Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Križevci (ODLO)

# Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Križevci (ODLO) Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) in 29. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Križevci na 1. izredni seji dne 16. 11. 2011 sprejel ## O D L O K o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Križevci

S tem odlokom Občina Križevci (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Križevci.

Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.

Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: zavod) opredeljeni v tem odloku. Vsak opis spomenika vključuje: – identifikacijo spomenika, vključno z določitvijo meje spomenika, – natančno lokacijo spomenika, – lastnosti, ki utemeljujejo njegovo razglasitev, – režim njegovega varstva, – merilo, v katerem je vrisan spomenik na kopijo katastrskega načrta in – vplivno območje, kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, vključno z določitvijo meje vplivnega območja.

Spomeniki iz prejšnjega člena so po svojih lastnostih: – arheološki spomeniki predstavljajo zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo pomembne sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih in njegove povezanosti z naravnim okoljem; – umetnostno-zgodovinski spomeniki so posamezne stavbe in skupina stavb, prostorski in javni spomeniki, umetnostno pomembne sestavine stavbarstva, arhitekturni in umetniško pomembni detajli, slikarski, grafični in drugi umetniško oblikovani predmeti, ki se štejejo za posebne dosežke umetnosti, oblikovanja in arhitekture na naših tleh; – etnološki spomeniki so območja, stavbe, skupine stavb, predmeti vsakdanje rabe in oblikovani izdelki, ki izpričujejo način življenja in dela naših prednikov; – zgodovinski spomeniki so območja, stavbe, predmeti ali zbirke predmetov, ki značilno ponazarjajo in izpričujejo politično zgodovino, zgodovino vojn in vojaštva, socialno zgodovino, razvoj prometa, prometnih in trgovskih poti ter povezav, razvoj sodstva, prosvete in kulture, verstev, znanosti in tehnike ter gospodarsko zgodovino na naših tleh; – tehnični spomeniki so območja, stavbe in skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki pričajo o razvoju tehnične kulture v Sloveniji.

Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: 1. Arheološki spomeniki: ------------------------------------------------------------------------------- EŠD: 1181   Ime enote: Dobrava – Gomilno grobišče   Naselje: Dobrava   Lokacija: Parc. št.: 1086 in 1087/1 obe k.o. Stara nova vas   Utemeljitev Na blagem gozdnem pobočju jugovzhodno od ceste Bučečovci– razglasitve: Selišče, približno na sredini med Dobravo in Kokoriči se nahajajo štiri gomile iz neznanega časa, premera okoli 11 metrov in višine 0,7 metra. Ena od njih je močno poškodovana in razkopana, ostale tri pa nepoškodovane. Gomile so arheološki terenski spomenik v prvotni legi, pri čemer so nepoškodovane gomile izrednega pomena za raziskovanje rimskodobnih pogrebnih običajev v širšem prostoru.   Opis Varstveni režim določa: varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – z gozdom se gospodari na tradicionalen način; – prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak; – prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.   Merilo: M = 1:2880 -------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1182   Ime enote: Gajševci – Utrjena kopa   Naselje: Gajševci   Lokacija: Parc. št.: 962/10, 962/11 in 962/26 vse k.o. Logarovci   Utemeljitev V gozdu nad sedaj regulirano reko Ščavnico, zahodno od razglasitve: Gajševskega jezera, se nahaja utrjena kopa, obrambni stolp ali gradič, katerega ostaline so v terenu še vidne. Okrogla kopa z jarkom in nasipom je visoka 2,5 metra in široka 20 metrov. Pod rušo so ruševine nekdanje stavbe, ki segajo do 70 cm v globino. Nasip je umetno zemeljsko delo.   Opis Varstveni režim določa: varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – z gozdom se gospodari na tradicionalen način; – prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak; – prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja; – izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.   Merilo: M = 1:2880 -------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1193   Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Gomila   Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru   Lokacija: Parc. št.: 626/1 k.o. Ključarovci     Utemeljitev Severno od ceste proti Grabam je v gozdu blizu domačije razglasitve: Pavličevih prekopana gomila iz neznanega časa. Zaradi relativne skromnosti poselitve tega prostora v arheoloških obdobjih, predstavlja gomila, pa čeprav poškodovana, pomemben prostorski marker v kulturni krajini.   