← Nazaj na seznam
Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk (ODLO)
MP_ODLO35198
# Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk (ODLO)
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) ter predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. SPD-224/2011-JPZ z dne 5. 12. 2011 je Občinski svet Občine Žužemberk na 19. redni seji dne 21. 12. 2012 sprejel
## O D L O K
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo enote dediščine (v nadaljnjem besedilu: spomenik):
+-------+-------------------------------------------------------+
| |Arheološka najdišča |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EŠD |Ime |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8654 |Šmihel pri Žužemberku – Prazgodovinska gomila |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8653 |Šmihel pri Žužemberku – Villa rustica |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8625 |Vinkov Vrh – Arheološko najdišče |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8655 |Vrh pri Križu – Arheološko najdišče |
+-------+-------------------------------------------------------+
+--------+------------------------------------------------------+
| |Stavbe |
+--------+------------------------------------------------------+
| |Profane stavbe |
+--------+------------------------------------------------------+
|EŠD |Ime |
+--------+------------------------------------------------------+
|8080 |Boršt pri Dvoru – Domačija Boršt 6 |
+--------+------------------------------------------------------+
|13666 |Brezova Reber pri Dvoru – Vaška sušilnica |
+--------+------------------------------------------------------+
|16224 |Budganja vas – Dimčev mlin |
+--------+------------------------------------------------------+
|16225 |Drašča vas – Jožmanov mlin |
+--------+------------------------------------------------------+
|8482 |Dvor pri Žužemberku – Možetova hiša |
+--------+------------------------------------------------------+
|13686 |Žužemberk – Bobnarjev toplar |
+--------+------------------------------------------------------+
|10116 |Žužemberk – Glihov toplar |
+--------+------------------------------------------------------+
|903 |Žužemberk – Grad |
+--------+------------------------------------------------------+
|8607 |Žužemberk – Hiša Grajski trg 21 |
+--------+------------------------------------------------------+
|8608 |Žužemberk – Hiša Grajski trg 22 |
+--------+------------------------------------------------------+
|8609 |Žužemberk – Hiša Grajski trg 32 |
+--------+------------------------------------------------------+
|8610 |Žužemberk – Hiša Grajski trg 34 |
+--------+------------------------------------------------------+
|8611 |Žužemberk – Hiša Grajski trg 49 |
+--------+------------------------------------------------------+
+-------+-------------------------------------------------------+
| |Stavbe |
+-------+-------------------------------------------------------+
| |Sakralni spomeniki |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EŠD |Ime |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2728 |Budganja vas – Cerkev sv. Ožbolta |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2731 |Gornji Kot – Cerkev sv. Antona Padovanskega |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2737 |Gradenc – Cerkev sv. Nikolaja |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2729 |Lašče v Suhi krajini – Cerkev sv. Primoža in |
| |Felicijana |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1571 |Lopata – Cerkev sv. Neže |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2730 |Mačkovec pri Dvoru – Cerkev sv. Janeza Evangelista |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8670 |Plešivica pri Žužemberku – Razvaline cerkve sv. |
| |Katarine |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1572 |Prevole – Cerkev sv. Križa |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1835 |Ratje – Cerkev sv. Primoža in Felicijana |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2736 |Reber pri Žužemberku – Cerkev sv. Marije Magdalene |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1600 |Sela pri Ajdovcu – Cerkev sv. Nikolaja |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1836 |Sela pri Hinjah – Cerkev sv. Jurija |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2732 |Stavča vas – Cerkev sv. Kancijana |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2733 |Trebča vas – Cerkev sv. Ahaca |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1837 |Veliko Lipje – Cerkev sv. Martina |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1838 |Vrh pri Hinjah – Cerkev sv. Tomaža |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2561 |Vrh pri Križu – Cerkev sv. Marjete |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2734 |Vrhovo pri Žužemberku – Cerkev sv. Križa |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2735 |Žužemberk – Cerkev sv. Nikolaja na Bregu |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2727 |Žužemberk – Cerkev sv. Roka v Stranski vasi |
+-------+-------------------------------------------------------+
+--------+------------------------------------------------------+
| |Spominski objekti in kraji |
+--------+------------------------------------------------------+
|EŠD |Ime |
+--------+------------------------------------------------------+
|4195 |Brezova reber pri Dvoru – Spomenik NOB na Frati |
+--------+------------------------------------------------------+
|4207 |Hrib pri Hinjah – Grob s spomenikom padlim |
+--------+------------------------------------------------------+
|8704 |Hrib pri Hinjah – Spomenik padlim med I. svetovno |
| |vojno |
+--------+------------------------------------------------------+
|14108 |Jama pri Dvoru – Spomenik 1. artilerijski brigadi |
+--------+------------------------------------------------------+
|16226 |Plešivica pri Žužemberku – Spomenik NOB |
+--------+------------------------------------------------------+
|14125 |Srednji Lipovec – Spomenik Stojanu Borštniku |
+--------+------------------------------------------------------+
|13671 |Trebča vas – Naralovo znamenje |
+--------+------------------------------------------------------+
|8741 |Žužemberk – Spomenik NOB na Cviblju |
+--------+------------------------------------------------------+
+-------+-------------------------------------------------------+
| |Drugi objekti in stavbe |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EŠD |Ime |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8690 |Žužemberk – Vodnjak na Grajskem trgu |
+-------+-------------------------------------------------------+
+--------+------------------------------------------------------+
| |Naselja in njihovi deli |
+--------+------------------------------------------------------+
|EŠD |Ime |
+--------+------------------------------------------------------+
|902 |Žužemberk – Trško jedro |
+--------+------------------------------------------------------+
Arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki. Glede na prostorski položaj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin ločimo kopenska arheološka najdišča (površinske in podpovršinske ostaline na kopnem razen ostalin v naravnih podzemnih jamah in kopenskih vodah), jamska arheološka najdišča (ostaline v naravnih podzemnih jamah in predjamskih prostorih) in podvodna arheološka najdišča (ostaline pod vodo: morsko dno, dno vodotokov in jezer).
1.
Ime
spomenika:
Šmihel
pri Žužemberku – Prazgodovinska gomila
EŠD:
8654
Naselje:
Šmihel
pri Žužemberku
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
511,
514,
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Na
vrhu skalnatega griča v smrekovem gozdu leži gomila, ki je obdana s večjim
krožnim jarkom. Jarek predstavlja vkop – prostor, od koder so kopali material
za nasutje gomile.
Gomila,
bodisi da je rimskodobna ali prazgodovinska, je na tem območju osamljena.
Kljub razmeroma veliki oddaljenosti od gradišča v Valični vasi jo verjetno
lahko pripišemo prav tej naselbini. Gomila ni raziskana.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za arheološke spomenike.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
2.
Ime
spomenika:
Šmihel
pri Žužemberku – Villa rustica
EŠD:
8653
Naselje:
Šmihel
pri Žužemberku
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
*7,
*8, *9/1, *9/2, *10/1, *10/2, *31, *295, *324, 77/4, 77/6 – del, 77/8, 78,
82, 83/1, 89, 90/1, 90/2, 3396 – del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Rimska
villa rustica leži na območju župnijskega vrta, župnišča, pokopališča in
vaškega jedra. Ob izkopavanju leta 1960 so bila v sadovnjaku odkrita
gospodarska poslopja, stanovanjski del je verjetno nekoliko severneje. Z
grobišča v neposredni okolici izvira nagrobnik, ki je postavljen pod kor
župne cerkve v Šmihelu pri Žužemberku.
Na
območju Šmihela pri Žužemberku je stal rimski podeželski dvorec – villa
rustica, verjetno v 1. stoletju n. št. Naselitev tega območja se je
navezovala na traso rimske ceste, ki je potekala od Valične vasi do Mačkovca
pri Dvoru.
Arheološko
najdišče na območju vasi Šmihel pri Žužemberku je ogroženo. V starem naselju
so pritiski za dopolnilno pozidavo. Na območju najdišča bo nujno opraviti
nedestruktivne arheološke raziskave celotnega najdišča in podatke kartirati,
ob gradbenih posegih pa izvesti zavarovalna arheološka izkopavanja.
Varstveni
režim spomenika.
Velja
varstveni režim za arheološke spomenike.
Poleg
tega pa velja še naslednje določilo:
– Villa
rustica z okolico se varuje rezervatno.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
3.
Ime
spomenika:
Vinkov
Vrh – Arheološko najdišče
EŠD:
8625
Naselje:
Vinkov
Vrh
Katastrska
občina:
Dvor
Parcelna
številka:
163/1,
163/2, 163/3, 163/4, 163/5, 163/6, 163/7, 163/8, 163/9, 163/10, 163/11,
163/12, 163/24, 163/25, 163/33, 163/34, 163/35, 163/36, 163/43 – del, 163/51
– del, 163/52, 163/53, 163/54, 163/55, 163/56, 163/57, 163/58, 163/59,
163/60, 163/61, 163/62, 1398/1, 1398/2, 1398/3, 1398/4, 1398/5, 1398/6,
1398/13 – del, 1398/14, 1398/15, 1417/1, 1417/2, 1417/3, 1417/4, 1421,
1424/1, 1424/2, 1425, 1488, 1489, 1492, 1493, 1494, 1495/1, 1495/2, 1497,
1500, 1501/1, 1501/2, 1503, 1505, 1508, 1510/1, 1510/2, 1511, 1512, 1513,
1514, 1515, 1517/4, 1518, 1519/3, 1521/1, 1521/2, 1521/3, 1521/4, 1522, 1523,
1525, 1526, 1527, 1528, 1532, 1533
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:10000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Železnodobno
gradišče leži na grebenu med Vinkovim vrhom in Mačkovcem pri Dvoru. Celotno
območje gradišča je poraslo z gozdom, gomile pa so deloma v gozdu, deloma pa
na travnikih in njivah zahodno od ceste Vinkov Vrh–Mali Lipovec. Območje
železarske dejavnosti leži jugovzhodno od gradišča in je delno načeto z
vinogradi in z njimi povezanimi objekti.
Gradišče
je ovalne oblike, v celoti je obdano z visokim okopom. Ima dva vhoda, prvi
vodi iz smeri Vinkov Vrh (JV), drugi pa iz smeri Mačkovec (SZ). Ob vhodu so
nasipi podaljšani navznoter in navzven. Ob obzidju skoraj v celem gradišču
poteka pot. Gomilno grobišče šteje nad 20 gomil, od katerih so predvsem
tiste, ki so na njivah in pašnikih, težje zaznavne. Večina teh je že delno izkopanih,
medtem ko so gomile v gozdu večinoma še intaktne.
Gradišče
na Vinkovem vrhu je edino gradišče na Dolenjskem, ki ima v celoti ohranjene
obrambne nasipe in okope ter nepoškodovana vhoda. Gomilno grobišče je bilo
delno raziskano ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Med pomembnejše najdbe
sodijo odkritja železarskih peči in velikih količin žlindre ter bogatih
grobnih pridatkov. Naselbina je bila sondirana v okviru projekta ZRC SAZU
leta 1993.
Gradišče
s pripadajočim gomilnim grobiščem in železarskim območjem predstavlja
nedeljivo celoto, ki jo varujemo nepozidano in brez kakršnekoli intenzivne
kmetijske ter gozdarske rabe.
Varstveni
režim spomenika
– Velja
varstveni režim za arheološke spomenike.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
4.
Ime
spomenika:
Vrh
pri Križu – Arheološko najdišče
EŠD:
8655
Naselje:
Vrh
pri Križu
Katastrska
občina:
Gornji
Križ
Parcelna
številka:
*274,
762/1, 766/1, 766/2, 768, 771, 772, 773/1, 773/2, 773/3, 774/1, 774/2, 793,
1241 – del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:2000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Rimskodobno
grobišče leži na terasastem pomolu, južno od vasi Vrh pri Križu. Pri oranju
so na njivi F. Hribarja letih 1960 in 1961 našli dva grobova. Prvi je bil
brez konstrukcije, drugi pa obdan in predeljen s ploščami. Očitno je na tem
prostoru rimskodobno grobišče iz 1. stoletja n. št.
