Odlok o organizaciji in načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe javnega linijskega avtobusnega prevoza v mestnem prometu na območju Mestne občine Koper (ODLO)

# Odlok o organizaciji in načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe javnega linijskega avtobusnega prevoza v mestnem prometu na območju Mestne občine Koper (ODLO) Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) ## R A Z G L A Š A M O D L O K o organizaciji in načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe javnega linijskega avtobusnega prevoza v mestnem prometu na območju Mestne občine Koper

S tem odlokom se določa organizacija in način opravljanja izbirne gospodarske javne službe urejanja mestnega avtobusnega prometa.

Mestni avtobusni promet je oblika javnega potniškega prometa in se izvaja kot javni linijski prevoz znotraj naselij mesta Koper (mestni promet), ob soglasju pristojnega republiškega organa pa tudi med posameznimi naselji oziroma izven naselij v Mestni občini Koper.

Izbirna gospodarska javna služba iz 1. in 2. člena tega odloka, ki zajema izvajanje mestnega avtobusnega prometa, se zagotavlja s podelitvijo koncesije na podlagi tega odloka in s sklenitvijo koncesijske pogodbe. S tem odlokom kot koncesijskim aktom, Mestna občina Koper kot koncedent (v nadaljevanju: koncedent) določa: predmet in območje izvajanja koncesije, uporabnike koncesije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, splošne pogoje za izvajanje koncesije, obseg koncesije, začetek in čas trajanja koncesije, vire financiranja koncesije, prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe, prenos koncesije, nadzor nad izvajanjem koncesije, postopek javnega razpisa in izbire koncesionarja ter postopek sklenitve in spremembe koncesijske pogodbe.

Predmet koncesije je izvajanje izbirne gospodarske javne službe urejanja linijskega prevoza v mestnem prometu na območju Mestne občine Koper (v nadaljevanju: koncesija). Pojem koncesije se v tem odloku razume v smislu kot je opredeljen v Zakonu o gospodarskih javnih službah. Glede na določbe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu se pojem koncesije po tem odloku, glede na delitev tveganj in način financiranja, šteje kot koncesijska oblika partnerstva.

Koncesija se izvaja kot javni linijski prevoz v mestnem prometu znotraj naselij v Mestni občini Koper. Naselja in vozne rede se opredeli v prilogi koncesijske pogodbe ali kot aneks k pogodbi, pri čemer avtobusne linije potrdi župan. Način oblikovanja in spreminjanja avtobusnih linij in naselij, v katerih se izvaja gospodarska javna služba, se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.

Predlog voznega reda predloži koncesionar v potrditev občinski upravi. Način oblikovanja, potrjevanja in spreminjanja voznega reda ter voznih kapacitet v različnih terminih, se določi s koncesijsko pogodbo.

Uporabniki storitev mestnega avtobusnega prometa so potniki. Potnik je fizična oseba, ki z izdano vozno karto pridobi pravico koristiti storitve izvajanja koncesije. Način plačila in druge oblike pridobitve vozne karte (kot so elektronski načini plačil) se določi s koncesijsko pogodbo ali aneksu h koncesijski pogodbi. Vožnja potniku, ki nima ustrezne vozne karte, je prepovedana.

Potniki smejo vstopati in izstopati v vozila samo pri tako označenih vratih. Ostalim potnikom za njim so dolžni omogočiti nemoten vstop s tem, da se pomikajo proti mestu izstopa iz vozila. Potniki morajo dati prednost in odstopiti prostor predvsem slepim osebam in njihovim spremljevalcem, težko pokretnim in ostarelim osebam, invalidom, nosečnicam in materam z malimi otroci in jim omogočiti čim hitrejše vstopanje in izstopanje, če ti to želijo. Ko je v vozilu doseženo dovoljeno število potnikov, je voznik dolžan zapreti vrata vozila.

Potniki med vožnjo ne smejo odpirati vrat vozila. V vozilih ni dovoljeno kaditi, uživati hrane ali alkoholnih in drugih pijač, razgrajati in onesnaževati ter uničevati vozila in opreme. Povzročitelj škode je dolžan koncesionarju poravnati nastalo škodo.

Prevoz ročne prtljage je brezplačen. Za prtljago velikosti dimenzij nad 50 x 40 x 30 cm je potrebno plačati voznino po veljavnem ceniku. Večjih predmetov, ki bi ovirali potnike, ni dovoljeno prinašati v vozilo. Prepovedano je vnašati strupene, eksplozivne in vnetljive snovi, ki so lahko nevarne za življenje potnikov in premoženje. Prepovedan je vstop potnika s kotalkami, rolerji in podobno. Prepovedan je vstop potnika z živalmi, razen za pse vodnike za slepe in male živali v kletkah. Prepovedan je vstop potnika, ki se ob vstopu v vozilo hrani (krompirček, sladoled … ipd). Voznik ali kontrolor lahko prepove vstop potniku, ki kaže očitne znake opitosti.