Opis Varstveni režim določa: varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – z gozdom se gospodari na tradicionalen način; – prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak; – prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja; – izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.   Merilo: M = 1:2880 -------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1184   Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Prazgodovinska naselbina   Naselje: Križevci pri Ljutomeru   Lokacija: Parc. št.: 304 k.o. Križevci   Utemeljitev Severno od vasi, ob stari strugi Mure, je bila na 5 metrov razglasitve: visoki vzpetini ovalne oblike (velikost 200 x 60 metrov) z ledinskim imenom »Gradišče« prazgodovinska naselbina. Ob sondiranju leta 1962 je bilo ugotovljeno, da je kulturna plast iz obdobja kulture žarnih grobišč mestoma ohranjena 60 cm pod današnjo površino. Danes je na tem mestu vaško pokopališče, kot posledica pokopavanja pa je prvotna zemeljska slojevitost (stratifikacija) v večji meri uničena. Gre za eno redkih utrjenih naselbin iz obdobja kulture žarnih grobišč v Pomurju, zaradi česar je izrednega pomena za raziskovanje kulturne krajine v tem obdobju naše preteklosti.   Opis Varstveni režim določa: varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.   Merilo: M = 1:2880 -------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1194   Ime enote: Lukavci – Gomilno grobišče   Naselje: Lukavci   Lokacija: Parc. št.: 471/1, 471/2, 471/5, 471/6, 471/9, 471/10, 471/21, 471/23, 471/25, 471/26, 787/4, 473/22, 473/21, 473/20, 473/19, 473/18, 473/17, 473/16, 473/15, 473/14, 473/13, 473/12, 473/11, 473/10, 473/23, 473/8, 473/7, 473/6, 473/5, 474/35, 474/17, 474/20, 473/34, 473/33 vse k.o. Lukavci   Utemeljitev Ledinsko ime »Gomile« v gozdu zahodno od vasi opozarja na razglasitve: nekdanjo grobišče. Zaradi relativne skromnosti poselitve tega prostora v arheoloških obdobjih, predstavlja lokacija grobišča, pa čeprav brez ohranjenih gomil, pomemben prostorski marker v kulturni krajini.   Opis Varstveni režim določa: varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – z gozdom se gospodari na tradicionalen način; – prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak; – prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja; – izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.   Merilo: M = 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------- 2. Etnološki spomeniki: ---------------------------------------------------------------------------- EŠD: 29543   Ime enote: Gajševci – Vodnjak pri Japačovih   Naselje: Gajševci   Hišna 8 številka:   Lokacija: Parc. št.: 1033/3 južni del, k.o. Logarovci   Utemeljitev Vodnjak z letnico in inicialkami nekdanjih lastnikov JA 1870 razglasitve: J, kot del nekdanje domačije, od katere se je ohranil le zahodni niz gospodarskih poslopij, stoji nekoliko odmaknjen od glavne vaške ceste Gajševci–Radoslavci. Sestoji iz lesenega hrastovega ohišja okrogle oblike, velikega lesenega kolesa z vretenom in opečne strešice. Podzemni del je grajen iz klasične polne opeke. T.i. studenec na vedro predstavlja enega od redko ohranjenih nekdaj zelo nepogrešljivih stavbnih tipov vaških ambientov v ravninskih predelih. Zaradi izjemno dobro ohranjenih prvotnih stavbnih sestavin in že zaradi regionalne tipičnosti, kar daje krajini poseben pečat, ga je potrebno ohraniti.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, stavbnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, celotne opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v samo zasnovo in pojavnost stavbe, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 29545   Ime enote: Iljaševci – Domačija Štuhec   Naselje: Iljaševci   Hišna 52 številka:   Lokacija: Parc. št.: 434/4, k.o. Iljaševci   Utemeljitev Na vzpetini na koncu vasi, nad glavno cesto Iljaševci–Vučja razglasitve: vas, stoji domačija v »L«, ki sestoji iz visokopritlične in delno podkletene zidane hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji v L krak. Hišo z datacijo 1818/19 na prekladi vhodnega portala pokriva opečna dvokapnica s podaljšanim napuščem na dvoriščni strani. Na strehi se je ohranil dekorativno oblikovan strelovod, ki je značilen stavbni element bogatejših hiš na podeželju. Stanovanjska hiša ima bogato historično fasadno profilacijo. Ohranjeno je prvotno stavbno pohištvo, tako notranje kot zunanje. Okna so lesena dvokrilna, z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih lamelne dvokrilne naoknice in kovani okenski križi. Ima značilen podolžni tloris. V notranjosti se je ohranila lončena peč z datacijo 1888. V notranjost hiše vodijo masivna dvokrilna vrata z ohranjenima medeninastima kljukama, ki jih odlikujejo izjemni dekorativni detajli. V podaljšku stanovanjske hiše pod isto streho, je ločena manjša stanovanjska enota s kuhinjo in manjšim bivalnim prostorom. Pravokotno na stanovanjski del stoji niz gospodarskih poslopij, ki jih pokriva opečna dvokapnica. Gospodarski in stanovanjski del povezuje pritlični zidec z vratno odprtino. Na dvorišču pred glavnim vhodom v hišo stoji vodnjak. Domačija Štuhec z začetka 19. stoletja, še posebej sama stanovanjska hiša z izjemnimi stavbnimi detajli iz tega časa, sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato podeželsko arhitekturo, ki odraža socialno posestni značaj velikega kmeta ravninske vasi.