Najdišče
se navezuje na obstoj rimske ceste. V neposredni bližini je treba odkriti še
lokacijo naselbine.
Arheološko
najdišče je zaradi oranja in erozije, ki je na nagnjenem terenu prisotna,
ogroženo. Intenzivno kmetovanje uničuje arheološke ostaline. Na območju
najdišča bo nujno opraviti nedestruktivne arheološke raziskave celotnega
najdišča in podatke kartirati, ob gradbenih posegih pa izvesti zavarovalna
arheološka izkopavanja.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za arheološke spomenike.
Poleg
tega pa velja še naslednje določilo:
– Grobišče
z okolico se varuje rezervatno.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
Stavbe
so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho, v katere človek praviloma
lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti. K njim
sodijo sestavine in pritikline, ki so namenjene uporabi (drugi objekt,
napeljava, zemljišče) ali olepšanju (okrasje, oprema) ali pa so nepogrešljive
za njihovo delovanje. Več funkcionalno in prostorsko povezanih stavb
sestavlja skupino stavb (vrstna hiša, blok, domačija, tovarna).
Stavbe
so dokaz bivanjske kulture, načinov gradnje in funkcionalnih ter likovnih
umestitev v okolje. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega,
socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja.
Ločimo
gospodarske/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v
okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene
bogoslužju.
Profane
stavbe:
5.
Ime
spomenika:
Boršt
pri Dvoru – Domačija Boršt 6
EŠD:
8080
Naselje:
Boršt
Katastrska
občina:
Ajdovec
Parcelna
številka:
*82/2,
1052, 1054/1, 1055/1, 3733 – del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:2000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Domačija
Boršt 6 je primer izredno dobro ohranjene bajtarske domačije iz 2. polovice
19. stoletja, ki jo sestavljajo: hiša, zidanica in vodnjak. Med njimi izstopa
hiša, ki s tipološkega in z gradbenega vidika, predstavlja značilen primer
manjše delno podkletene lesene hiše – bajte s črno kuhinjo iz 2. polovice 19.
stoletja. Hiša ima v celoti in v dobrem stanju ohranjeno notranjo opremo, ki
priča o bivalni kulturi njenih prebivalcev do konca 90-ih let 20. stoletja,
ko se je iz hiše izselila zadnja stanovalka.
Hiša
s pripadajočima stavbama in zemljiščem (vinogradniškimi parcelami),
predstavlja izredno pomemben dokument o načinu življenja in gospodarjenja
najnižjega kmečkega sloja na Dolenjskem – bajtarjev na vinogradniških
območjih. Kot celota predstavlja domačija pomemben člen v razvoju kmečkih
domačij na Dolenjskem in širše in hkrati pomembno prispeva k njeni
tipologiji.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– prepoved
povzročanja močnih vibracij na območju spomenika;
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega parcele, ki se raztezajo severozahodno in jugovzhodno od
spomenika.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja in naslednja
posebna določila:
– ohranjajo
se kamnite škarpe;
– ohranja
se vertikalna zasaditev vinogradov.
6.
Ime
spomenika:
Brezova
Reber pri Dvoru – Vaška sušilnica
EŠD:
13666
Naselje:
Brezova
Reber
Katastrska
občina:
Brezova
reber
Parcelna
številka:
*251
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Sadna
sušilnica stoji sredi vasi ob glavni vaški cesti.
Sušilnica
v Brezovi Rebri iz leta 1940 je samostojna stavba, z daljšo stranico je delno
vkopana v breg. Stavba ima pravokoten tloris, ki ga sestavljajo iz opeke
zgrajena obokano kurišče in nad njim prostor za sušenje sadja ter na
severozahodni strani z lesenimi deskami opažen predprostor. Po tipologiji
sodi v skupino brezdimnih sušilnic s kuriščem, ki je zgrajeno tako, da dim ni
uhajal v sušilno komoro, ampak je bil speljan po posebnih ogrevalnih ceveh v
dimnik. Sušilnica ima v zidanem delu vgrajeno leseno ohišje z 10 lesami, na
katerih so do okoli leta 1960 vaščani sušili sadje.
Brezorebrška
sadna sušilnica predstavlja zadnje obdobje v razvoju tradicionalnih sadnih
sušilnic na Slovenskem. Gradbeno predstavlja eno od razvojnih faz brezdimnih
sušilnic in je kot taka ena redkih še ohranjenih na širšem območju osrednje
Dolenjske. Glede na vrsto uporabnika sodi med značilne primere vaških
sušilnic, ki so jih na našem podeželju načrtno gradili in uporabljali zlasti
v obdobju med obema vojnama.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:
– kulturni
spomenik se zaradi boljše prezentacije, večje možnosti ohranitve in modernizacije
domačije lahko prestavi na novo lokacijo v skladu s kulturnovarstvenimi
pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje spomenika
Vplivno
območje obsega sosednji parceli.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
7.
Ime
spomenika:
Budganja
vas – Dimčev mlin
EŠD:
16224
Naselje:
Budganja
vas
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
*251,
1310/2, 1316/1, 1316/2, 3425 – del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (spomenik) in 1:5000 (vplivno območje)
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Nekdanji
Dimčev mlin v Budganji vasi 33 stoji na desnem bregu reke Krke pod vasjo.
Dobro je viden z regionalne ceste Žužemberk – Ivančna Gorica. Je manjši
kmečki mlin, grajen v klasični kmečki arhitekturi. Na objektu ni vidnih
predelav, ohranjena so stara okna in vrata ter vogalni elementi.
Vodnih
koles ni več, ohranjene pa so vse osi le-teh in šest rak, ki so dovajale vodo
petim mlinskim kolesom. Mlin je nastal ob večjem kompleksu lehnjakovih
pragov, ki si slede v nizkih stopnjah. Najbolj izrazita je prva stopnja,
visoka od 0,5 do 1 m, ki je bila v preteklosti umetno dograjena in
vzdrževana, kar se dobro vidi na odseku ob zapornicah.
Čeprav
mlin ne deluje že od 70-ih let 20. stoletja, je postrojenje razmeroma dobro
ohranjeno, lokacija mlina ob naravnih brzicah pa izjemno slikovita.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za stavbe in posebne objekte in naslednje določilo:
– zaradi
možnosti ohranitve objekta je možna tudi sprememba namembnosti v skladu s
kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo
kulturne dediščine
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega parcele v neposredni okolici spomenika in se razširi na levi
breg reke Krke.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
8.
Ime
spomenika:
Drašča
vas – Jožmanov mlin
EŠD:
16225
Naselje:
Drašča
vas
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
*178,
2639, 2662 – del, 2663, 3384 – del, 3425 – del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:2000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Mlin
stoji na desnem bregu Krke, ob lehnjakovi pregradi, pod Draščo vasjo. Dostop
je mogoč iz vasi, peš po stezi.
Objekt
stoji na skalni osnovi in je grajen iz lehnjaka. Prostor s stopami je
mlajšega datuma kot sam mlin. Dostop iz stanovanja do mlinskih naprav je
vklesan v živo skalo.
Mlin
je imel sedem podlivnih koles s srednjim vencem in nasajenimi lopaticami.
Zadnje kolo na jugovzhodni strani objekta je gnalo klasične stope. Ostala
kolesa so gnala šest klasičnih mlinskih naprav s horizontalnimi kamni in z
vertikalno osjo. Vodna zapornica je klasičnega tipa, izdelana iz lesa,
novejše izvedbe.
Prostor, v katerem stojijo mlinski stroji, je nenavadno
nizek in obokan z vrsto zidanih obokov. Objekt je imel prvotno strmejšo
streho (naklon približno 60°), danes pa je streha položnejša (naklon 45°),
kar je lepo vidno na zunanjih fasadah. Objekt je delno obnovljen in ima nekaj
oken zamenjanih. Pred objektom stoji kašča, vklesana v živo skalo, z majhnimi
zračnimi linami in okni s križi. Zgrajena je bila ob nastanku mlina in ima
kamnit portal brez ohranjenega originalnega sklepnika. Na izhodnih rakah je
manjši enoločni kamniti most.
Jez
je okoli dva metra visoka lehnajkova stopnja, ki je bila v preteklosti verjetno
umetno dograjena. Lehnjak se na njej intenzivno izloča, tako da je hrbet jezu
širok tudi do nekaj metrov. Jez je stabilen in slikovit.
Mlin
s petimi kamni se na tem mestu omenja v Franciscejskem katastru leta 1824.
Kot lastnik se v protokolu gradbenih parcel omenja Jershe (Joshman) Mathia.
Čeprav
mlin ne deluje že od 70-ih let 20. stoletja, je razmeroma dobro ohranjen. Je
eden najstarejših tovrstnih mlinov na reki Krki.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za stavbe in posebne objekte in naslednje določilo:
– zaradi
možnosti ohranitve objekta je možna tudi sprememba namembnosti v skladu s
kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo
kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico spomenika in se rahlo razširi proti vzhodu
in zahodu.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
9.
Ime
spomenika:
Dvor
pri Žužemberku – Možetova hiša
EŠD:
8482
Naselje:
Dvor
Katastrska
občina:
Dvor
Parcelna
številka:
*182
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Poslovno
stanovanjski objekt Dvor 7 leži na osrednjem prostoru vaškega trga na gornjem
platoju nad reko Krko v historičnem jedru naselja Dvor.
Stavba
je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot upravno poslopje velike in
uspešne železarne in predstavlja pomemben tip trške arhitekture.
Markantno
enonadstropno poslopje izrazito dolgega tlorisa ima obcestno fasado izrazito
simetrično. Glavni vhod v objekt se nahaja v osi te obcestne glavne fasade in
je poudarjen s kamnitim portalom. Fasada je trinajstosna (v nadstropju) in
simetrična glede na glavni vhod.
Med
etažami je na fasadi poudarek – cezura v ometu, ki poudarja etažnost objekta.
Kot pri mnogih drugih podobnih tipih mestne trške arhitekture tudi pri tej
opazimo, da nima enako kvalitetno obdelanih vseh fasad.
Zadnja,
dvoriščna fasada ni obdelana z enako mero izraza kot ostale, opazne pa so
tudi spremembe – predvsem v kleti, ki so rezultat predelav v različnih
obdobjih zaradi različnih potreb. V pritlični in nadstropni etaži je
dvoriščna stena predrta s polkrožnimi oboki.
Streha
je simetrična dvokapnica strmega naklona nad 45 stopinj, zaključena s čopi in
krita z opečnim bobrovcem.
Celotna
pritlična etaža je namenjena trgovski dejavnosti. Nadstropje je bilo in je še
vedno v celoti namenjeno bivanju. Podstrešni prostori so trenutno
neizkoriščeni. Iz tlorisne razporeditve je razvidno, da so bili urejeni
manjši prostori, namenjeni bivanju delavcev železarne. Objekt je v celoti
podkleten.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za stavbe.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
10.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Bobnarjev toplar
EŠD:
13686
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*403
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Bobnarjev
kozolec stoji na Mrvarjevi domačiji Cvibelj 17, po domače »pri Bobnarjevih«,
ki sodi med večje kmetije v okolici Žužemberka. Kozolec predstavlja tip
dvojnega kozolca – toplarja na tri pare oken, z gankom in dvokapno streho, ki
ima sleme na obeh koncih zaključeno na čop. Nosilni hrastovi stebri stojijo
na zidanih podstavkih.