Potnik mora na zahtevo voznika ali kontrolorja takoj zapustiti vozilo v primeru, če s svojim ravnanjem in obnašanjem krši določbe 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka. Voznik ima v primeru kršitev uporabnika koncesije dolžnost, da ne nadaljuje vožnje oziroma vožnjo prekine z ustavitvijo na primernem mestu na liniji, kjer varnost prometa ni ogrožena. V primeru, da bi kršitev uporabnika koncesije lahko ogrozila varnost v prometu oziroma varnost potnikov ali premoženja, voznik ne sme nadaljevati vožnje, če s tem ogroža varnost prometa. Ustavitev v navedenih primerih in zamuda, ki s tem nastane, šteje za višjo silo. Za odpravo kršitev je pristojno občinsko redarstvo Mestne občine Koper, ki lahko kršitelju prepove nadaljnjo vožnjo oziroma odredi odstranitev kršitelja iz vozila ter kršitelja kaznuje z denarno kaznijo, ki je opredeljena v naslednjem odstavku. Z denarno kaznijo v višini 200 EUR se kaznuje kršitelj, ki krši določila 7. do 11. člena tega odloka.

Koncesionar predpiše splošne pogoje za izvajanje mestnega prometa, s katerimi uredi tudi pogoje, pod katerimi uporabniki lahko koristijo storitve javne službe. Splošni pogoji se lahko uveljavijo po pridobitvi soglasja koncedenta. Splošni pogoji se objavijo v vseh vozilih, s katerimi se opravlja mestni promet ter na pomembnejših postajališčih, ki jih določi koncedent na predlog koncesionarja.

Koncesionar je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima licenco, pridobljeno na podlagi veljavnega Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero pridobi pravico do opravljanja prevozov oseb v notranjem cestnem prometu.

Izvajanje koncesije obsega: 1. izvajanje mestnega avtobusnega prometa na avtobusnih linijah, ki so določene s sklepom koncedenta, 2. zagotavljanje uporabe prevoznih storitev vsem uporabnikom pod enakimi pogoji in 3. opremljanje avtobusnih postaj in postajališč z voznimi redi, potekom linij, obvestili ipd.

Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje splošne pogoje: 1. obvezne pogoje, ki jih določa Zakon o javnem naročanju in Uredba o zelenem javnem naročanju, ter pogoje četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju; 2. da je registriran za opravljanje te dejavnosti in ima veljavno licenco za opravljanje te dejavnosti; 3. da razpolaga z zadostnim številom vozil in zagotavlja zahtevano opremljenost vozil za nemoteno in kvalitetno izvajanje avtobusnih prevozov v skladu z zahtevami in voznimi redi iz razpisa; 4. da razpolaga z zadostnim številom usposobljenih strokovnih kadrov za nemoteno in kvalitetno izvajanje avtobusnih prevozov v skladu z zahtevami in voznimi redi iz razpisa; 5. da je v zadnjih treh letih opravljal dejavnost avtobusnih linijskih prevozov in bil kot izvajalec pozitivno ocenjen s strani naročnika primerljivega posla; 6. da v zadnjih 6. mesecih pred pridobitvijo dokazila, ki ne sme biti starejše od 30 dni od roka za oddajo ponudbe, ni imel blokiranih transakcijskih računov; 7. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj 1 mio EUR. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva; 8. da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi; 9. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe; 10. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesionirane dejavnosti na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev. Podrobnejšo vsebino dokazil za izpolnjevanje pogojev koncedent določi v okviru javnega razpisa. Koncedent za resnost ponudbe in izvajanje obveznosti v javnem razpisu in koncesijski pogodbi določi ustrezna finančna zavarovanja. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.

