Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Koper (ODLO)

# Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Koper (ODLO) Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) ## R A Z G L A Š A M O D L O K o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Koper

(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Mestna občina Koper (v nadaljevanju: občina) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb: a) obdelava mešanih komunalnih odpadkov, ki lahko vključuje tudi prevoz, b) odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (2) Gospodarski javni službi iz prvega odstavka tega člena se na območju občine izvajata skladno s predpisi in na krajevno običajen način. (3) Odlok se sprejema na podlagi vloge o zainteresiranosti, podane skladno s 34. členom ZGJS.

(1) Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je ena ali obe gospodarski javni službi iz prvega člena; 2. »koncedent«: je Mestna občina Koper; 3. »pristojni organ«: je urad občinske uprave, pristojen za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka; 4. »občinski svet«: je Občinski svet Mestne občine Koper; 5. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje obeh gospodarskih javnih služb iz prvega člena; 6. »koncesionar«: je oseba, ki izvaja javni službi po tem odloku na podlagi koncesije; 7. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; 8. »koncesijska pogodba«: je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo; 9. »uporabniki«: so vsi, ki odlagajo komunalne odpadke in jih oddajajo ali zbirajo v okviru javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov. (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o varstvu okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.

V občini se dejavnosti iz 1. člena tega odloka izvajajo na podlagi javnega razpisa za obe javni službi enotno.

(1) Koncesijsko razmerje po tem odloku je enovito razmerje, ki nastane in preneha hkrati ter obsega koncesijo za opravljanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka v skladu z ZGJS. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja v smislu ZJZP koncesijo storitev. (2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje. (3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo, s predhodnim soglasjem koncedenta. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno prijavo za koncesijo, oziroma jih je v svoji prijavi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s prijavo in s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v celoti v svojem imenu in za svoj račun. (2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije. (3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih. (4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: - izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, - izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe, - dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine. (3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe za območje občine. (4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(1) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. (2) Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.

(1) Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz prvega člena tega odloka na območju koncesije v času trajanja koncesije, v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. (2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) in predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje. (3) Objekti in naprave koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo javne službe, so (v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju) last koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Podrobneje se določijo objekti in naprave iz prejšnjega stavka v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesija se podeli izbranemu koncesionarju za čas 10 let (rok koncesije). (2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek teka roka koncesije. (3) Rok koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 5 let, če je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti. (4) Odložni pogoj veljavnosti koncesijske pogodbe je potrditev predlaganih tarif s strani pristojnih organov države in lokalne skupnosti.

(1) Koncesionar mora objekte in naprave, ki predstavljajo infrastrukturo za izvajanje gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka, zagotoviti samostojno oziroma zgraditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako, da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije, pri čemer se v koncesijski pogodbi opredelijo morebitne obligacijske oziroma stvarne pravice koncesionarja na nepremičninah v lasti koncedenta (npr. stavbna pravica postavitve objektov …). (2) Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela izvajati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.

Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem: - izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno, kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; - upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; - kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; - vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ohranja njihova vrednost v času trajanja koncesijskega razmerja; - omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe; - sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo; - skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; - pravočasno dogovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe; - oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev; - obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom; - pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov; - vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami; - ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; - pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; - poročati koncedentu o izvajanju koncesije; - v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela; - obveščati druge pristojne organe (inšpekcije ...) o kršitvah. (2) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori in če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Na območju občine, v centru za ravnanje z odpadki, se načeloma izvaja zgolj prevzem mešanih komunalnih odpadkov. (2) Koncesionar je dolžan zagotavljati nemoteno izvajanje javne službe ter zagotoviti nemoteno odpravljanje okvar in poškodb na objektih in napravah. (3) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave in objekte javne službe, zlasti skrbeti za pravilno delovanje naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za urejenost odlagališča z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve.

(1) Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti). (2) Koncesionar mora zavarovati objekte in naprave, ki sestavljajo infrastrukturo gospodarske javne službe, pred škodnimi riziki, določenimi s koncesijsko pogodbo. (3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo iz prejšnjih dveh odstavkov v višini zavarovalne vsote, določene s sklepom župana. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.