Predstavlja
značilen primer kozolca, ki nadaljuje s tradicijo kozolcev – toplarjev,
kakršne so postavljali srednji in višji kmečki sloj ter posamezni obrtniki v zgornji
dolini Krke v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Bobnarjev kozolec
predstavlja enega redkih po vojni tesarsko kvalitetno izdelanih kozolcev v
Suhi krajini. Postavljen je bil leta 1946, na mestu starejšega kozolca iz
leta 1937, ki je bil požgan med drugo svetovno vojno. Izdelal ga je tesarski
mojster Jože Sadar (1900–1981), po domače Krulčev s Cegelnice pri Stavči
vasi, ki je bil zelo priznan tesar v zgornji dolini reke Krke in na širšem
območju Suhe krajine. Kot pomočniki so pri izdelavi kozolca sodelovali še
France in Rudolf Kraševec z Brega v Žužemberku in France Korinčan iz
Zagradca. Pri gradnji je bil v večini uporabljen kvaliteten žagan hrastov in
smrekov les, ki je bil pripravljen na Javornikovi žagi na Dvoru. Bobnarjev
toplar predstavlja enega izmed najkvalitetnejših del omenjenega tesarskega
mojstra Jožeta Sadarja.
Kulturnozgodovinsko
predstavlja Bobnarjev kozolec dokument o gospodarskem načinu življenja
srednjega in višjega sloja v Suhi krajini sredi 20. stoletja. Gradbeno
razvojno pa priča o mojstrstvu tesarja, ki je odlično prenašal tesarska
znanja iz predvojnega obdobja v obdobje po drugi svetovni vojni.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za stavbe.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
11.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Glihov toplar
EŠD:
10116
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*349/1,
*349/2
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Kozolec
stoji pri hiši Jurčičeva ulica 45 v severozahodnem delu naselja Žužemberk, v
neposredni bližini vrtca. Postavit ga je dal okoli 1946 kmet in usnjar iz
Žužemberka.
Tipološko
predstavlja tip dvojnega kozolca – toplarja na tri pare oken, z gankom in
dvokapno streho, ki ima sleme na obeh koncih zaključeno s čopom. Nosilni
stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Zgrajen je iz ročno tesanega
hrastovega, kostanjevega in smrekovega lesa. Kozolec je delo tesarskega
mojstra Jožeta Sadarja (1900–1981), po domače Krulčevega s Cegelnice pri
Stavči vasi, ki je bil zelo priznan tesar v zgornji dolini reke Krke in na
širšem območju Suhe krajine. Kozolec je bil leta 2000 obnovljen.
Obravnavani
kozolec predstavlja značilen primer kozolca, kakršne so po drugi svetovni
vojni postavljali predstavniki nižjega kmečkega sloja v Suhi krajini.
Značilnost teh kozolcev je njihova slabša izvedba, kot posledica slabše
finančne zmožnosti njihovih lastnikov ter slabih gospodarskih pogojev takoj
po drugi svetovni vojni. Glihov kozolec predstavlja nepogrešljiv člen v
razumevanju gospodarskega načina življenja nižjega kmečkega sloja v
Žužemberku in okolici v prvem desetletju po drugi svetovni vojni.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za stavbe.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega sosednji parceli, ki obdajata kozolec.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
12.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Grad
EŠD:
903
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*1,
1943/3 – del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Grad
Žužemberk stoji na skalni pečini nad reko Krko kot osrednja dominanta naselja
Žužemberk. Grad Žužemberk je ne glede na to, da je danes deloma razvalina,
lep primer raščene grajske arhitekture od 12. do 18. stoletja s poudarjeno
višinsko dominanto po koncu druge svetovne vojne zrušenega osrednjega stolpa
in renesančnim obzidnim obročem z vencem stolpov in bastij. Dokler je bilo še
ohranjeno v osnovi srednjeveško grajsko jedro, je stavbna zasnova poudarjala
kopičenje stavbnih mas, ki so se stikale v slokem srednjeveškem stolpu.
Grad Žužemberk je bil prvič omenjen v virih leta 1295,
ko ga je Henrik iz Lupoglava v Istri prodal goriškemu grofu Albertu II., ki
je ustanovil novo žužemberško gospostvo. V prvi polovici 14. stoletja se je v
zgornji dolini Krke in na gradu Žužemberk močno povečal vpliv Turjačanov, ki
so bili povezani z goriškimi grofi in njihovo posestjo v Slovenski marki in
Beli krajini in so imeli na gradu Žužemberk tudi svojo posadko. Na podlagi
dedne pogodbe, ki jo je leta 1364 koroški vojvoda Rudolf IV. sklenil z
goriškim grofom Albertom IV., so Habsburžani leta 1374 dedovali goriška
posestva v Istri in na Dolenjskem, med drugim tudi gospostvo Žužemberk.
Deželnoknežja komorna posest je bil Žužemberk do leta 1538, ko ga je cesar
Ferdinand prodal bratoma Juriju in Volfu Engelbertu Auerspergoma. Leta 1793
se je knez Viljem I. Auersperg z gradu Žužemberk preselil v dvorec Sotesko. V
19. stoletju so bili v njem državni uradi, po njihovi izselitvi v nove
prostore na trgu pa je grad pričel vidno propadati. Soteški Auerspergi so
ostali lastniki žužemberškega gradu vse do konca druge svetovne vojne, v
kateri je utrpel hude poškodbe. Po vojni je bil grad kot ljudska imovina
dodeljen tedanji Občini Žužemberk in po njeni ukinitvi Občini Novo mesto. Z
delitveno bilanco med Mestno občino Novo mesto in ponovno ustanovljeno Občino
Žužemberk se je lastništvo nad gradom ponovno preneslo na Občino Žužemberk.
Srednjeveški
kastel so poleg večnadstropnega stolpa sestavljali tudi stanovanjski trakti z
notranjim dvoriščem ter z obrambnim jarkom dodatno zavarovano obzidje. V 16.
stoletju so grad znatno razširili v današnji renesančni sistem obrambnih
stolpov in bastij. V 17. stoletju so obzidje obenem s stolpi in
stanovanjskimi trakti povišali za eno nadstropje, jih nivojsko izenačili in
pri tem zazidali tudi prsobrane obrambnih zidov, ki so se do tedaj
prilagajali proti reki Krki padajočemu terenu.
V
začetku 18. stoletja so na notranjo stran severnega in vzhodnega dela obzidja
naslonili nadstropne arkadne hodnike, v severozahodnem delu gradu pa sezidali
nov grajski trakt z mogočno vinsko kletjo, katere obočna shema sloni na dveh
vrstah kamnitih slopov. V tem času so poskrbeli tudi za štukaturno dekoracijo
fasad, zlasti severovzhodnega stolpa in severne obodne stene, štukatura pa je
okvirjala tudi kamnito grbovno ploščo knezov Auerspergov na dvoriščni fasadi
južnega stanovanjskega trakta. Do danes so se poleg renesančnega obrambnega
obroča ohranile še razvaline grajskega jedra in mogočna vinska klet.
Grad
Žužemberk dominira na skalni pečini nad reko Krko in je s svojo lego in
stavbno zasnovo simbol Žužemberka, brez katerega bi naselje izgubilo svojo
zgodovinsko in urbanistično identiteto. Grad Žužemberk, sprva kot fevdalno
središče ob pomembni trgovski poti v zgornjem toku reke Krke, se je statusno
dvignil nad svoj matični grad Šumberg, ko so vanj iz slednjega prenesli sedež
deželnega sodišča. Zgodovina njegovega stavbnega razvoja je ozko povezana z
njegovimi nekdanjimi lastniki, zlasti mogočno kranjsko rodbino Auerspergov,
njihovo kulturo bivanja in predvsem njihovim odnosom do gradu. Na eni strani
lahko spremljamo stavbni razvoj gradu od preprostega romanskega stolpa,
vključenega v palacij z obrambnim sestavinami in varovalnim jarkom, znotraj
katerega so se v času gotike vršile številne dozidave, pa do renesančnega
oboda z vencem stolpov in rondel ter njegove bolj ali manj končne podobe v
17. stoletju, ko so obodni sistem ter stanovanjske trakte nadzidali za eno
nadstropje. Po drugi strani pa lahko spremljamo tudi njegovo propadanje, ki
je postalo še zlasti očitno ob koncu 19. stoletja, ko so se iz gradu izselili
državni uradi, dokončne poškodbe pa je utrpel v bojih za Žužemberk med drugo
svetovno vojno.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– posegi
v talne plasti, tlorise in gabarite gradu in obrambnega jarka niso dovoljeni,
razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine;
– ponovna
pozidava razvalin v grajskem jedru, ki se jih mora ustrezno vzdrževati in
prezentirati, se lahko izvede le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in
soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;
– možnosti
funkcionalne izrabe notranjosti renesančnih obodnih stolpov in bastij, vinske
kleti, dvorišča v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne
službe za varstvo kulturne dediščine;
– dovoljuje
interpolacijo novega stavbnega telesa nad vinsko kletjo in izgradnjo
povezovalnih hodnikov med posameznimi stolpi v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji
in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;
– v
območju spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega
značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam in
informacijskih tabel, razen v primerih s soglasjem;
– prepovedano
je parkiranje v gradu in obrambnem jarku, razen ob rednih vzdrževalnih in
obnovitvenih delih ter ob prireditvah, s soglasjem pristojne službe.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
13.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Hiša Grajski trg 21
EŠD:
8607
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*18
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Hiša
stoji na robu naselja ob cesti Žužemberk–Ivančna Gorica. Enonadstropna stavba
podolžnega tlorisa ima triosno glavno fasado. Kamnit portal z zaključkom v
obliki volovskega jarma, ki označuje vhod v stavbo, je pomaknjen iz osrednje
osi.
Hiša
je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen
primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki
ohranila le še v nekaj primerih.
Varstveni
režim spomenika:
Velja
varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:
– ohranja
se kamnit portal.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
14.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Hiša Grajski trg 22
EŠD:
8608
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*19
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Hiša
stoji na robu naselja v nizu objektov, ki oblikujejo podobo glavne trške
ulice v smeri Žužemberk–Ivančna Gorica. Enonadstropna stavba izrazito
pravokotnega tlorisa ima petosno glavno obcestno fasado, ki jo poudarja
kamnit portal s polkrožnim zaključkom in letnico 1789. Ulična fasada ima
historicistično dekoracijo okenskih odprtin.
Hiša
je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen
primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki
ohranila le še v nekaj primerih.
Varstveni
režim spomenika:
Velja
varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:
– ohranja
se kamnit portal.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
15.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Hiša Grajski trg 32
EŠD:
8609
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*29
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Hiša
stoji v osrednjem delu trškega naselja in sooblikuje podobo osrednjega
trškega prostora. Enonadstropna podkletena stavba pravokotnega tlorisa,
pokrita s šotorasto streho, ima petosno glavno fasado, zaključeno z bogato
členjenim simsom. Glavni kamnit portal iz leta 1844 ima obliko volovskega
jarma.
Hiša
je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen
primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki
ohranila le še v nekaj primerih.
Varstveni
režim spomenika:
Velja
varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:
– ohranja
se kamnit portal.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
16.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Hiša Grajski trg 34
EŠD:
8610
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*33
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Hiša stoji ob vstopu v osrednji trški prostor, na
severni strani ceste Žužemberk–Novo mesto. Dvonadstropna stavba pravokotnega
tlorisa ima šestosno glavno fasado, ki jo v pritličju členita dva kamnita
portala. Portal z letnico 1878 poudarja osrednjo os stavbe.
Hiša
je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen
primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki
ohranila le še v nekaj primerih.
Varstveni
režim spomenika:
Velja
varstveni režim za stavbe.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
17.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Hiša Grajski trg 49
EŠD:
8611
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
305/1
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Hiša
stoji ob vstopu na osrednji trški prostor na južni strani ceste
Žužemberk–Novo mesto. Enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa, pokrita z
dvokapno streho, ima šestosno glavno fasado, katere os poudarja kamnit portal
z letnico 1789. V veži hiše je kamnita miza z letnico 1829.
Hiša
je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen
primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki
ohranila le še v nekaj primerih.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:
– ohranja
se kamnit portal;
– ohranja
se kamnita miza.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
Sakralne
stavbe
18.