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1219   Ime enote: Kokoriči – Domačija Štumf   Ulica: Kokoriči   Hišna 9 številka:   Lokacija: Parc. št.: 197/2, k.o. Logarovci   Utemeljitev Domačija, ki sestoji iz stanovanjske hiše in gospodarskih razglasitve: poslopij, leži ob cesti v razloženem naselju. Glavni vhod v delno podkleteno petosno glavno obcestno fasado vodi po stopnicah skozi banjasto obokano vhodno lopo, slonečo na dveh okroglih kamnitih stebrih. Na portalu so inicialke in letnica 1863. Temelji stavbe so oblikovani s kamni, pravilnih pravokotnih oblik. Stanovanjska hiša ima značilno pravokotno tlorisno zasnovo s podolžno vežo in obokano kuhinjo. Gospodarska poslopja stojijo nekoliko vstran od hiše. Največje gospodarsko poslopje, ki stoji pravokotno na hišo, ima značilen podaljšan napušč, ki sloni na lesenih stebrih s tremi nosilnimi kraki. K domačiji spada tudi vodnjak, ki stoji ob dvoriščnem ganku hiše. Celoten domačijski kompleks iz 2. polovice 19. stoletja predstavlja domačijo iz tega časa, ki odraža takratni družbeno-socialni položaj ravninskega večjega kmeta.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1196   Ime enote: Lukavci – Graščina   Naselje: Lukavci   Hišna številka 9   Lokacija: Parc. št.: jugozahodni del 1/7 k.o. Lukavci   Utemeljitev Graščina Lukavci se nahaja v severnem delu istoimenske vasi. razglasitve: Kraj se kot Villa Lukauz prvič omenja v Otokarjevem deželnoknežjem urbarju iz 1265–1267. Na tej lokaciji je že v 13. stoletju stal strelski dvor, ki je bil v lasti vitezov Lukavških. V 18. stoletju so plemiči Katzianerji na mestu nekdanjega dvora najverjetneje pozidali dvorec, ki je kazal slogovne značilnosti 18. stoletja. Stavba je bila poškodovana med kmečkimi upori leta 1848, zato so jo naslednji lastniki Schenkli obnovili v klasicističnem slogu. Enonadstropno stavbo kvadratnega tlorisa z novejšim prizidkom na dvoriščni strani členijo na vogalih diagonalno postavljeni pravokotni stolpiči. Triosna glavna fasada je v portalni osi poudarjena z nekoliko višjim vhodnim stolpičem, katerega zaključuje piramidasta strešica. Vhodni stolpič členijo polkrožne odprtine. Kamniti vhodni portal izvira iz časa nastanka graščine. Zgodnjebaročen polkrožni portal je okrašen s profiliranima kapiteloma in volutastim sklepnikom. Ostale odprtine na fasadah so predelane, brez okenskih obrob. Ohranjenih je še nekaj baročnih okenskih mrež. Fasado prekriva neustrezna izolacijska obloga. Kritina stavbe je opečna. V notranjosti so deloma ohranjeni oboki, zlasti v kleti in v pritlični veži. Zametki današnje graščine segajo v 13. stoletje, ko je na tem mestu stal strelski dvor. Iz tega časa izvira rod lukavških vitezov, ki so bili lastniki gospoščine do sredine 15. stoletja. Po njihovem izumrtju so si kot lastniki sledili gospodje Schweinbecki, pa grofje Draškovič. V 18. stoletju so plemiči Katzianerji dvorec na novo pozidali. Do leta 1806 je bil v lasti rodovine Csemösz, nakar ga je kupila družina Schenkel, ki ga je sredi 19. stoletja prezidala. Schenkli so bili lastniki dvorca do 2. svetovne vojne. Danes se v stavbi nahaja Dom oskrbovancev.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot režima: v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; – pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 25045   Ime enote: Lukavci – Domačija Šalamun   Naselje Lukavci   Hišna 28 številka:   Lokacija: Parc. št.: 35, 38/1, 38/2, 38/5, k.o. Lukavci   Utemeljitev Domačija v L sestoji iz visokopritlične, podkletene zidane razglasitve: hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji. Stanovanjsko hišo, ki jo odlikuje izjemno razgibana historicistična fasadna profilacija, pokriva opečna dvokapnica. Poseben poudarek glavni sedemosni obcestni fasadi, daje vhodna stebriščna lopa z dvoramnim stopniščem, ki ga pokriva opečna dvokapnica s poudarjenim timpanonom. Ohranjeno je vso stavbno pohištvo z okovjem. Okna so dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane okenske mreže in dvokrilne lamelne naoknice. Prvotna tlorisna zasnova je celoti ohranjena. Večje gospodarsko poslopje, ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo, je ohranilo osnovne gabarite. Domačija Šalamun iz zadnje četrtne 19. stoletja, sodi v niz bogatejših podeželskih hiš tega območja in kot taka odraža socialno posestni značaj velikega kmeta.