(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja gospodarske javne službe. V ta namen mora koncesionar organizirati način sprejemanja pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje. (2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati uporabnike preko portala, dosegljivega na svetovnem spletu. (3) Koncesionar se mora na pritožbo uporabnika odzvati v osmih dneh po njenem prejemu, bodisi s tem, da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem, da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti opravljene storitve oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil. O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati koncedentu na njegovo zahtevo in v okviru letnega poročila, pri čemer mora v poročilu navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo. (4) Če uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi v okviru javne službe, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja, kolikor se koncesionar ni odzval v predpisanem roku, ali od prejema nezadovoljivega odgovora koncesionarja ali od ravnanja koncesionarja glede odprave pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, vloži na občinsko upravo zahtevo za naložitev ustreznega ravnanja. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov. (5) Pristojni organ po opravljenem upravnem postopku z odločbo naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev v okviru javne službe ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje teh storitev s tem odlokom in drugimi predpisi, če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju javne službe ravnal v nasprotju s tem odlokom in drugimi predpisi.

Dolžnosti koncedenta so zlasti: - da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; - da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; - da zagotovi sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe; - da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine; - pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti: - določa tarife javne službe, skladno z odločitvami pristojnega organa, - odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj, - odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov (16. člen), - druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. (2) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije ...), je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico zahtevati: - pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, - pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, - pravico do reguliranih in vnaprej objavljenih cen storitev in - vpogled(e) v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj. (2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. Pravico do pritožbe ureja 16. člen tega odloka.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: - redno plačevati storitve javne službe v skladu z veljavnimi tarifami, - upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, - prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, - dati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra - obveznih zbirk podatkov.

(1) Koncesionar je lahko pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena tega odloka. (2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij). (3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo. Če oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine (vezano obe javni službi): 1. da je registriran in da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti (okoljevarstveno dovoljenje …), 2. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje, 3. da ne glede na pravno naravo razmerja, razpolaga z razpoložljivimi kapacitetami za odlaganje odpadkov oziroma razpoložljivimi kapacitetami za obdelavo odpadkov, 4. da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo, 5. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe, 6. da je sposoben zagotavljati izvajanje storitve na kontinuiran in kvaliteten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov, 7. da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, 8. da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje na način, da je za leto pred objavo javnega razpisa znašala bonitetna ocena na podlagi letnega poročila najmanj SB 6, da so znašali čisti prihodki od prodaje v zadnjih treh poslovnih letih najmanj 10.000.000 €, da v tem času ni posloval z izgubo in, da v zadnjih 6 mesecih podjetje ni imelo dospelih neporavnanih obveznosti, 9. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo), 10. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz pete do devete alineje in 11. da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. (2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. (3) V primeru skupne prijave članov konzorcija morajo statusne pogoje izpolnjevati vsi člani, izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, organizacijskih in kadrovsko-tehničnih pogojev pa se skladno s predmetom koncesije ugotavlja za vse člane skupaj. (4) Način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se določi v razpisni dokumentaciji.

Kadar predloži skupno vlogo več oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj: - člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija; - vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija (pooblaščenec za vročanje); - ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije; - medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje: 1. navedbo in sedež koncedenta, 2. podatke o objavi koncesijskega akta, 3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu, 4. začetek in predviden čas trajanja koncesije, 5. postopek izbire koncesionarja, 6. merila za izbor koncesionarja, 7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, 8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...), 9. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv, 10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, 11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, 12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, 13. rok za izbiro koncesionarja, 14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, 15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, 16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. (3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. (4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. (5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. (6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. (7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena.

Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 22. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja so: - ponujena cena storitve izvajanja posamezne gospodarske javne službe (pri obdelavi ločeno tudi prevoza), utemeljena na Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja; - ponujeni odstotek obdelave (zmanjšanje količine po obdelavi, ki se odloži) in drugi parametri ekonomsko-okoljske ocene ponujene tehnološko-tehnične rešitve; - finančna in poslovna usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe (tč. 10, prvega odstavka 22. člena); - kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe; - zaposljivost invalidov (drugi odstavek); - druge ugodnosti, ki predstavljajo ekonomske ali socialne ugodnosti za koncedenta; - pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi. (2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Merilo »zaposljivost invalidov« bo uporabljeno na način, da bo točke, skladno s podajočim vrstnim redom, določenim v prejšnjem stavku, poleg prijavitelja, ki predloži odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o pridobitvi statusa invalidskega podjetja, pridobil tudi prijavitelj, ki na drug primerljiv način, objektivno preverljivo izkazuje zaposljivost invalidov.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. (2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. (3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi. (4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran ali če s pravno osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz sedmega odstavka 28. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja na javnem razpisu. (2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. (3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije. (4) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. (5) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. (6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev (21. člen). (7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 90 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. (2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz drugega odstavka 21. člena (konzorcij) sklene ena koncesijska pogodba. (3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. (4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. (5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, zlasti pa: - medsebojne obveznosti v zvezi s prevzemom obstoječega stanja, z vzdrževanjem in gradnjo objektov in naprav koncesije; - pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe; - morebitne dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena obdrži koncedent v režiji oziroma v okviru javnega podjetja (npr. sortiranje …); - prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice; - pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja; - posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta. (2) Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.

(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. (2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt pod pogoji iz 14. člena ZJZP, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu. (3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.

(1) Rok koncesije začne teči z dnem uveljavitve koncesijske pogodbe (10. člen). Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. (2) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. (3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih na podlagi zakona ali s tem odlokom (10. člen).

(1) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti gospodarske javne službe, ki jih bodo izvajali. (2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati. (3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru gospodarske javne službe iz prvega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in pogoj iz prve alinee prvega odstavka 22. člena tega odloka. (4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.

(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja. (2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije. (3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da: - prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije; - je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 41. člena tega odloka. (4) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. (5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

(1) Sredstva za izvajanje gospodarske javne službe se zagotavljajo: - s plačili uporabnikov za opravljene storitve, - v proračunu, skladno z odločitvami občinskega sveta, - z drugimi viri. (2) Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni plan izvajalca javne službe. Cenik storitev sprejme pristojni organ Mestne občine Koper na podlagi predloga izvajalca javne službe. (3) V pravilniku iz 47. člena ali koncesijski pogodbi se lahko določi, da so plačila koncesionarju urejena preko izvajalca, ki izvaja zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter obračunava storitve po tem odloku neposredno uporabnikom in izvrši plačila koncesionarju po izdanih računih.

(1) Zadeve inšpekcijskega nadzorstva po Zakonu o varstvu okolja opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja. (2) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ. (3) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti: - nadzor stanja objektov in naprav, njihovo vzdrževanje oziroma obnavljanje; - nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe; - nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, zakoni in drugimi predpisi. (4) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. (5) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu. (6) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik. (7) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna inšpekcija in drugi pristojni državni organi.

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa: - podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti; - podatke o količinah predelanih odpadkov; - podatke o pritožbah uporabnikov; - podatke o vlaganjih v vzdrževanje objektov in naprav; - podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitve. (2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ. (3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto. (4) Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov. (5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha: - zaradi prenehanja koncesijske pogodbe; - zaradi prenehanja koncesionarja; - z odvzemom koncesije; - z odkupom koncesije.

(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije. (2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi. (3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika. (2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 34. člena tega odloka. (3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

(1) Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar: - ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo; - če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije ali ne izvaja koncesije; - pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo; - krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije; - ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru nadzora nad koncesijo; - ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije; - če zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali predpisi. (2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe. (3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije. (4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.

(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način. (2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev. (3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. (2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Obrazložen osnutek pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ter tarife pripravijo strokovne službe občinske uprave v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis za podelitev koncesije.

Izbrani koncesionar se mora s sklenitvijo koncesijske pogodbe zavezati, da bo najkasneje do pričetka izvajanja koncesije zaposlil osebe, ki so bile v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposlene s polnim delovnim časom pri dosedanjem izvajalcu javne službe in so delale polni delovni čas na izvajanju javne službe, če in kolikor te osebe želijo, da jih zaposli.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradne objave, št. 17/99) v delu, ki ureja način izvajanja javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Mestne občine Koper. (2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 354-363/2010 Koper, dne 27. januarja 2011 Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r. Ai sensi dell'articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale nn. 40/2000, 30/2001 e 29/2003 e Gazzetta ufficiale della RS, nn. 90/2005, 67/2006 e 39/2008)