Ime
spomenika:
Budganja
vas – Cerkev sv. Ožbolta
EŠD:
2728
Naselje:
Budganja
vas
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
*101
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev,
ki stoji na rahli vzpetini na robu vasi, je prvič omenjena leta 1526 v popisu
kranjskih cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati srebrn in pozlačen
kelih. Srednjeveška stavba je doživela temeljito barokizacijo, verjetno ob
izteku 17. stoletja. Takrat je starejši oltarni prostor zamenjal sedanji
polkrožno zaključen prezbiterij, cerkev pa je leta 1696 dobila tudi nov
glavni oltar, ki ga je leta 1895 obnovil Ivan Šubic iz Poljanske doline.
Zanimivo je, da cerkev ni imela dograjenega zvonika. Njegovo leseno konstrukcijo
je med drugo svetovno vojno podrla granata, v 90-tih letih 20. stoletja pa je
cerkev dobila nov zvonik.
Na
južni zunanjščini ladje so vidni ostanki figuralne poslikave, ki jo lahko
uvrstimo v delavniški krog t. i. furlanskih slikarjev iz časa okoli leta
1400. Prepoznamo lahko veliko podobo svetega Krištofa, ob njem pa je bila
verjetno še daljša vrsta svetniških postav.
Cerkev
je podeželska, baročno koncipirana podružnica, ki skriva v svojih stenah
ostanke srednjeveške arhikture, o kateri pričajo tudi ostanki poslikave.
Barokizacija je zapustila kvaliteten oltar, ki sodi v skupino zlatih oltarjev
iz konca 17. stoletja.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega nepozidane parcele okoli spomenika in se razširi proti jugu.
Na zahodni in južni strani ga omejuje vaška cesta.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
19.
Ime
spomenika:
Gornji
Kot – Cerkev sv. Antona Padovanskega
EŠD:
2731
Naselje:
Gornji
Kot
Katastrska
občina:
Dvor
Parcelna
številka:
2407/1
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (za spomenik) in 1:5000 (za vplivno območje)
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji izven naselja, na robu pokopališča pod Vinkovim Vrhom na desni strani
ceste Novo mesto–Dvor. Pozidana je bila v letih 1668–1695, verjetno po
naročilu stiškega opata Maksimilijana Mottocha, na prostoru neke starejše
kapele. V začetku 18. stoletja je bila cerkev že znana božja pot, saj
nosi ena od votivnih podob letnico 1712.
Cerkev
je enotno pozidana centralno zasnovana stavba s tlorisom v obliki
enakostraničnega križa. Ob centralnem, kvadratno zasnovanem prostoru, so
nanizani štirje enakovredni deli: ravno zaključen prezbiterij, stranski
kapeli in pevski kor, ki se prelivajo v osrednji prostor skozi polkrožne
slavoloke. Središčni kvadrat je pokrit s kupolo, ostali pa s križnim obokom.
Glavni
oltar z bogatim akantovim okvirjem nosi letnico 1733 in je po višini in
širini prilagojen obliki prostora. Slika sv. Antona je izdelek Franca Götzla
iz leta 1846, slika sv. Bernarda v atiki pa kaže neposredno naročilo stiškega
samostana. Oltar je leta 1887 obnavljal podobar Janez Kušlan. Stranska
oltarja sodita v skupino okvirnih oltarjev, značilnih za dolenjsko baročno
umetnost. Za stranski oltar sv. Elije je oltarno podobo naslikal Götzl iz
Kranja sredi 19. stoletja. Oltar sv. Benedikta je bil izdelan leta 1765 in že
prehaja v rokokojski tip oltarja.
Kvalitetna,
centralno zasnovana baročna arhitektura in kvalitetna oltarna oprema, ki je
nastajala od začetka do druge polovice 18. stoletja in ki lepo ponazarja razvoj
okvirnega tipa baročnih oltarjev, uvršča cerkev med najpomembnejše spomenike
sakralne umetnosti na Dolenjskem in tudi v širšem slovenskem prostoru.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve s pokopališčem in se razteza od
severovzhodnega roba ceste Soteska–Dvor proti pobočju z vinogradi nad
cerkvijo.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
20.
Ime
spomenika:
Gradenc
– Cerkev sv. Nikolaja
EŠD:
2737
Naselje:
Gradenc
Katastrska
občina:
Veliko
Lipje
Parcelna
številka:
*1
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji v vzhodnem delu naselja in jo obdaja nizek kamnit zidec, ki je mestoma
že porušen. V virih se prvič omenja že leta 1382. Iz 14. stoletja ali celo
prej izvira ladijski del, ki so mu v 17. stoletju verjetno namesto polkrožne
apside prizidali današnji tristrano sklenjen in križnogrebenasto obokan
prezbiterij. Leta 1790 (letnica na portalu ↑ 7 IX ο) so ladjo
barokizirali tako, da so vzidali kamnite okenske okvire in nov portal, ladjo
pa prekrili z ravnim lesenim kasetiranim stropom, kakršne poznamo tudi v
drugih okoliških podružnicah (Ratje), le da ga niso poslikali (verjetno
zaradi pomanjkanja sredstev). V 19. stoletju so na zahodni strani prizidali
današnji zvonik, ki je nadomestil zvončnico, to je najpreprostejšo obliko
zvonika, kot jo poznamo tudi pri Miklavževi cerkvi v Žužemberku; v
notranjščini pa postavili nov glavni oltar, ki je nadomestil starejšega iz
začetka 18. stoletja, od katerega se je ohranil le kip angela. Cerkev je v
preteklosti doživela nekaj obnov, ki pa so zajele le beljenje in zamenjavo
strešne kritine. Obsežno obnovo je doživela šele leta 2001, žal kljub
natančnim navodilom nestrokovno, saj so v notranjščini odstranili baročni
leseni strop, s čimer je cerkev izgubila precejšen del spomeniške
pričevalnosti.
Enota
ima kljub okrnjenosti zaradi širših kulturnih, umetnostnozgodovinski,
arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za
kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnozgodovinskega, arhitekturnega in
zgodovinskega spomenika.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega sosednje parcele
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
21.
Ime
spomenika:
Lašče
v Suhi krajini – Cerkev sv. Primoža in Felicijana
EŠD:
2729
Naselje:
Lašče
Katastrska
občina:
Stavča
vas
Parcelna
številka:
*13
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji sredi naselja in predstavlja naslednico prvotne, že leta 1526 omenjene
cerkve, ki je stala na vrhu hriba severozahodno nad vasjo. Ker je bila
prvotna cerkev težko dostopna, so v prvi polovici 19. stoletja zgradili v
naselju novo, staro pa opustili, tako da o njej pričajo le še skromne
razvaline. Nova cerkev kasneje ni doživela večjih predelav, šele v zadnjem
času so obnovili fasado in zamenjali strešno konstrukcijo in kritino.
Novo
stavbo sestavljajo pravokotna ladja, obokana s potlačenim banjastim obokom,
kratek triosminsko sklenjen prezbiterij in zvonik na zahodni strani. Iz stare
cerkve so prenesli tudi nekaj opreme, in sicer zvon iz leta 1676 ter glavni
oltar iz leta 1684, ki danes predstavlja napomembnejši likovni in vsebinski
poudarek v notranjščini. Oltar sodi v skupino t. i. zlatih oltarjev, katerih
pojav in razcvet beležimo predvsem v drugi polovici 17. stoletja. Oltar
zaznamujejo bogato rezbarsko okrasje ter kipi Boga očeta, sv. Primoža in sv.
Felicijana, Marije z Jezusom, sv. Jakoba in sv. Andreja, sv. Barbare in sv.
Apolonije ter podobe angelov. Pomembno je, da oltar v preteklosti ni doživel
večjih obnov, tako da se je do današnjih dni ohranil v bolj ali manj prvotni
podobi.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje spomenika obsega neposredno okolico cerkve.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
22.
Ime
spomenika:
Lopata
– Cerkev sv. Neže
EŠD:
1571
Naselje:
Lopata
Katastrska
občina:
Sela
pri Hinjah
Parcelna
številka:
*137
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji v vasi, prostor okoli nje pa je omejen z nizkim kamnitim zidcem. Čeprav
je cerkev prvič omenjena leta 1581 v Bizancijevem popisu, je njena
arhitektura v osnovi še romanska s poznejšim baročnim prezbiterijem v gotski
tradiciji. Stene ladje so pokrite s stensko poslikavo iz okoli leta 1520, ki
sodi v delavniški krog Tomaža iz Senja. Na severni steni je upodobljen Pohod
in poklon Svetih treh kraljev, na južni pa je svojevrstna interpretacija
pasijonskega cikla, v katerem zavzema osrednje mesto prizor Poslednje sodbe,
desno od njega je upodobljeno Kristusovo bičanje, levo pa Križanje. Na
zunanji slavoločni steni je bilo upodobljeno Marijino oznanjenje, vendar je
poslikava zaradi oblikovanja večjega slavoloka ohranjena le fragmentarno.
Tomaževi delavnici lahko pripišemo tudi podobo sv. Krištofa na južni
zunanjščini ladje.
Srednjeveška
stavba je bila temeljito barokizirana okoli leta 1685. Takrat so verjetno
odstranili polkrožno romansko apsido, katere oblika in velikost sta ob prenovi
prikazani v tlaku iz apnenega estriha, in pozidali sedanji prezbiterij,
katerega arhitektura izdaja poznogotsko stavbno tradicijo. Leta 1743 je bil v
ladjo nameščen raven poslikan lesen kasetiran strop. V sredini posamezne
dvodelne kasete je naslikan cvet pasijonke, obrobno polje je marmorirano,
marmoracija pa teče tudi prek letev.
Novobaročni
glavni oltar iz leta 1885 je izdelek podobarske delavnice Štefana Šubica iz
Poljanske doline, stranski oltar sv. Mihaela je v osnovi še iz 17. stoletja.
Sliki Srce Jezusovo in Srce Marijino, ki visita v prezbiteriju, sta delo
slikarja Ivana Franketa.
Cerkev
je odličen primer podeželske podružnice, ki jo odlikujeta kvalitetna oprema
in poslikava. Več let trajajoča prenovitvena in konservatorsko-restavratorska
dela so vrnila cerkvi njeno kvalitetno podobo in jo uvrstila med
najpomembnejšo dediščino ne samo na Dolenjskem, ampak tudi v širšem
slovenskem prostoru.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
23.
Ime
spomenika:
Mačkovec
pri Dvoru – Cerkev sv. Janeza Evangelista
EŠD:
2730
Naselje:
Mačkovec
pri Dvoru
Katastrska
občina:
Dvor
Parcelna
številka:
*112
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji na jugovzhodnem robu vasi. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526
v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati bakren in
pozlačen kelih ter renska goldinarja in 36 kron. Toda cerkvena arhitektura je
starejša, saj je ladja v osnovi še romanska.
Po
ustnih pričevanjih in starejših zapiskih sta bili cerkvena zunanjščina in
notranjščina večkrat poslikani, verjetno že v 14. stoletju. O tem priča
danes le še upodobitev Marijinega oznanjenja na južni steni ladje, ostale
prizore pa naj bi zaradi njihove slabe ohranjnosti prebelili. Avtorstvo
poslikave lahko pripišemo slikarju Janezu Ljubljanskemu, njen nastanek pa
postavimo v čas okoli leta 1450. Srednjeveška stavba je bila v 18. stoletju
temeljito barokizirana. Vsaj takrat je cerkev dobila današnji širok
prezbiterij, ki je zamenjal nek starejši oltarni prostor, verjetno pa je bil
v tem času pozidan tudi zvonik. Glavni oltar je izdelek podobarja Jurija
Tavčarja – Idrijskega iz leta 1866.
Poslikava
cerkvene notranjščine je verjetno še eno celovito zasnovano delo našega
najboljšega srednjeveškega slikarja Janeza Ljubljanskega in njegove
delavnice; njegovo delo je vezano na stiški samostan in s tem posredno tudi
na prostor Suhe krajine. Cerkev stoji na robu večjega antičnega kompleksa in
tako posredno nadaljuje stavbno kontinuiteto.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji
in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje spomenika obsega sosednje parcele.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
24.