Koncesionar, ki izvaja koncesijo mora: 1. v času trajanja koncesije opravljati javni linijski prevoz v mestnem prometu nepretrgano v skladu z voznim redom na vseh linijah, določenih s koncesijsko pogodbo, ne glede na število potnikov; 2. zagotavljati voženj po voznem redu, pri čemer ne sme biti noben odhod s postaje in pomembnejšega postajališča pred uro in minuto, določeno s podrobnim voznim redom. Podrobneje se zahteve glede točnosti izvajanja voznega reda določijo v koncesijski pogodbi; 3. upoštevati predpisane strokovno-tehnične, organizacijske, stroškovne in druge normative in standarde, ki izhajajo iz občinskega razvojnega programa na tem področju; 4. svojo dejavnost usklajevati z razvojnimi programi, potrebami in interesi koncedenta; 5. zagotavljati uporabnikom zanesljivo, kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesije; 6. zagotoviti dostop in prostor za invalidske oziroma otroške vozičke; 7. prilagajati svojo dejavnost predpisom in sodobnim standardom; 8. spoštovati predpise, ki urejajo področje koncesije; 9. omogočati strokovni ter finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo; 10. za izvajanje koncesionirane dejavnosti voditi ločeno računovodstvo in poslovne knjige za podeljeno koncesijo v skladu s 67. členom Zakona o gospodarskih javnih službah in posredovati koncedentu računovodski izkaz v enem mesecu po zaključnem računu in dovoliti koncedentu vpogled v zaključni račun v času trajanja koncesije; 11. koncedenta samoiniciativno obveščati o dogodkih, ki so pomembni za izvajanje javne službe; 12. zagotoviti, da bo vsa javna ali osebna lastnina, ki se poškoduje ob izvajanju koncesije, na njegove stroške vrnjena v prvotno stanje; 13. opravljati prevoze na način in pod pogoji, opredeljenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo; 14. pri označevanju avtobusov in voznih redov uporabljati oblikovno rešitev in barve, ki jih določi koncedent; 15. zagotoviti, da so vozniki urejeni, uniformirani ter opremljeni z napisi prevoznika in svojim imenom.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar, ob dokazanih razlogih, pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah, ki so posledica višje sile. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar obvestiti koncedenta. Koncendent in koncesionar se dogovorita o izvajanju koncesije v pogojih višje sile. Koncesionar mora o spremembi poteka linije, tarife, voznega reda, prekinitvi prevozov in podobno, redno obveščati javnost preko sredstev javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki bodo ali so povzročile spremembe oziroma prekinitev prevoza.

Kot višja sila se ne šteje stavka pri koncesionarju zaposlenih delavcev. Koncesionar mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti opravljanje koncesije tako, da potnikom zagotovi v najvišji možni meri nemoteno uporabo storitev izvajanja koncesije v okviru voznih redov.

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom koncesije ali drugim osebam. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja, vrste in minimalni obseg zavarovanj se opredelijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent zagotavlja koncesionarju izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti za čas trajanja koncesijske pogodbe na območju izvajanja koncesije, pravico do uporabe postajališč, ki so v lasti koncedenta in druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s tem odlokom.

Koncesija se podeli za obdobje največ deset (10) let. Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesijsko razmerje lahko predčasno preneha iz razlogov, navedenih v tem odloku in koncesijski pogodbi.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent in so izpolnjeni odložni pogoji iz koncesijske pogodbe.

Način financiranja koncesionirane dejavnosti se opredeli z javnim razpisom ter koncesijsko pogodbo. Dolžnost koncedenta je zlasti, da zagotavlja stalnost dogovorjenega načina financiranja koncesionirane dejavnosti skozi celotno koncesijsko obdobje.

Koncesijska dejavnost, ki je predmet tega odloka, se lahko financira iz lastnih sredstev koncesionarja, ki jih ta prosto pridobiva, neposredno pa se financira iz: – plačil uporabnikov za opravljene storitve; – proračuna Mestne občine Koper – subvencije koncedenta; – drugih virov. V primeru, ko se koncesijska dejavnost v pretežnem delu financira iz občinskega proračuna, se postopek izbire koncesionarja izvede po predpisih, ki opredeljujejo postopke oddaje javnih naročil. Koncedent mora izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati še upravno odločbo, s katero mu podeli izključno pravico izvajati koncesionirano dejavnost; drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni. Tarifo cen storitev gospodarske javne službe določa koncedent na predlog koncesionarja in se ob izpolnitvi pogojev iz koncesijske pogodbe spreminja s sklepom koncedenta na predlog koncesionarja. Plačilo iz proračuna krije koncesionarju razliko med normiranimi stroški za dogovorjeni in izvršeni obseg storitev in iztržkom od plačil uporabnikov za koncesionirane storitve. Višina izhodiščnih tarif, določanje in revalorizacija cen, oblika in način ter pogoji normiranja stroškov, struktura cen oziroma tarife z načinom njihovega prilagajanja ter način dokumentiranja in izkazovanja iztržka, se določijo s koncesijsko pogodbo. S tarifo se določi izhodiščno ceno prevoza, popust za vnaprejšnje plačilo večjega števila prevozov, abonmajski mesečni način plačila storitev ter ugodnejši abonmajski način plačila storitev za učence, dijake in študente ter invalide z omejenimi gibalnimi sposobnostmi oziroma slepe in slabovidne, oziroma tarife za uporabo elektronskih načinov plačil, če jih koncedent predvidi. Tarifa lahko določa tudi cene za prevoz prtljage in domačih živali v spremstvu potnikov. Koncedent si bo prizadeval oblikovati tak način financiranja koncesionirane dejavnosti, da bo ta za uporabnike predstavljal najmanjšo možno finančno obremenitev.

