Odlok o razglasitvi cerkve sv. Vida v Lazah pri Predgradu za kulturni spomenik lokalnega pomena (ODLO)

# Odlok o razglasitvi cerkve sv. Vida v Lazah pri Predgradu za kulturni spomenik lokalnega pomena (ODLO) Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 27. in 51. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in popravek Uradni list RS, št. 53/99), 74. člena poslovnika Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine je Občinski svet občine Kočevje na 22. redni seji dne 28. 5. 2001 sprejel ## O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Vida v Lazah pri Predgradu za kulturni spomenik lokalnega pomena

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine Laze pri Predgradu – cerkev sv. Vida (EŠD 2295). Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in prostorskih lastnosti izjemen pomen za Občino Kočevje, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega in zgodovinskega pomena.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: cerkev sv. Vida je enoladijska podružnica s polkrožno oblikovano apsido in polkrožno lino v zaključku, ki kaže na romanski izvor cerkve oziroma na ohranjanje romanske stavbarske tradicije v odročnejših krajih vse do 14. stoletja. Apsida, slavolok ter del severne in južne ladijske stene so poslikani s podobami sv. očetov, svetniškimi podobami ter Poklonom treh kraljev. Pod baročno poslikavo, datirano z letnico 1657 v medaljonu na severni steni ladje, je delno vidna starejša poslikava. S prezidavami konec 18. oziroma začetku19. stoletja (preoblikovanje slavoloka, nove okenske odprtine), je bil del fresk uničen oziroma poškodovan.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Dol, na parc. št. 941/3. Vplivno območje spomenika obsega nepozidano območje jugovzhodno od cerkve, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Meje spomenika in meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000 in na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Lastnik spomenika je po stanju v zemljiški knjigi na dan 26. 4. 2001 naslednji: ------------------------------------------------------------------------ Št. Vrsta rabe Št. vložka Lastnik parcele Rimokatoliško župnijstvo Stari trg ob Kolpi ------------------------------------------------------------------------- 941/3 poslovna stavba 84 8342 Stari trg ob Kolpi -------------------------------------------------------------------------

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa: – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe. – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin, razen v smislu rekonstrukcije izvirne podobe. Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: – ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora, prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Spomenik je zavarovan z namenom, da se: – ohrani njegov sakralni pomen in raba, – ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot, – poveča pričevalnost kulturnega spomenika, – predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih, – spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ občine izda na podlagi akta o razglasitvi lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Na podlagi akta o razglasitvi pristojni organ lokalne skupnosti v 30 dneh od njegove uveljavitve predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.