Ime
spomenika:
Plešivica
pri Žužemberku – Razvaline cerkve sv. Katarine
EŠD:
8670
Naselje:
Plešivica
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
*111
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Razvaline
cerkve stoje na zaraščajočih se travnikih, na izredno razgledni točki, tik
pod vrhom hriba sv. Katarina.
Cerkev
se prvič omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, ko je
morala oddati srebrn in pozlačen kelih, tri zlate ogrske goldinarje ter
renski goldinar in 32 kron. Cerkev, ki je bila v osnovi gotska stavba, je
bila požgana leta 1943. Po vojni ni bila več obnovljena.
V
sredini 30-tih let 20. stoletja so v cerkveni notranjščini odkrili freske, ki
so sodile v delavniški krog t. i. hrvaških slikarjev iz prve polovice 16.
stoletja. Poslikava je propadla med požigom cerkve, še bolj pa v letih, ko so
bile razvaline izpostavljene vremenskim neprilikam.
Z
odkritjem poslikave se je začela v Suhi krajini oblikovati regionalno
pogojena skupina cerkva z deli gostujočih slikarjev, ki so prihajali iz
Hrvaške. Nekatere cerkve z njihovimi deli so danes uničene, npr. cerkev sv.
Lenarta na Cviblju pri Žužemberku, druge pa obnovljene, npr. cerkev sv. Neže
v Lopati. Cerkvene razvaline so razkrile, da je šlo pri arhitekturi tudi za
zanimiv preplet in dopolnjevanje mediteranskih in celinskih stavbnih vplivov.
Izjemna je bila (in je še) sama lokacija cerkve, od katere se odpirajo široki
razgledi po velikem delu Suhe krajine.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico spomenika.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
25.
Ime
spomenika:
Prevole
– Cerkev sv. Križa
EŠD:
1572
Naselje:
Prevole
Katastrska
občina:
Žvirče
Parcelna
številka:
*98
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (spomenik) in 1:5000 (vplivno območje)
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev,
ki jo obdaja nizek kamnit zidec, stoji sredi polj in travnikov, na položni
vzpetini severno nad vasjo. V pisanih virih je prvikrat omenjena leta 1581 v
Bizancijevem popisu cerkva na Kranjskem. Cerkvena arhitektura je v osnovi še
romanska z barokiziranim gotskim prezbiterijem. Ladja je bila prvotno pokrita
s poslikanim lesenim stropom, datiranim z letnico 1436, ki je bil kasneje
uporabljen za ograjo danes odstranjenega pevskega kora. Odstranili so ga
verjetno ob eni od barokizacij leta 1657, ko je cerkev med drugim dobila tudi
poslikan in kasetiran strop. Tega je v 80-tih letih 20. stoletja zamenjal nov
lesen strop, ki ni primeren za srednjeveško občutenje prostora.
V ladji je ohranjena figuralna stenska poslikava, ki naj
bi nastala v dveh fazah. Starejši naj bi pripadala v skromnih fragmentih
ohranjena poslikava na slavoločni steni, ki bi časovno še sodila v 14.
stoletje, mlajši pa poslikava severne stene ladje, na kateri je upodobljen
Pohod in poklon Svetih treh kraljev. Čeprav nekatere stilne značilnosti,
zlasti na obrazih in oblačilih ter listna bordura, kažejo na tradicijo
furlanskih slikarjev iz okoli leta 1400, pa nekatere druge, npr. elemetni
mehkega sloga, kažejo, da so freske najverjetneje nastale v prvi četrtini 15.
stoletja. K tej fazi sodi tudi fragmentarno ohranjena podoba sv. Jurija na
slavoločni steni.
Ob
barokizaciji leta 1686 je cerkev dobila nov glavni oltar, ki bi ga lahko
pripisali delavnici kiparja Plumbergerja. Njegovo delovanje je tesno povezano
s stiškim samostanom, njegovo prisotnost v cerkvi sv. Križa pa lahko
pojasnimo s tem, da je bil oltar izdelan za časa krškega župnika Janeza
Bartolomeja Krašne, v okvir te župnije pa je takrat še sodila cerkev na
Prevolah.
Cerkev
je ključni primer za poznavanje razvoja podeželske podružnice, saj na njej
lahko sledimo rasti in spremembam arhitekture vse od 13. stoletja dalje.
Deske srednjeveškega stropa so ostanki našega najstarejšega poslikanega
lesenega stropa, izredno vrednost pa cerkvi daje stenska poslikava in
kvaliteten baročen oltar ter seveda tudi ambientalno izpostavljena lega.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega sosednje parcele okoli cerkve in se rahlo razširi proti
zahodu.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
26.
Ime
spomenika:
Ratje
– Cerkev sv. Primoža in Felicijana
EŠD:
1835
Naselje:
Ratje
Katastrska
občina:
Žvirče
Parcelna
številka:
*249
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev,
obdana z nizkim zidcem, stoji sredi naselja in je pravilno orientirana. V
virih se cerkev pojavi relativno pozno, šele leta 1581 v popisu cerkva škofa
Bizancija kot podružnica župnije na Krki. Vendar že zgodnja omemba vasi leta
1267 in ostanki srednjeveških fresk z začetka 16. stoletja govorijo o
starejšem poreklu. To so potrdila tudi obnovitvena dela in obnova tlaka, ko
so bili odkriti ostanki polkrožne romanske apside, na podlagi katerih lahko
začetke cerkve postavimo v 12. ali 13. stoletje. V 16. stoletju so
cerkev slikarsko okrasili t. i. Hrvaški slikarji, v prvih desetletjih 18.
stoletja pa je stavba doživela temeljito prenovo. Prizidali so nov
prezbiterij in zvonik, notranjščino ladje opremili z ravnim kasetiranim
lesenim stropom in novimi oltarji. Nekoliko kasneje je nastala poslikava
zvonika.
Stavbo
danes sestavljajo tristrano sklenjen prezbiterij, pravokotna ladja in zvonik
na zahodni strani. Od obsežnejših fresk na zunanjščini so vidni le še ostanki
prizora sv. Jurija na severni strani. Bolje so ohranjeni slikani vogalniki in
okviri oken kot rezultat obnove v 18. stoletju. Po kvaliteti v notranjščini
izstopata glavni oltar, ki je, kot priča grb, nastal po naročilu stiškega
opata Gallenberga, ter raven lesen strop, poslikan z rastlinsko motiviko.
Posebno avtentično vzdušje pa ustvarja pred nedavnim odkrit in obnovljen
kamnit tlak, ki je nastal v začetku 18. stoletja.
Enota
ima zaradi kulturnih, umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih, zgodovinskih in
drugih izjemnih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni
spomenik z lastnostmi umetnostnozgodovinskega, arhitekturnega in
zgodovinskega spomenika.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji
in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
27.
Ime
spomenika:
Reber
pri Žužemberku – Cerkev sv. Marije Magdalene
EŠD:
2736
Naselje:
Reber
Katastrska
občina:
Reber
Parcelna
številka:
*24
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji v naselju ob vaški poti. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526 v
popisu cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati 34 kron, pustili pa so ji
majhen srebrn in pozlačen kelih. Leta 1944 je bila cerkev ob nemškem
bombardiranju vasi razrušena, vendar je bila po vojni obnovljena.
Sedanja,
močno rekonstruirana ladja je ostanek še romanske arhitkture, ki jo
dokumentira fragment prvotnega okenca v južni steni. K starejši ladji je bil
ob barokizaciji, verjetno v sredini 17. stoletja, prislonjen prezbiterij, ki
je zamenjal neki starejši oltarni prostor. Takrat je cerkev dobila tudi
oltar, ki ga naj bi naročil pater Viljem Cimerman, administrator v
Žužemberku. Oltar je bil močno poškodovan ob bombardiranju, tako da sta
ohranjena le kipa sv. Lucije in sv. Magdalene.
Kljub
temu da je bila cerkev med drugo svetovno vojno zelo poškodovana, njena
arhitektura lepo dopolnjuje za Dolenjsko in Suho krajino značilno skupino
romanskih cerkva s pokončnimi, pravokotno zaključenimi okenci.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
28.
Ime
spomenika:
Sela
pri Ajdovcu – Cerkev sv. Nikolaja
EŠD:
1600
Naselje:
Sela
pri Ajdovcu
Katastrska
občina:
Brezova
reber
Parcelna
številka:
*1
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji na pokopališču izven naselja. V pisanih virih je prvič omenjena leta
1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati bakrena
in pozlačena keliha ter renska goldinarja.
Srednjeveška
stavba je bila verjetno v 18. stoletju temeljito barokizirana in takrat je
tudi dobila današnjo podobo. Med drugo svetovno vojno je bila precej
poškodovana, močno je bila prizadeta tudi cerkvena oprema. Glavni oltar je iz
19. stoletja, kipi na njem pa so starejši, lahko še baročni. Atika oltarja iz
18. stoletja je uporabljena kot stranski oltar.
Cerkev,
ki je prvotno sodila v dobrniško faro, izpričuje srednjeveško organiziranost
cerkvene mreže ne levem bregu Krke, njena relativno še osamljena lega,
značilna za srednjeveške podružnice, pa daje pokrajini značilno
prepoznavnost.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
29.
Ime
spomenika:
Sela
pri Hinjah – Cerkev sv. Jurija
EŠD:
1836
Naselje:
Sela
pri Hinjah
Katastrska
občina:
Sela
pri Hinjah
Parcelna
številka:
*90
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev,
ki je obdana z nizkim kamnitim zidcem, stoji v zgornjem delu vasi. Prednica
današnje cerkvene stavbe je prvikrat omenjena v vizitacijskem zapisniku iz
leta 1667. Baročno arhitekturo je nadomestila nova stavba, pozidana okoli
leta 1901 v poznobaročni stavbni tradiciji.
Glavni
oltar je pravzaprav le menza z lesenim reliefnim nastavkom, na katerem je
upodobljen sv. Jurij v boju z zmajem. Relief je delo kiparja Toneta Kralja,
po rodu iz bližnje dobropoljske doline. Na menzi stranskega oltarja sta
postavljena baročna kipa Marije in angela, ki izhajata iz porušene cerkve v
Starem Logu.
Cerkvena
arhitektura, pozidana v začetka 20. stoletja, ohranja poznobaročno stavbno
izročilo tako v zasnovi posameznih stavbnih členov kot tudi v oblikovanju
prostora, njen zvonik pa predstavlja kvalitetno in nepogrešljivo vaško
dominanto. Cerkvi daje posebno odliko Kraljeva umetnina.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
30.
Ime
spomenika:
Stavča
vas – Cerkev sv. Kancijana
EŠD:
2732
Naselje:
Stavča
vas
Katastrska
občina:
Stavča
vas
Parcelna
številka:
*96
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji sredi naselja ob razpotju vaških poti in je obdana z nizkim kamnitim
zidcem. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526 v popisu cerkvenih
dragocenosti, ko je morala oddati bakren in pozlačen kelih.
Srednjeveška
stavba je doživela temeljito barokizacijo, verjetno v drugi polovici 17.
stoletja, ko je današnji, tristrano zaključen prezbiterij zamenjal nek
starejši oltarni prostor. Takrat je bil izdelan tudi glavni oltar, ki ga je
leta 1685 naročil žužemberški župnik Franc Primož Kožar. Drugo barokizacijo
je cerkev doživela v sredini 18. stoletja. Verjetno je takrat ladja dobila
banjasto obokanje, k njeni zahodni steni pa je bil prislonjen zvonik,
katerega razgibana streha izdaja baročne forme tega stoletja. V cerkvi je
nekaj opreme, ki naj bi bila prenesena iz porušene cerkve sv. Jakoba v
Žužemberku.
Cerkev
je na zunaj enotna, v notranjščini barokizirana arhitetkura, z odličnim
oltarjem iz druge polovice 17. stoletja. Baročen zvonik oblikuje značilno
podobo naselja in pokrajine ob reki Krki.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami,
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
31.