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 25046   Ime enote: Lukavci – Domačija Dunaj   Naselje: Lukavci   Hišna 36 številka:   Lokacija: Parc. št.: 216/2, 216/3, 216/4, k.o. Lukavci   Utemeljitev Domačija v »L« sestoji iz visokopritlične in delno podkletene razglasitve: zidane hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji v L krak. Stanovanjsko hišo, grajeno 1929, pokriva opečna dvokapnica z dekorativno oblikovanim strelovodom. Hišo odlikuje bogata fasadna profilacija, ki je še posebej razgibana prav na obcestnem delu. Poseben pečat glavni petosni fasadi daje prav osrednje zunanje dvoramno stopnišče. Osrednji portal uokvirja izjemno ambiciozno oblikovana masivna vrata z ohranjenimi okrasnimi detajli in delno zastekljenimi polji, ki jih ščiti dekorativna kovana mreža. Ohranjeno je vso zunanje in notranje stavbno pohištvo z okovjem. Okna so pravokotna pokončna dvokrilna z delitvijo kril na dve polji in nadsvetlobo. Ščitijo jih značilne kovane mreže in polne naoknice z manjšimi dekorativnimi detajli. Ima ohranjeno prvotno tlorisno zasnovo. V veži je ohranjen značilni barvni betonski tlak tega časa. Hiša je delno podkletena in obokana. Večji gospodarski trakt, ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo, je nekoliko spremenjen. Domačija Dunaj iz prve četrtine 20. stoletja, še posebej stanovanjska hiša, je ohranila vse arhitekturne prvine tega časa in kot taka sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato podeželsko arhitekturo.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 25048   Ime enote: Lukavci – Domačija Makovec   Naselje: Lukavci   Hišna 18 številka:   Lokacija: Parc. št.: 92/2, k.o. Lukavci   Utemeljitev V osrednjem delu vasi stoji domačija na ključ in sestoji iz razglasitve: visokopritlične in delno podkletene zidane hiše, s podolžno sedemosno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji. Na stanovanjski hiši iz leta 1901, na njeni glavni vhodni fasadi, v osrednji osi, se odpira enoramno kamnito čelno stopnišče s kamnitim portalom, z manjšim kamnoseškim okrasjem. Hiša ima bogato fasadno členitev, ki jo na svojstven način poudarja tudi ohranjeno stavbno pohištvo. Okna so pravokotna, pokončna, lesena, dvojna, dvokrilna, z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih okenske mreže in lamelne naoknice. Tlorisna zasnova je ostala nespremenjena. Cel sklop gospodarskih poslopij pokriva opečna dvokapnica z značilnim podaljšanim napuščem, ki ga podpirajo leseni profilirani stebri s tremi kraki. Pod napuščem ob gospodarskih poslopjih se je ohranil t.i. štokani betonski tlak. Domačija Makovec z začetka 20. stoletja, sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato podeželsko arhitekturo tega območja.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 25047   Ime enote: Lukavci – Krajnčeva hiša   Naselje: Lukavci   Hišna 17 številka:   Lokacija: Parc. št.: 813 zahodni del, k.o. Lukavci   Utemeljitev Na hiši, zgrajeni leta 1914, na njeni glavni vhodni fasadi, v razglasitve: osrednji osi, se odpira izjemno ambiciozno zasnovano zunanje dvoramno stebriščno stopnišče z opečno strešico in poudarjenim timpanonom. Tako na glavni kot stranskih fasadah je mogoče slediti izjemni fasadni členitvi, ki ji poseben pečat daje kamniti talni zidec. Stavbno pohištvo je v celoti ohranjeno. Velika pravokotna pokončna okna so dvojna, dvokrilna, z delitvijo kril na dve polji in nadsvetlobo. Okna ščitijo kovane okenske mreže in lamelne naoknice. Sam profiliran portal glavnega vhoda, uokvirjajo dvokrilna vrata izjemnih okrasnih detajlov z ohranjenim okovjem. Hiša je delno podkletena Vsa klet je obokana. Ohranil se je del notranjega stavbnega pohištva. Tlorisna zasnova je v osnovi ostala nespremenjena. Kranjčeva hiša z začetka 20. stoletja, je izjemen primer bogate podeželske arhitekture, ki s svojo pojavnostjo daje poseben pečat samemu vaškemu ambientu.