbi – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam ...).

(1) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost javne službe tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona. (2) Koncesionar javne službe, ki je predmet tega odloka, v drugi občini ne sme opravljati pod pogoji, ki so za uporabnika ugodnejši, kot v Mestni občini Celje.

Dolžnosti koncedenta so zlasti: – da zagotavlja pogoje za izvajanje storitev v skladu z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; – da praviloma zagotavlja takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; – da brez predhodnega dogovora s koncesionarjem ne proda objektov in zunanjih površin, vključenih v izvajanje koncesionirane dejavnosti; – da brez predhodnega dogovora s koncesionarjem ne spreminja namembnosti uporabe objektov in zunanjih površin; – da ne sprejema odločitev, ki bi omejile pravice koncesionarja po tem odloku; – da v primeru ukrepov, ki so v interesni sferi koncedenta, in imajo za posledico izgubo iz javnega programa javne službe v smislu drugega odstavka 9. člena tega odloka, ki je prikazana v poročilu o poslovanju za prejšnje leto, nadomesti znesek izgube s proračunskimi sredstvi; – da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev koncesije; – da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesije na področju občine; – da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Župan ima v zvezi s koncesijo naslednje pristojnosti: – odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj; – odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov; – druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja, poleg ostalih pravic, določenih s tem odlokom, naslednje pravice in dolžnosti: – do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja; – do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; – uporabe storitev koncesionarja pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi; – upoštevati navodila koncesionarja v zvezi z izvajanjem storitev; – plačati posamezne storitve koncesionarja ter izpolnjevati druge pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja; – do pritožbe na pristojne organe. (2) Uporabnik storitev se lahko v zvezi z izvajanjem storitev pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju z odlokom, ki ureja dejavnosti javne službe. (3) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru opravljanja storitev, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja storitev, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. (4) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje: – registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe; – razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine; – razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo; – biti sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe; – sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev; – usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje. (2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) O vlogi koncesionarja za podelitev koncesije odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine. (2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo. (3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe, na podlagi odločitve o izboru v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. (2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. (3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. (4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. (5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom. (6) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: – izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, – dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.

Koncesionar ima pravico, da skladno s sprejeto organizacijo izvajanja javne službe, vključuje tudi podizvajalce. V izjemnih primerih pa lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine oziroma odda posamezna dela ali posamezne sklope del v podizvedbo.

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(1) Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije v mejah, ki so določena s sprejemanjem poslovnih odločitev v pristojnosti koncesionarja (doseganje prosto oblikovanih cen, plan splošnih stroškov, učinki prireditev v organizaciji koncesionarja ...). (2) Koncesionar ni, razen v primerih iz prejšnjega odstavka tega odloka, upravičen do subvencij koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Pristojnost za izvajanje nadzora nad realizacijo tega odloka ima Oddelek za okolje, prostor ter komunalo občinske uprave.

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena razen če se koncesija prenese osebi zasebnega prava ali osebi javnega prava, v kateri ima oseba zasebnega prava lastniške deleže. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: – s prenehanjem koncesijske pogodbe; – s prenehanjem koncesionarja; – z odvzemom koncesije; – z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha: – po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, – z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, – z odstopom od koncesijske pogodbe, – s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: – če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, – če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, – če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, – če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, – če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. (2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz 1. točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog postopka zaradi insolventnosti zavrnjen ali če je drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ustavljen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz točke 2. oziroma 3. prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz točke 4. in 5. prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. (4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. (5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: – če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, – če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. (3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: – če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, – če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba. (2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) V primeru odvzema iz 2. točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece. (2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja Oddelek za okolje, prostor ter komunalo občinske uprave, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja. (2) V občini tako nadzorstvo opravlja pristojni občinski inšpektorat. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo. (3) Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(1) Finančni nadzor nad izvajanjem javne službe koncesionarja izvaja Oddelek za okolje, prostor ter komunalo občinske uprave. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Koncesionar mora naročiti in omogočiti revizijo računovodskih izkazov in podatkov pri pooblaščeni revizijski hiši najmanj enkrat na vsake 3 leta. (4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. (5) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. (2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Vse katastre, določene v tem odloku, mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Dolgoročni pogled iz tretjega odstavka 20. člena, katerega vsebina se podrobneje določi v koncesijski pogodbi, pripravi koncesionar v roku 30 dni od sklenitve koncesijske pogodbe.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe na področju gospodarjenja z javnimi objekti v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 46/96) v delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt ter 4., 20. in 23. člen.

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Mestni svet Mestne občine Celje. (2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.