Ime
spomenika:
Trebča
vas – Cerkev sv. Ahaca
EŠD:
2733
Naselje:
Trebča
vas
Katastrska
občina:
Dvor
Parcelna
številka:
*38
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev,
ki stoji v naselju, je v pisanih virih prvič omenjena leta 1526 v popisu
cerkvenih dragocenosti, ko je oddala bakren in pozlačen kelih ter 12 renskih
goldinarjev. Takrat je bila posvečena sv. Nikolaju, ki je ostal njen zavetnik
vse do 18. stoletja, saj je šele leta 1753 prvikrat omenjen njen današnji
patron sv. Ahac.
Srednjeveška, v osnovi še romanska stavba je bila
barokizirana v 17. stoletju. Verjetno je takrat dobila sedanji tristrano
zaključen prezbiterij, ki je nadomestil nek starejši oltarni prostor. K
zahodni fasadi ladje je bil prislonjen tudi zvonik, velika gradbena dela pa
so bila zaključena z novo podobo fasad, členjenih z dekorativno ornamentiko v
značilnih temnosivih barvnih tonih. Glavni oltar novobaročne oblike ima
letnico 1886, za spodnji del oltarnega nastavka pa so uporabljeni deli
starejšega, še baročnega oltarja.
Cerkev
je skromna, na videz enotno pozidana baročna podružnica, ki skriva
srednjeveško romansko stavbno jedro, ki ga izdaja pokončno pravokotno okence
na južni steni ladje. Tako predstavlja cerkev pomemben člen v poznavanju
geografsko omejene romanske arhitekture in njene razprostranjenosti tudi v
širšem slovenskem prostoru.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
32.
Ime
spomenika:
Veliko
Lipje – Cerkev sv. Martina
EŠD:
1837
Naselje:
Veliko
Lipje
Katastrska
občina:
Veliko
Lipje
Parcelna
številka:
*223
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji v zahodnem delu naselja. Obdana je z nizkim kamnitim zidcem, znotraj
katerega se nahaja pokopališče. Vas se v virih omenja že okoli leta 1225,
cerkev pa zasledimo šele leta 1581 v popisu cerkva škofa Bizancija kot
podružnico župnije na Krki. Začetki cerkve sicer niso natančno znani, vendar
so bili ob obnovitvenih delih leta 1993 odkriti ostanki srednjeveških fresk s
konca 14. stoletja v notranjščini in z začetka 16. stoletja na južni
zunanjščini, poleg tega pa še značilna struktura zidave, ki ladijski del
postavlja v čas 12. ali 13. stoletja. V drugi polovici 17. stoletja je romanska
stavba doživela temeljito prezidavo, ko so prizidali prezbiterij, ladja dobi
nove kamnite portale in okenske odprtine, nekaj desetletij kasneje pa še
zidani zvonik. V 19. stoletju je nastal današnji lesen in ometan obok
ladje.
Stavbo
danes sestavljajo pravokotna ladja, križnogrebenasto obokan in tristrano
sklenjen prezbiterij ter zvonik na severni strani. Zunanjščino odlikujejta
zlasti kamnita portala na zahodni in južni steni ladje, kjer vidimo še
ostanke freske sv. Krištofa, v notranjščini pa glavni likovni poudarek
predstavlja oltar iz druge polovice 17. stoletja.
Enota
ima zaradi kulturnih, umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih, zgodovinskih in
drugih izjemnih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni
spomenik z lastnostmi umetnostnozgodovinskega, arhitekturnega in
zgodovinskega spomenika.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
33.
Ime
spomenika:
Vrh
pri Hinjah – Cerkev sv. Tomaža
EŠD:
1838
Naselje:
Vrh
pri Hinjah
Katastrska
občina:
Sela
pri Hinjah
Parcelna
številka:
*78
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev,
ki stoji na začetku naselja, obdaja nizek kamnit zidec s poudarjeno vhodno
partijo. Čeprav je vas prvič omenjena leta 1460 v višnjegorskem urbarju,
srednjeveški viri cerkve ne navajajo. Ta je prvič omenjena šele v listini iz
leta 1667 in malo kasneje tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz
leta 1689, pa tudi pregled arhitekture pokaže, da cerkev ni starejša od 17.
stoletja.
Arhitektura
je sestavljena iz tristrano zaključenega prezbiterija, podolžne in pravokotne
ladje ter pred njeno zahodno stranico prislonjenega zvonika. Prezbiterij je
obokan z banjo s sosvodnicami, ladja pa ima raven strop. Pritličje
nerazčlenjenega, razmeroma masivnega zvonika je odprto s tremi polkrožnimi
loki, njegova streha pa ima obliko nizke piramide.
Glavni
oltar novobaročne oblike je iz 19. stoletja, kipa sv. Barbare in nekega
svetega papeža pa sta še starejša. Stranski oltar sv. Janeza Evangelista ima
lesen oltarni nastavek, ki je v osnovi še iz 17. stoletja, a je bil v 19.
stoletju močno predelan.
Stavba
je skromna baročna podeželska podružnična cerkev, ki je kljub manj uspešni prenovi
v 70-tih letih 20. stoletja ohranila ambientalno prepričljivo notranjščino,
njena dokaj izpostavljena lega pa daje vasi in širši pokrajini značilno
prepoznavnost.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
34.
Ime
spomenika:
Vrh
pri Križu – Cerkev sv. Marjete
EŠD:
2561
Naselje:
Vrh
pri Križu
Katastrska
občina:
Gornji
Križ
Parcelna
številka:
*96
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji izven naselja, sredi polj in travnikov ob trasi antične ceste. V
pisanih virih je prvič omenjena leta 1463 v turjaškem urbarju. Srednjeveška,
v osnovi še romanska arhitektura (polkrožen portal, pokončno pravokotno
okence) je v prvi četrtini 18. stoletja doživela temeljito barokizacijo.
Takrat je dobila sedanji tristrano zaključen prezbiterij, ki je nadomestil
nek starejši oltarni prostor. Ob zahodno steno ladje je bil prislonjen tudi
zvonik, na katerem je letnica 1722. Glavni oltar sodi tipološko sicer še v
skupino zlatih oltarjev 17. stoletja, a je nastal okoli leta 1703.
Kljub
močni barokizaciji sta se na južni steni ladje ohranili gotski freski sv.
Marjete in sv. Krištofa, ki sodita v delavniški krog naših furlanskih
slikarjev iz prve četrtine 15. stoletja.
Na
videz skromna podružnična cerkev skriva v sebi staro romansko stavbno zasnovo
in figuralno gotsko poslikavo, ki ju dopolnjuje kvalitetna baročna oprema.
Izpovedna je tudi njena osamljena lokacija ob stari prometni poti. Cerkev
sodi tako med pomembnejše sakralne spomenike v Suhi krajini in njenem širšem
zaledju.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
35.
Ime
spomenika:
Vrhovo
pri Žužemberku – Cerkev sv. Križa
EŠD:
2734
Naselje:
Vrhovo
Katastrska
občina:
Gornji
Križ
Parcelna
številka:
*21,
*242
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (za spomenik) in 1:5000 (za vplivno
območje)
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji na pokopališču, sredi travnikov in polj, na rahlem pobočju vzhodno od
vasi. Pokopališče s cerkvijo obdaja nizek kamnit zidec s poudarjenim zidanim
portalom s polkrožno odprtino. Cerkev je v pisanih virih omenjena posredno z
vasjo Križ leta 1327, samostojno pa leta 1526 v popisu cerkvenih
dragocenosti. Takrat je morala oddati devet renskih goldinarjev in
56 kron, keliha pa ni imela.
V
osnovi še srednjeveško arhitekturo je prekrila temeljita barokizacija,
verjetno že v sredini 17. stoletja. Njene elemente lahko slutimo v oknih
prezbiterija, katerih oblika navaja misel še na poznogotske forme.
Lesen
nastavek glavnega oltarja novobaročnih oblik iz leta 1865 je izdelek Jurija
Tavčarja - Idrijskega, kipi na njem pa so verjetno še baročni. Stranski oltar
Žalostne Matere božje je ljudsko delo, verjetno prav tako iz 19. stoletja.
Stranski oltar, posvečen sv. Antonu, je tip zlatega oltarja iz 17.
stoletja. Njegov nastanek določa letnica 1648, obnovljen pa je bil leta 1936.
Današnja
podoba cerkve je rezultat barokizacije, ki je zapustila tudi kvalitetno
oltarno opremo, dopolnjeno v 19. stoletju. Izpostavljena in slikovita lega
oblikuje kvaliteten in prepoznaven cerkveni ambient.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega nepozidan prostor okoli cerkve, ki se na zahodni strani dotika
strnjenega dela vasi, proti severu, jugu in vzhodu pa se razširi na kmetijske
površine.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
36.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Cerkev sv. Nikolaja na Bregu
EŠD:
2735
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*124
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev stoji na desnem bregu reke Krke blizu mostu in
se v virih prvič omenja leta 1526. Začetki cerkve sovpadajo z razširitvijo
čaščenja sv. Nikolaja, zavetnika ribičev in čolnarjev, ki ga na Dolenjskem
zasledimo v 13. in zgodnjem 14. stoletju. Iz tega časa bi utegnila izvirati
ladja cerkve, ki so ji v 14. stoletju prizidali kratek poligonalno sklenjen
prezbiterij. V 17. stoletju je notranjščina cerkve, zlasti obok prezbiterija,
doživela večje predelave, leta 1911 pa nestrokovno obnovo, ko je bila
porušena severna stena z ostanki gotskih fresk iz vsaj dveh obdobij, iz okoli
leta 1400 in sredine 15. stoletja. Kasneje večjih predelav in obnovitvenih
del cerkev ni doživela.
Cerkev
danes sestavljajo pravokotna ravnostropana ladja, katere zahodna stena se nad
vhodom vzpenja v zvončnico ter kratek poligonalno sklenjen prezbiterij z
križnogrebenastim obokom. O pomenu stavbe je nekdaj pričal predvsem njen
slikarski okras, ki je današnjih dni dočakal v precej okrnjenem obsegu. Na
zahodni fasadi se je ohranil najstarejši primer fresk iz sredine
14. stoletja, ki prikazuje Kristusovo čudežno hojo po Genezareškem
jezeru ter sv. Nikolaja ter neko svetnico z donatorico. Na severni
zunanjščini so prizori, ki so prikazovali razne svetniške podobe, med drugim
sv. Krištofa, uničeni, enako pa velja tudi za prizore pohoda sv. treh kraljev
na isti steni, vsi iz časa okoli 1400. Iz tega časa izvira še nekaj
fragmentov na slavoločni steni. Najbolje pa so ohranjene freske iz sredine
15. stoletja, ki jih na podlagi stilnih značilnosti pripisujemo slikarju
Janezu Ljubljanskemu in so prvotno krasile tako ladjo kot tudi prezbiterij. V
prezbiteriju so še vidne posamezne upodobitve svetnic in apostolov, v ladji
pa nekaj fragmentarno ohranjenih prizorov iz Kristusovega trpljenja. Kljub
okrnjenosti pa ohranjene freske narekujejo, da cerkev uvrstimo med
pomembnejše spomenike srednjeveškega slikarstva na Dolenjskem.
Enota
ima zaradi širših kulturnih, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih
lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi
umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
37.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Cerkev sv. Roka v Stranski vasi
EŠD:
2727
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*179
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (spomenik) in 1:5000 (vplivno območje)
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Cerkev
stoji na razglednem griču izven nekdaj samostojnega naselja Stranska vas.
Pozidana je bila po kugi, ki je leta 1625 divjala v Žužemberku. V pisanih
virih je prvič omenjena leta 1667, kot podružnica žužemberške župnije pa
kasneje tudi v Valvasorjevi Slavi iz leta 1689. Zvonik je bil pozidan leta
1693, leta 1871 pa so preobokali do takrat raven strop ladje. Do druge
svetovne vojne je bila cerkev znana božja pot predvsem za žužemberško in
dobrniško faro, od koder so prihajale velike množice romarjev peš ali na
vozovih. Po drugi svetovni vojni je, vse do obnove cerkve na Zafari v 90-tih
letih 20. stoletja, služila kot zasilna žužemberška župnijska cerkev, v njej
pa je bilo tudi nekaj baročnih kipov iz župnijske cerkve.