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 25049   Ime enote: Lukavci – Muršičeva hiša   Naselje: Lukavci   Hišna 22 številka:   Lokacija: Parc. št.: 19/3 južni del, k.o. Lukavci   Utemeljitev Pritlična zidana stanovanjska hiša z začetka 20. stoletja razglasitve: predstavlja osrednji del nekdanjega večjega kmečkega gospodarstva. V celoti je ohranila prvotno historicistično podolžno sedemosno fasado, z izjemno razgibanimi fasadnimi detajli. V osrednjem rizalitnem delu stoji bogato oblikovana stebriščna vhodna lopa z dvoramnim stopniščem, ki se zaključi s podestom prekritim z značilnimi betonskimi sivordečimi ploščami z reliefno dekoracijo. Pokriva jo simetrična opečna dvokapnica. Ohranil se je del prvotnega stavbnega pohištva z okovjem. Glavni kamniti portal z izjemnimi kamnoseškimi detajli, krasijo mogočna vrata z bogato profiliranimi vratnicami in ohranjenim okovjem. Hiša je v celoti podkletena. Klet ima plitve banjaste oboke z oprogami. Stanovanjska hiša, nekdanjega večjega kmečkega gospodarstva, je primer dobro ohranjenega značilnega tipa stanovanjske hiše, ki je v osnovi ohranila tlorisno zasnovo, kakor ostale stavbne elemente značilne za podeželsko stanovanjsko arhitekturo z začetka 20. stoletja.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav, tlakov stanovanjske hiše, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1197   Ime enote: Lukavci – Podeželski dvorec   Naselje: Lukavci   Hišna 23 številka:   Lokacija: Parc. št.: 37/1, 37/2, k.o. Lukavci   Utemeljitev Leta 1914 zgrajen manjši pritlični podeželski dvorec, razglasitve: pravokotnega tlorisa, ima glavno štiriosno fasado. Osrednji dve osi poudarjajo polkrožno zaključena okna, s profiliranimi okenskimi okvirji in stopnjevano polkrožno zaključeno povišano čelo. Okna imajo profilirane obrobe in temenike. Celotno fasado krasijo deloma bidermajerski, secesijski in historicistični elementi. Tlorisna zasnova se je ohranila v celoti. Vsi bivalni prostori se ponašajo z izjemnimi šablonskimi poslikavami in ohranjenimi lončenimi pečmi z barvnimi in profiliranimi pečnicami. Podeželski dvorec iz začetka 20. stoletja predstavlja arhitekturno izjemo vaškega prostora, z ohranjeno tako zunanjo kot notranjo pojavnostjo.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1199   Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Cerkev sv. Križa   Naselje: Križevci pri Ljutomeru   Lokacija: Parc. št.: 7/1, 7/2, 7/3 k.o. Križevci   Utemeljitev Cerkev sv. Križa stoji v ravnini sredi vasi, ob cesti razglasitve: Ljutomer–Radenci. Njeno tlorisno podobo sestavljajo prizmatični zvonik, triladijska ladja in petosminsko zaključen prezbiterij ter zakristija. Vas s patrocinijem cerkve »in Chreuze« se prvič omenja v urbarju iz časa češkega kralja Otokarja II. v letih 1265- 1267. Prvotna cerkev, katero so postavili benediktinci iz Šentpavla na Koroškem, je bila gotovo poznoromanska, a jo je na začetku 15. stoletja nadomestila druga, ki je danes ohranjena v prezbiteriju. K tej cerkvi so leta 1602 prizidali renesančni zvonik, še pozneje pa južno kapelo. Imela je tri oltarje, prvotno tabulat, pozneje pa oboke ter je bila leta 1832 poslikana. V letih 1891–1892 je bila na mestu stare ladje zgrajena nova triladijska stavba v neogotskem slogu, hkrati so predelali nekdanjo zakristijo in zvonik. Prezidave je izvedel radgonski gradbenik Spranger. Od prvotne cerkve se je ohranil prezbiterij z vzhodno steno zakristije in deloma zvonik. Gradnja v tem delu objekta je kamnita, v novem delu pa opečna. Strehe prekriva opeka, piramidasta streha zvonika je prekrita s pločevino. Zvonik členita dva venčna zidca in neogotski čelni zaključek iz leta 1891. Do takrat ga je pokrivala bakrena čebulna streha, popravljen pa je bil v letih 1813, 1849 in 1884. Venčna zidca delita zvonik v zgornjem delu na dve etaži. V spodnji etaži se pojavljajo pravokotne line s posnetimi robovi, zgornja etaža ima zašiljene zvonovne line s poševnim kamnitim ostenjem. Fasado zvonika zaključuje profiliran podstrešni venec. Zvon je iz leta 1793. Neogotsko ladjo obstopa pet parov dvojno stopnjevanih opornikov, osvetljuje pa pet parov zašiljenih dvodelnih oken s profilirano obrobo. Zaključuje jo konkaven fabion. Zunanjščino prezbiterija členi pristrešen talni zidec, nad katerim se odpirajo zašiljena biforna okna s krogovičji, ki so nameščena v vseh stranicah petosminskega sklepa. Prvotna okna so zagotovo tri južna, saj imajo kamnita ostenja, medtem ko imata ostali dve okni ostenji iz ometa. Šivani vogali so brez opornikov. Fasado prezbiterija zaključuje profiliran podstrešni venec. Na vzhodni steni ladje je ohranjeno šilasto okno nekdanje zakristije. V notranjščini je triladijski prostor devetkrat križnorebrasto obokan in ima novejšo poslikavo. Moderna pevska empora služi v spodnjem delu kot vhodna veža. Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo. Rebra klinastega profila z obojestranskim žlebom slonijo na poligonalnih služnikih z bazami in kapiteli, sečišča reber so brez sklepnikov. V južni stranici petosminskega prezbiterija je nameščena polkrožna sedilija s preprostim profiliranim ostenjem. Vsi prvotni kamnoseško obdelani stavbni členi so klesani iz drobnozrnatega peščenjaka, opaziti je tudi več kamnoseških znakov – v prezbiteriju na služnikih ter na zvoniku v okenskih špaletah in strešnemu vencu. Prezbiterij je leta 1893 poslikal Jakob Brollo. Kapela in zakristija z oratorijem sta neogotska. Tudi vsa oprema je neogotska. Glavni oltar je bil izdelan med letoma 1900–1901 po načrtih arhitekta H. Pascherja. Pri njegovi izdelavi so sodelovali kamnosek K. Kocijančič iz Maribora, Alojz Gregorič, mizar iz Male Nedelje, kipar Peter Neuboeck iz Graza in pozlatar Vilijem Sirach iz Graza. Ostali trije oltarji so nastali med leti 1895–1897 po načrtih arhitekta Rajka Mikoviča. Izdelali so jih mojstri: mizarja Ivan Rozman in Alojz Gregorič, kipar Jakob Gschiel in neka groedenska tvrdka, pozlatar Viljem Sirach in Alojz Šket. Križev pot je naslikal Brollo leta 1895, orgle so iz leta 1906, prižnica iz leta 1897 je delo že omenjenih graških umetnikov. Veliki krstilnik iz rdečega marmorja je v delu okrogle pristrešene baze in čokastega stebra z motivom slepih polkrožnih arkad še poznogotski, gornji marmornat del pa je iz leta 1909 in ima obliko dvanajstkotnika s konkavnimi stranicami. Cerkev sv. Križa je pomemben predstavnik raščene sakralne arhitekture z ohranjenimi ostanki, katere razvoj sega od 13. stoletja.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Opis vplivnega Parc. št.: 3/2, 3/3, 6, 7/5, 8/1, 12/1, 12/3, 12/5, 12/6, območja: 12/7, 643, 644, 645, 646, 647 k.o. Križevci   Opis V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in varstvenega izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden režima za negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne vplivno elemente spomenika. območje:   Merilo: 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1198   Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Župnišče   Naselje: Križevci pri Ljutomeru   Hišna 4 številka:   Lokacija: Parc. št.: 5/1, 5/2 k.o. Križevci   Utemeljitev Poslopje župnišča se nahaja v središču vasi, neposredno ob razglasitve: župnijski cerkvi. Prostostoječa enonadstropna baročna stavba ima glavno fasado členjeno s petimi okenskimi osmi, v osrednjo os je umeščen polkrožno zaključen portal. Stranski fasadi sta dvoosni. Okna z lesenimi naoknicami obrobljajo gladke, v ometu narejene obrobe. Fasade so dodatno poudarjene z gladkim mejnim zidcem, na vzdolžnih stranicah jih zaključuje konkavni podstrešni venec. Objekt prekriva dvokapna opečna streha s čopi. Celotno pritličje je križnogrebenasto obokano. Objekt župnišča predstavlja kvalitetno baročno arhitekturo s primarno ohranjeno notranjščino. Severno od njega stoji gospodarsko poslopje.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1218   Ime enote: Grabe pri Ljutomeru – Domačija Šoštarič   Naselje: Grabe pri Ljutomeru   Hišna 16 številka:   Lokacija: Parc. št.: 1452, k.o. Ključarovci pri Ljutomeru   Utemeljitev Domačija v »L« sestoji iz visokopritlične in delno podkletene razglasitve: zidane hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji v L krak. Na glavni vhodni fasadi v osrednji osi se odpira zunanje dvoramno stebriščno stopnišče s polkrožnim zaključenim čelom. Zidani portal z letnico 1916 uokvirja izjemno ambiciozno oblikovana masivna vrata z ohranjenimi okrasnimi detajli in delno zastekljenimi polji, ki jih ščiti dekorativna kovana mreža. Ohranjeno je vso notranje stavbno pohištvo, del notranje opreme, kakor tudi tlaki in izjemno redke še ohranjene šablonske poslikave. Prvotna tlorisna zasnova je v celoti ohranjena. Večji gospodarski trakt, ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo, je ohranil osnovne tlorisne gabarite. Domačija Šoštarič z začetka 20. stoletja, še posebej sama stanovanjska hiša, sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato podeželsko arhitekturo. Predstavlja stavbni tip, ki odraža socialno posestni značaj velikega kmeta ravninske vasi.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav, tlakov stan. hiše, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ----------------------------------------------------------------------------   EŠD: 25030   Ime enote: Bučečovci – Žitkova hiša   Naselje: Bučečovci   Hišna 22 številka:   Lokacija: severni del parc. št.: 481, k.o. Bučečovci   Utemeljitev Pritlična podkletena hiša s sedemosno fasado, stoji v razglasitve: vzhodnem koncu vasi. Pokriva jo opečne dvokapnica. Ohranili so se prvotni stari opečni strešniki pravokotne oblike. Poseben dekorativni poudarek na strehi predstavlja strelovod. Zunanjost hiše odlikuje bogata fasadna členitev. Svojstven arhitekturni element predstavlja prav osrednji kamniti portal s čelnim enoramnim stopniščem. Kamniti portal z letnico 1887 in začetnicama »M in K Ž« krasijo izjemni kamnoseški detajli in dvokrilna vrata z ohranjenim okovjem ter zastekljenim gornjim delom vratnic, ki jih ščiti izjemno dekorativno oblikovana kovana mreža. Notranji tloris je v celoti ohranjen. Edini obokani prostor hiše je kuhinja. Notranjost odlikuje ohranjeno prvotno stavbno pohištvo z okovjem. Ohranjeno je vso zunanje stavbno pohištvo z okovjem. Večja pravokotna pokončna okna so lesena, dvojna, dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane mreže in dvokrilne lamelne naoknice. Notranje okenske police so opečne glazirane, kar je pogost pojav tovrstne stanovanjske arhitekture tega območja. Kletni prostori so obokani. Žitkova hiša predstavlja enega od izjemnih primerov še ohranjene bogatejše podeželske stanovanjske arhitekture večjega domačijskega kompleksa s konca 19. stoletja.