Znesek letnih plačil koncedentu ne sme presegati zneska, potrebnega za pokrivanje upravičenih stroškov, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti koncesionirane dejavnosti, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in primernega dobička. Višina plačila se določi tako, da se stroškom, ki nastanejo z izvajanjem koncesionirane dejavnosti, prištejejo primeren dobiček in stroški financiranja ter odštejejo vsi prihodki, ki nastanejo pri izvajanju koncesionirane dejavnosti. Razlika predstavlja višino plačila. Primeren dobiček iz prvega odstavka tega člena predstavlja največ višino obrestne mere na državne vrednostne papirje primerljive ročnosti glede na koncesijsko pogodbo, povečano za največ 2 %. Višina letnega plačila se določi na podlagi ponudbe na javnem razpisu izbranega ponudnika. Ponudba, ki bi bila podana v nasprotju s pravili iz tega člena, bo štela kot nesprejemljiva.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem praviloma preneha s potekom časa, za katerega je sklenjena koncesijska pogodba. Koncesijsko razmerje lahko preneha tudi iz razlogov, navedenih v 26. členu tega odloka. Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba preneha veljati: 1. po preteku časa, za katerega je sklenjena, 2. s sporazumno razvezo, 3. z odpovedjo oziroma razdrtjem, 4. z odkupom, 5. z odvzemom in 6. s prevzemom.

Koncesijska pogodba lahko z (enostransko) koncedentovo odpovedjo/razdrtjem preneha: a) če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek; b) če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; c) če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; d) če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu; e) če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti; f) če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja, sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki niso nastale po krivdi koncesionarja.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da soglasno in v skladu s tem odlokom ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih bistveno spremenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Podrobnejše pogoje ob razvezi pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi. Druge medsebojne pravice in obveznosti ob sporazumni razvezi pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi in v pisnem aktu o razvezi.

Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s tem odlokom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: a) če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku; b) če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost; c) če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno; d) zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe. Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. V primeru odvzema iz druge alinee drugega odstavka tega člena je koncesionar upravičen do odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Koncedent lahko prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo. Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.

Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi nemotenega opravljanja koncesionirane dejavnosti, lahko njeno opravljanje začasno zagotovi koncedent na način, določen v koncesijski pogodbi.

Koncesionar ne sme brez pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo. Koncesionar lahko izvajanje posameznih nalog iz koncesionirane dejavnosti prenese na podizvajalce le ob predhodnem pisnem soglasju koncedenta.

Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov, vozil in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo v zvezi s koncesijsko dejavnostjo, v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

O izvajanju koncesionirane dejavnosti koncesionar redno poroča koncedentu. Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju koncesionirane dejavnosti, iz katerega je razvidno število prepeljanih potnikov po linijah in mesecih ter skupno število prepeljanih potnikov v tekočem letu.

Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega razmerja pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe.

Koncesionarja za izvajanje koncesije koncedent izbere na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na portalu javnih naročil in v Uradnem glasilu EU ter na spletni strani koncedenta, dodatna pojasnila v zvezi z razpisom pa se objavljajo izključno preko portala javnih naročil. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se izvede ob smiselni uporabi določil: – Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, – Zakona o gospodarskih javnih službah, – Zakona o javnem naročanju. V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.

Javni razpis mora vsebovati vsaj navedbe o: – predmetu in območju koncesije, – začetku in času trajanja koncesije, – pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, – obveznih sestavinah prijave na razpis, – strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika, – merilih za izbiro koncesionarja, – roku in načinu predložitve prijave, – roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru koncesionarja, – odgovornih osebah za dajanje informacij med razpisom.

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Merila za izbor koncesionarja so: – cena storitve izvajanja koncesionirane dejavnosti, – standard izvajanja koncesionirane dejavnosti (pogostost odhodov, dodatna opremljenost vozil in infrastrukture …), – reference pri izvajanju avtobusnega linijskega potniškega prometa. Ob navedenih merilih se uporabijo tudi obvezna merila iz Uredbe o zelenem javnem naročanju ali drugega predpisa, ki določa merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe pri storitvah avtobusnega prevoza. Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja in izbiro koncesionarja, se pooblasti občinsko upravo. Za podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih ponudb oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija ima predsednika in dva člana. Predsednik in ostala člana strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči vsi trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije. Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. Na podlagi poročila strokovne komisije in v imenu koncedenta o izboru koncesionarja z upravno odločbo odloči občinska uprava. Poročilo se posreduje v vednost mestnemu svetu po pravnomočnosti akta izbire.

Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v primerih: 1. spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe; 2. spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe; 3. če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.

Z dnem uveljavite tega odloka preneha veljati Odlok o o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe »Javni mestni avtobusni potniški promet« (Uradne objave št. 1/96).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 371-147/2013 Koper, dne 18. aprila 2013 Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r. Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01 e 29/03 e la Gazzetta ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06 e 39/08)