Oltarna
oprema je sočasna z arhitekturo. Glavni oltar, ki je verjetno nastal okoli
leta 1693, sodi v skupino zlatih oltarjev in je bil kasneje večkrat predelan.
Stilne elemente iz konca 17. stoletja izdajata tudi nastavka obeh stranskih
oltarjev.
Cerkev
je značilna zgodnjebaročna arhitektura z obokanim prezbiterijem in s prvotno
ravnostropano ladjo ter z dodanim, za 17. stoletje značilnim zvonikom.
Sočasna oltarna oprema je kvalitetno podobarsko delo. Kljub pozidavi pobočja
pod cerkvijo je tudi cerkev kvaliteten krajinski spomenik.
Varstveni
režim spomenika
Za
spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:
– vsa
cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod
pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega nepozidan prostor okoli spomenika in se širi od jugovzhodnega
roba naselja proti jugu in vzhodu.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
Spominski
objekti in kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja
spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek.
Spominski objekti in kraji služijo spominu kot vrednoti, družbeni pomen imajo
zaradi zgodovinske pričevalnosti in likovnih kvalitet. Ločimo domove
pomembnih osebnosti, znamenja (javni spomenik, mejnik, obcestni kamen,
spominska plošča, pil, križ, kapelica), objekte in kraje mrtvih (grob,
grobišče, pokopališče, grobnica, mrliška vežica, kostnica), kraje
zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte (partizansko taborišče,
partizanska bolnišnica), kraje spominjanja na človekovo poselitev ali
dejavnost (lokacija stavbe, lokacija drugega objekta, opuščena vas).
38.
Ime
spomenika:
Dolnji
Ajdovec – Spomenik NOB na Frati
EŠD:
4195
Naselje:
Dolnji
Ajdovec
Katastrska
občina:
Brezova
reber
Parcelna
številka:
556/7
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Skupina
spomenikov stoji na gozdnem robu, 150 m od doma na Frati. Sestavljajo jo grob
s spomenikom ubitim med bombardiranjem oktobra 1942 in grob s spomenikom
šestim neznanim partizanom, ki so padli med boji na Frati. Skupino dopolnjuje
obeležje padlim lovcem nekdanjega novomeškega okraja.
Delno
obdelani kamniti bloki nepravilnih oblik z izpisanim posvetilom stojijo na
enotno urejenem platoju, kjer je tudi grobišče šestih neznanih partizanov.
Spominska
obeležja so bila postavljena v letih 1952 in 1954.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega sosednje parcele spomenika in se razteza na prostoru med Domom
na Frati na severozahodu in gozdnim robom jugovzhodno od spomenika.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
39.
Ime
spomenika:
Hrib
pri Hinjah – Grob s spomenikom padlim
EŠD:
4207
Naselje:
Hrib
pri Hinjah
Katastrska
občina:
Hinje
Parcelna
številka:
1142
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Spomenik
stoji na skalnem pobočju pod vasjo Hrib na križišču, kjer se cesta odcepi
proti Prevolam.
Spomenik
sestavljata dva kamnita bloka iz grobo obdelanega kamna. Prvi, postavljen
leta 1963, je posvečen 6 padlim partizanom, 3 partizanom tuje narodnosti, 3
talcem in 22 žrtvam fašističnega nasilja, drugi, postavljen leta 1997, je
posvečen Primorcem, padlim v Suhi krajini. V obliki in velikosti posnema
starejše obeležje.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje in naslednje določilo:
– zaradi
urejanja cestišča in boljše prezentacije spomenika je možna njegova
prestavitev v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim
soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
40.
Ime
spomenika:
Hrib
pri Hinjah – Spomenik padlim med I. svetovno vojno
EŠD:
8704
Naselje:
Hrib
pri Hinjah
Katastrska
občina:
Hinje
Parcelna
številka:
1166/2
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Spomenik
padlim domačinom med 1. svetovno vojno stoji na zahodnem robu vaškega
pokopališča.
Spomenik
trikotnega tlorisa, grajen iz pravilno obdelanih kamnitih blokov, se proti
vrhu stopničasto dviguje. Na spomenik so vdelane plošče z verzi in imeni
padlih domačinov.
Spomenik,
ki je bil postavljen pred letom 1940, je posvečen padlim domačinom, ki so
izgubili življenje na različnih frontah v času 1. svetovne vojne. Je eden
redkih tovrstnih spomenikov na Dolenjskem in edini v Občini Žužemberk.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje.
Vplivno
območje
Spomenik
nima posebej določenega vplivnega območja.
41.
Ime
spomenika:
Jama
pri Dvoru – Spomenik 1. artilerijski brigadi
EŠD:
14108
Naselje:
Jama
pri Dvoru
Katastrska
občina:
Stavča
vas
Parcelna
številka:
1633/12
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Spomenik
sestavljata plošča iz belega kamna, vzidana v skalno steno, ki se navpično
dviguje nad cesto, in top, postavljen na betonski podstavek na vrhu skalne
stene.
Spomenik,
postavljen leta 1969, je posvečen 1. artilerijski brigadi NOV in POS, ki je
bila ustanovljena 7. maja 1944 v bližnji vasi Lašče nad Dvorom.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje in naslednje določilo:
– zaradi
ohranitve in prenove je možno zamenjati obstoječi top z drugim, sedanjega pa nameniti
za muzejsko prezentacijo.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico spomenika.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
42.
Ime
spomenika:
Plešivica
pri Žužemberku – Spomenik NOB
EŠD:
16226
Naselje:
Plešivica
Katastrska
občina:
Šmihel
pri Žužemberku
Parcelna
številka:
1639/2
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Spomenik,
zgrajen iz grobo obdelanih kamnitih blokov pravilnih oblik, je posvečen bojem
Tomšičeve brigade na območju Suhe krajine spomladi leta 1943. Spomenik, ki
stoji na severozahodnem robu vasi Plešivica, je bil postavljen leta 1953.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega sosednje parcele ob spomeniku.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
43.
Ime
spomenika:
Srednji
Lipovec – Spomenik Stojanu Borštniku
EŠD:
14125
Naselje:
Srednji
Lipovec
Katastrska
občina:
Ajdovec
Parcelna
številka:
2179
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:5000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Grob
z nagrobnim spomenikom leži na travniku zahodno od vasi Srednji Lipovec.
Spomenik, postavljen takoj po končani 2. svetovni vojni, je posvečen tu
pokopanemu partizanu Stojanu Borštniku, ki je padel jeseni leta 1943.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega parcelo na kateri stoji spomenik in manjše dele sosednjih
parcel vzhodno od spomenika.
Varstveni
režim vplivnega območja
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
44.
Ime
spomenika:
Trebča
vas – Naralovo znamenje
EŠD:
13671
Naselje:
Trebča
vas
Katastrska
občina:
Dvor
Parcelna
številka:
385/5
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:2000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Naralovo znamenje stoji Na hribu, severozahodno od
vasi, ob kolovozni poti od Trebče vasi do Zafare v Žužemberku. Sestavljajo ga
leseno znamenje z litoželeznim križanim, kamnit podstavek z letnico 1896 in
trije stebri s čašastimi zaključki z letnicama 1875 in 1884.
Znamenje
je izklesal in dal postavit star Radetzkijev vojak Jože Novak, po domače
Naralov, iz Trebče vasi v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne.
Naralovo
znamenje sodi med izjemno redke primere znamenj na Dolenjskem, ki spominjajo
na sodelovanje slovenskih vojakov v avstrijski vojski, ki je pod vodstvom
maršala Radetzkega zatrla upor Italijanov med marčno revolucijo leta 1848 v
Lombardiji in Benečiji, z zmago v bitki pri Custozzi. Poleg tega govorijo
kamnarski detajli znamenja o dobro izučenem samouku – kamnarju, ki pa se je s
kamnarstvom ukvarjal zgolj za lastne potrebe.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega sosednje parcele ob treh poteh, ki se stikajo ob znamenju.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
45.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Spomenik NOB na Cviblju
EŠD:
8741
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*241,
1677/3
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (za spomenik) in 1:5000 (za vplivno
območje)
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Spomenik stoji na 305 m visoki vzpetini Cvibelj,
imenovani tudi Tumplac, ki se dviguje nad Žužemberkom. Spomenik z grobnico, v
kateri so pokopani posmrtni ostanki padlih, je bil postavljen v spomin padlim
partizanom, ki so izgubili svoje življenje v bojih v Suhi krajini v letih
1941 do 1945. Med njimi so bili tudi tujci, kar 17 različnih narodnosti,
večinoma Italijani, Avstrijci, narodi nekdanje Sovjetske zveze in pripadniki
jugoslovanskih narodov iz mednarodnih partizanskih enot, ki so delovale v
sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske.
Spomenik
obsega kostnico z obeliskom in s kovinsko skulpturo na njem, devet napisnih
plošč iz glajenega marmorja z izpisanimi imeni 1140 padlih ter širše območje
vrha hriba, ki je parkovno urejeno.
Kovinska
skulptura, delo kiparja Marjana Tepine, je postavljena na 8 m visok obelisk
trikotne oblike. V vznožju obeliska je kostnica s posmrtnimi ostanki padlih.
Ob spomeniku so postavljene plošče iz črnega glajenega granita z izpisanimi
imeni padlih slovenskih partizanov in pripadnikov drugih narodov. Spomenik je
bil postavljen leta 1961, prenovljen leta 1988 in 2004.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za spominske objekte in kraje in naslednje določilo:
– na
severnem robu spomenika se sanira delno zasuta vrtača in uredi v parkovni
zasnovi. Prostor ob cesti je lahko namenjen tudi ureditvi manjšega parkirnega
prostora v skladu z določili kulturnovarstvenih pogojev in
kulturnovarstvenega soglasja.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega nepozidan prostor pod spomenikom, ki se razširi proti zahodu
in jugu, v smeri naselja Žužemberk. Na severu sega na parcele severno od
ceste, ki pelje do spomenika, na zahodu pa do prvih stavb ob cesti proti
Dobrniču.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja in naslednje
določilo:
– na
južnem in jugovzhodnem robu vplivnega območja so možni posegi pri gradnji
infrastrukturnih objektov – nizke gradnje ter individualna stanovanjska
gradnja, ki ne zapirajo pogleda na spomenik, v skladu z določili
kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.
Drugi
objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavnih
delov in služijo tistim človekovim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje
dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega,
političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave (dvigalo, peč,
stroj), industrijske/gospodarske objekte (kamnolom, rudnik, vodovod, vodnjak,
napajališče, jez, rake, mlinščica, črpališče, vodni stolp, žičnica), kulturne
in vadbene objekte (bazen, drsališče, hipodrom, igrišče, letno gledališče,
smučarska skakalnica, stadion), objekte transportne infrastrukture (pot,
cesta, proga, predor, most, pristanišče), objekte urbane opreme (stopnišče,
javni vodnjak, vodomet, ulična svetilka), signalne ter merilne naprave in
objekte (opazovalnica, razgledni stolp, svetilnik, preža), zidove in jarke
(suhozid, ograda, obzidje, strelski jarek).
46.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Vodnjak na Grajskem trgu
EŠD:
8690
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
1943/3
– del
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:1000
Obseg
razglasitve:
posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Vodnjak
stoji na Grajskem trgu v Žužemberku, na prostoru med cesto in gradom.
Osmerokoten,
litoželezen bazen, je postavljen na kamnit stopničast podstavek. V sredini je
profiliran, masiven steber, ki ga na vrhu zaključuje plitva, izvihana skleda.
Iz dna sklede so speljane štiri izlivne cevi, na koncu izdelane v obliki
kačjih glav.