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: M = 1:2880 ---------------------------------------------------------------------------- 3. Umetnostno-zgodovinski spomeniki: ------------------------------------------------------------------------------ EŠD: 1201   Ime enote: Bučečovci – Znamenje sv. Jožefa   Naselje: Bučečovci   Lokacija: Parc. št.: severovzhodni del 978/2 k.o. Bučečovci   Utemeljitev Znamenje stoji na križišču ob cesti Križevci pri Ljutomeru– razglasitve: Radenci. Sestavlja ga oglat kamnit steber z nekoliko širšim podstavkom in profiliranim kapitelom, vrh katerega se dviga kip sv. Jožefa z lilijo. Podstavek stebra členijo štiri šilasto ločno zaključene plitve niše, ki so bile ob zadnji prenovi l. 2007 poslikane. Figura sv. Jožefa je izdelana iz peščenjaka, prekriva jo baldahinasta strešica iz bakrene pločevine. Znamenje s kipom sv. Jožefa je bilo postavljeno leta 1898 in predstavlja pomemben poudarek kulturne krajine.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1210   Ime enote: Iljaševci – Marijino znamenje   Naselje: Iljaševci   Lokacija: Parc. št.: jugovzhodni del 439/1 k.o. Iljaševci   Utemeljitev Marijino znamenje stoji v vasi, ob cesti Križevci pri razglasitve: Ljutomeru–Radenci. Sestavljeno je iz opečne baze, ki je bila izvedena naknadno in ni originalna. Nad bazo je členjen nastavek, vrh katerega se dviga nekoliko ožji, oglat steber, okrašen s svetopisemsko reliefno figuraliko. Steber zaključuje profiliran kapitel, na katerem stoji plastika Marije na krogli sveta. Kip prekriva strešica iz pločevine. 1819. leta postavljeno znamenje je pomemben sestavni del okolja. Z neprimerno fasadno opeko obdelana baza stebra kazi njegovo pojavno sliko in bi jo bilo potrebno odstraniti.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1211   Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Kužno znamenje   Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru   Lokacija: Parc. št.: 349/ k.o. Ključarovci pri Ljutomeru   Utemeljitev Znamenje trikotnega tlorisa s prisekanimi vogali stoji razglasitve: nekoliko odmaknjeno od ceste Križevci pri Ljutomeru–Ljutomer. Prekriva ga piramidasta opečna streha. Vse tri fasade so členjene z globokimi polkrožnimi nišami, ki so bile naknadno poslikane. Sicer gladke fasade so dodatno poudarjene s tremi vogalnimi lizenami. V poznobaročni maniri sezidano znamenje z novejšo poslikavo predstavlja pomemben pomnik slovenske podeželske tradicije in njene pokrajinske podobe.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1212   Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Znamenje sv. Frančiška   Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru   Lokacija: Parc. št.: vzhodni del 1106 k.o. Ključarovci pri Ljutomeru   Utemeljitev Znamenje sv. Frančiška stoji ob cesti v središču vasi, ob razglasitve: neposredni bližini novejše kapele. Celotno kompozicijo sestavlja širok podstavek, nad katerim se dviga vitek, oglat steber, ki se proti vrhu zožuje. Steber je zaključen z volutasto ornamentiranim kapitelom, na katerem je postavljen kip sv. Frančiška z otrokom v naročju, izdelan iz peščenjaka. Plastika je nastala leta 1878 v poznobaročnem slogu in predstavlja pomemben del kulturne krajine in podeželske tradicije.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1203   Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Kapela sv. Ane   Lokacija: Parc. št.: južni del 7/3 k.o. Križevci   Utemeljitev Kapela sv. Ane stoji jugovzhodno od cerkve sv. Križa. Stavba razglasitve: pravokotnega tlorisa je pokrita s štirikapno opečno streho. Fasade ima okrašene s kamnitimi šivanimi robovi, zašiljenim kamnitim portalom in kasnejšo kovano baročno mrežo iz druge polovice 18. stoletja. Zunanjščino členita na južni oziroma vzhodni strani dve okni, od katerih je eno še originalno. V notranjščini prekrivata kapelo dva križnorebrasta oboka. Rebra so dvojno žlebasto profilirana in slone na geometričnih konzolah. Križajo se brez sklepnikov. Leta 1829 je prostor dekorativno poslikal Sebastian Pergrin. Po gradnji Anine kapele sodeč, datira njen nastanek v sredino 16. stoletja (po kroniki v leto 1582). Ker je pod sedanjimi dostopnimi stopnicami vidna lina spodnjega grobničnega prostora, lahko upravičeno domnevamo, da je služila kot karner. Zunanjščina je bila nazadnje obnovljena leta 1996. Anina kapela spada zaradi svoje starosti in kvalitete med pomembnejše spomenike svoje vrste na širšem območju.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme, poslikav, okrasja; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1204   Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Znamenje sv. Janeza Nepomuka   Lokacija: Parc. št.: zahodni del 7/1 k.o. Križevci   Utemeljitev Znamenje sv. Janeza Nepomuka stoji blizu vhoda v župno cerkev razglasitve: sv. Križa. Kip naravne velikosti je izdelan iz peščenjaka in stoji na visokem podstavku s profiliranim kapitelom. Sv. Janez Nepomuk v rahlo kontrapostni pozi drži v desni roki križ, v levi pa palmovo vejico. Znamenje je nastalo v začetku 19. stoletja in pomeni kvaliteten izdelek poznobaročne umetnosti.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1208   Ime enote: Stara Nova vas – Znamenje z Bičanim Jezusom   Lokacija: Parc. št.: 1219 k.o. Stara Nova vas   Utemeljitev Znamenje z Bičanim Jezusom se nahaja na začetku vasi ob cesti razglasitve: Križevci pri Ljutomeru–Radenci. Sestavlja ga stopnjevan oglat steber, ki stoji na podstavku, členjenim s polkrožno zaključenimi plitvimi polji. Steber zaključuje profiliran kapitel, vrh katerega se dviga kip Bičanega Jezusa (Ecce homo) v rahlo kontrapostni drži s spredaj sklenjenimi rokami v predelu pasu. Kip prekriva baldahinasta strešica iz pločevine. Znamenje je bilo postavljeno leta 1896, o čemer priča letnica na stebru. Kasneje je bilo še dvakrat obnovljeno – leta 1921 in 1946. Znamenje predstavlja pomemben sestavni del pokrajinske podobe in kulturne krajine. Je kvaliteten dokaz ljudske ustvarjalnosti in tradicije.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------   EŠD: 1209   Ime enote: Vučja vas – Znamenje sv. Roka   Lokacija: Parc. št.: 1306 k.o. Vučja vas   Utemeljitev Znamenje sv. Roka stoji na polju zahodno od vasi. Tvori ga razglasitve: močan oglat steber s široko bazo in profiliranim kapitelom, nad katerim se dviga kip sv. Roka, izdelan iz peščenjaka. Prekriva ga kupolasta strešica iz pločevine. Svetnik je oblikovan v baročni maniri kot popotnik z značilnimi atributi – školjko, psom in rano na nogi. Plastika je nastala leta 1681 in je kvalitetno baročno delo, hkrati pa predstavlja pomemben krajinski poudarek.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov, poslikav, okrasja; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; – za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot; – povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – prezentaciji kulturnih vrednot; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ------------------------------------------------------------------------------ 4. Drugi objekti in naprave: --------------------------------------------------------------------------- EŠD: 28646   Ime enote: Grabe pri Ljutomeru – Slavičev čebelnjak   Naselje: Grabe pri Ljutomeru   Hišna številka: 27   Lokacija: Parc. št.: severozahodni del 1246, k.o. Ključarovci pri Ljutomeru   Utemeljitev Tipičen Žnideršičev panj iz leta 1905 pokriva opečna razglasitve: dvokapnica. Na obeh stranskih fasadah so prizidani Žnideršičevi panji z letnico 1911. Čebelnjak je v osnovi opečne gradnje, prizidani panji so leseni. Ohranjeno je vso leseno stavbno pohištvo z značilno delitvijo okenskih kril na polja. Okna ščitijo lamelne naoknice in kovane okenske mreže. Glavni vhod v čebelnjak je opremljen z enokrilnimi lesenimi kasetiranimi vrati z ohranjenim okovjem. Izjemnost čebelnjaka poudarjajo dekorativni zaključki zatrepov in strešin nad Žnideršičevimi panji. Ohranjena je vsa prvotna notranja oprema. Čebelnjak iz leta 1905, z dodanimi Žnideršičevimi panji leta 1911, predstavlja del nepogrešljive stavbne dediščine pomurske krajine; gre za primer stavbarstva, ki izpričuje nek način življenja na tem območju.   Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih režima: vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja, – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem, – učno-demonstracijskem delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.   Merilo: 1:2880 ---------------------------------------------------------------------------

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000, 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina.

Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.

S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Križevci Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 53/92).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.