Eden
zadnjih litoželeznih vodnjakov v Sloveniji je bil postavljen v 60-ih letih
19. stoletja, narejen pa je bil v bližnji Auerspergovi železarni na Dvoru.
Danes predstavlja enega redkih izdelkov te železarne, ki še vedno služijo
svojemu namenu. Skupaj z ohranjenimi muzejskimi predmeti priča o pomenu te
železarne.
Varstveni
režim spomenika
Velja
varstveni režim za druge objekte in stavbe.
Vplivno
območje
Spomenik
nima določenega vplivnega območja.
Naselja
in njihovi deli so prostori trajne človekove poselitve, združujejo bivališča
z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Prostori poselitve so z
geografskimi, zgodovinskimi in drugimi materializiranimi posebnostmi odraz in
primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega
razvoja. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove
dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s
pripadajočimi zemljišči.
47.
Ime
spomenika:
Žužemberk
– Trško jedro
EŠD:
902
Naselje:
Žužemberk
Katastrska
občina:
Žužemberk
Parcelna
številka:
*1,
*4, *5, *6, *9, *17, *18, *19, *20/1, *22, *23, *25, *26, *27, *28, *29, *33,
*34, *35, *44/2, *44/3, *45/2, *46/2, *82/1, *82/2, *83/1, *83/2, *84/1,
*84/3, *84/4, *89, *90, *91, *95/1, *95/2, *96, *97, *108, *110, *112, *288,
*375, 227/2, 228/2, 228/3, 228/4, 229, 230, 231/1, 231/2, 232, 233, 234/1,
234/2, 236, 245/1, 245/2, 245/5, 245/6, 245/7, 245/8, 248/1, 248/2, 248/3,
248/4, 248/5, 248/6, 248/7, 248/8, 250, 251, 256, 257, 258, 259, 260, 261,
262, 263, 298/6, 301, 302, 303, 304, 305/1, 307/4, 307/5, 307/6, 307/9,
307/10, 307/11, 307/12, 307/13, 307/14, 1943/2 – del, 1943/3, 1943/4, 1943/5,
1943/6 – del, 1943/8, 1958/2 – del, 1969 – del, 1976/1, 1976/2, 1979/2,
1979/3, 1980/1, 1980/2, 1982, 1983, 1984
Grafična
priloga:
digitalni
katastrski načrt DKN v merilu 1:5000
Obseg
razglasitve:
Posamezni
spomenik
Vrednotenje
spomenika
Žužemberk
je bil nekoč pomemben gospodarski in upravni center v zgornji dolini Krke s
širokim zaledjem. V prejšnjem stoletju se je pomemben del prometa preusmeril
na železnico in se s tem izognil dolini Krke, zato je Žužemberk pričel
stagnirati. Kljub temu je ohranil večino svoje gospodarske moči, družbenega
pomena in kulturnozgodovinskih kvalitet vse do pričetka druge svetovne vojne.
Družbena
vloga prebivalcev se je odražala v strukturi naselja. Osrednji trški del so
poleg gradu in cerkve tvorile trške stavbe z bogatimi fasadami, v katerih so
stanovali trgovci, obrtniki, gostilničarji in uradniki. Proizvodni obrati,
delavski in kmečki domovi pa so se nahajali pod gradom in ob Krki.
Historični
trg je predstavljal dokaj veliko nepravilno zaokroženo površino, ob kateri so
bile nanizane vse pomembnejše trške zgradbe (grad, cerkev, trgovine, gostilne
itd.). V njegovem središču so v 19. stoletju postavili vodnjak. Kot je
razvidno iz starih fotografij, trg nekoč ni bil tlakovan, sedaj pa je zgolj
asfaltiran.
Vse stavbe na trgu predstavljajo v svoji osnovi
historične objekte. Njihov nastanek sega v 19. stoletje, nekateri njihovi
deli pa so še starejši. Izjema sta le stavba Grajski trg 26 (market) ter
stavba Grajski trg 33 (stavba občine), ki sta bili zgrajeni po drugi svetovni
vojni.
Stavbe
v osrednjem delu historičnega trga so enonadstropne. Njihova pritličja so
bila praviloma namenjena javnim dejavnostim, kot so trgovine, gostilne in
manjše obrtne delavnice. Takšen značaj so večinoma ohranile do danes. Njihove
fasade so simetrične in členjene z bogatimi okenskimi obrobami, s kamnitimi
portali, z vogalnim stolpičem (na stavbi Grajski trg 29) in drugimi detajli. Po
večini neposrečene adaptacije fasad so ta del trga in njegov iztek v smeri
proti Ljubljani (Grajski trg 3, 4, 5 ter 27, 28 in 29) oropale mnogih
kvalitetnih detajlov.
Trg
danes sooblikujejo tudi stavbe, ki so bile nekoč skrite za med drugo svetovno
vojno in neposredno po njej porušenimi in odstranjenimi objekti. To so stavbe
Grajski trg 32, 33, 34 ter 48, 49, 50 in 52. Tudi te stavbe so večinoma
enonadstropne (stavbi Grajski trg 33 in 34 sta celo dvonadstropni), vendar
sta njihova oblika in značaj drugačna, saj niso bile grajene z namenom, da bi
oblikovale trg. Njihova pritličja so brez javnega programa, fasade pa
preprostejše.
Iz
stavbnega fonda izstopa grad Žužemberk, ki oblikuje južno stranico trga in je
nepogrešljiv v urbanistični zasnovi in veduti naselja.
Varstveni
režim spomenika:
Za
območje spomenika velja varstveni režim za naselja in naslednje določbe:
– varovanje
vedute naselja z gradom kot prostorsko dominanto ter linijo naselja na Bregu
pod gradom;
– varovanje
prostorskih razmerij med naravno ohranjenim prostorom ob Krki in sklenjeno
pozidavo;
– varovanje
tipologije in morfologije naselja, vključno z naselbinsko zasnovo trga
(parcelacijska mreža);
– prepovedano
je spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru
(vedute);
– prepovedano
je spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in
odprtim prostorom z izjemo po drugi svetovni vojni degradiranega prostora med
gradom in hišo Grajski trg 33;
– z
interpolacijo novega stavbnega telesa na zeleni površini med cesto in hišo
Grajski trg 33 ter s prezentacijo lokacije cerkve sv. Jakoba na zelenici med gradom
in cesto je potrebno rekonstruirati nekdanjo sklenjeno in zaprto podobo
osrednjega trga ob gradu;
– potrebna
je kvalitetna sprememba arhitekture stavbe Grajski trg 26 (trgovski center
Mercator), ki bi obstoječi objekt vsaj malo približala kvaliteti nekdanje
stavbe sodišča na tem mestu;
– za
potrebe regionalne ceste, ki teče skozi naselje, je potrebno zgraditi
obvoznico in tako prometno razbremeniti trg;
– z
ureditvijo in s tlakovanjem trga je potrebno omejiti parkiranje pred gradom
in okoli vodnjaka ter zgraditi nova parkirna mesta na primernejših lokacijah,
npr. nad trgovskim centrom Mercator, ob gasilskem domu, v obrtni coni …;
– kljub
temu da ima cesta skozi trg status regionalne ceste in da z njo upravlja
Družba za državne ceste v Ljubljani, se znotraj osrednjega dela Grajskega
trga ne sme graditi pločnikov in drugih večnivojskih cestnih naprav;
– pri
obnovi cestišč in izvedbi novih tlakov na trgu se je potrebno podrejati
historičnim nivojem tal in obstoječim nivojem vstopov v stavbe (višine
pragov);
– pločnike
se lahko zgradi le na vzhodni strani trga iz smeri Novega mesta do konca
zelenice pri občini in na zahodni strani trga iz smeri Ivančne Gorice do
objekta Grajski trg 7 (Nova Ljubljanska banka);
– znotraj
trga se cestišče od površin, namenjenih pešcem in parkiranju avtomobilov,
loči z muldo iz granitnih kock;
– cestišče
se lahko asfaltira, za tlakovanje ostalih površin pa se predvidi
kvalitetnejše in za trg primernejše naravne materiale, kot so kamen, granitne
kocke itd.;
– na
prometno nevarnejših delih trga je mogoče kot dodatno zaščito postaviti
kovane cestne stebričke;
– na
trgu ni dovoljeno postavljati kovinskih in lesenih ograj ter betonskih korit;
– posebno
pozornost je potrebno posvetiti javni razsvetljavi in izboru primerno
oblikovane ulične svetilke, ki mora biti v konzolni in prostostoječi obliki;
– okoli
vodnjaka in na prezentirani lokaciji cerkve sv. Jakoba je mogoče vgraditi
tudi talna svetila, obenem pa bo potrebno poskrbeti tudi za kvalitetno
razsvetljavo gradu;
– izveski
nad trgovinami in lokali na trgu so lahko v konzolni ali ploskovni izvedbi,
brez svetlobnih teles in dimenzijsko prilagojeni velikosti in členjenosti
fasad;
– ostala
trška oprema, kot so stojala za kolesa, klopi, smetnjaki, stebri za
plakatiranje itd., naj bo oblikovana celostno in izvedena iz naravnih
materialov v sozvočju z ostalo ureditvijo trga;
– na
trgu ni dovoljena postavitev avtobusnih postajališč in kioskov ter
nadstreškov nad vhodi stavb, razen pod pogoji in s soglasjem pristojne službe
za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno
območje
Vplivno
območje obsega neposredno okolico spomenika. Na jugozahodni strani pa sega
čez reko Krko in zajame tudi del ulice Stranska vas. Na severovzhodni strani
se stika z vplivnim območjem Tomaževega mlina.
Varstveni
režim vplivnega območja:
Za
spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.
Izvirnike načrtov hranita Občina Žužemberk (v nadaljevanju: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenike velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
– Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Za posamezne zvrsti pa veljajo še naslednji varstveni režimi:
1. Varstveni režim za arheološka najdišča:
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju in ob ohranjanju obstoječega načina gospodarjenja;
– prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. V zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
– Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– prepovedano je gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine.
Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča /znotraj naselij/, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
2. Varstveni režim za stavbe:
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru
– in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje;
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti
– Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
3. Za spominske objekte in kraje velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije;
– fizična pojavnost objekta;
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
Prepovedano je:
– spomenik poškodovati ali podreti;
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika;
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo;
– na spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila.
Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše stanje;
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve.
4. Varstveni režim za druge objekte in stavbe:
Za druge objekte in naprave velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta ali naprave,
– osnovna namembnost ali primarna raba objekta ali naprave in način njenega delovanja ter
– vsebinski in prostorski odnos med spomenikom in okolico.
5. Varstveni režim za naselja in njihove dele:
Za naselja in njihove dele velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje sedanje rabe prostora, ki sodi pod vplivno območje,
– raba in posegi v vplivno območje spomenika, vključno z gradnjo novih objektov, morajo biti podrejeni ohranjanju kvalitetnih pogledov na spomenik,
– prepoved postavljanja energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev,
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami,
– za vsak poseg v vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Lastnik oziroma posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 2. člena tega odloka.
Z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Žužemberk prenehajo veljati naslednji odloki in sklepi oziroma njihovi deli:
1. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (glej Uradni list RS, št. 38/92) v tistem delu, ki se nanaša na nepremične kulturne in zgodovinske spomenike na območju Občine Žužemberk. Določila navedenega odloka, ki se nanašajo na območja občin Dolenjske Toplice, Mirna peč, Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarjeta ostanejo še naprej v veljavi.
2. Odlok o razglasitvi Praznikove domačije v Borštu pri Dvoru 6 za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 25/93-1144
3. Sklep o razglasitvi Bobnarjevega toplarja na Cviblju za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 123/00-5203, 46/01 (popravek)
4. Odlok o razglasitvi Glihovega toplarja v Žužemberku za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 35/00-1682
5. Odlok o razglasitvi Gričarjevega mlina v Žužemberku za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 83/01-4327.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.