Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Nad Dolinsko – izgradnja neprofitnih stanovanj« (ODLO)

# Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Nad Dolinsko – izgradnja neprofitnih stanovanj« (ODLO) Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003, ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) ## R A Z G L A Š A M O D L O K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Nad Dolinsko – izgradnja neprofitnih stanovanj«

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Nad Dolinsko – izgradnja neprofitnih stanovanj« (v nadaljevanju: prostorski akt), ki ga je izdelalo podjetje PS Prostor d.o.o. Koper, pod številko U/086-2013.

(1) Prostorski akt vsebuje besedni in grafični del ter priloge. (2) Besedni del vsebuje: – odlok. (3) Grafični del vsebuje: 1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 2. Območje z obstoječim parcelnim stanjem 3. Ureditvena situacija 4. Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji 5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno 6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 8. Načrt parcelacije. (4) Priloge prostorskega akta so: 1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje 2. Prikaz stanja prostora 3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 4. Smernice in mnenja 5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta 6. Povzetek za javnost.

(1) Prostorski akt določa mejo urejanja, funkcijo območja, lego, pogoje za projektiranje in gradnjo, ki vključujejo pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, pogoje za parcelacijo, pogoje za prometno in ostalo infrastrukturno opremljanje in urejanje območja, ukrepe varstva okolja, obrambe in zaščite, obveznosti investitorja in izvajalcev, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter določbe v zvezi z veljavnostjo prostorskih aktov in nadzorom nad izvajanjem odloka. (2) Predmet prostorskega akta je izgradnja neprofitnih stanovanj z možnimi spremljajočimi upravnimi, poslovnimi, storitvenimi ali trgovskimi programi (kot dopolnilni programi). Okvirna zmogljivost predvidene zazidave je 150 stanovanjskih enot različnih velikosti. Poleg gradnje osnovnih večstanovanjskih stavb se s prostorskim aktom načrtujeta tudi zunanja ureditev območja ter celovita opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo. (3) Skladno s smernicami in pogoji nosilcev urejanja prostora so predmet prostorskega akta tudi druge prostorske in infrastrukturne ureditve na sosednjih ali vplivnih območji, če jih pogojuje izvedba osnovnih ureditev iz predhodnega odstavka tega člena.

(1) Predvidena stanovanjska zazidava strukturno in programsko dopolnjuje obstoječo zazidavo širšega območja Nad Dolinsko. Gradnji neprofitnih stanovanj se namenja neizkoriščeno in nezazidano stavbno zemljišče znotraj poselitvenega območja mesta Koper. S tem se zgošča pozidava, dosega namenska in učinkovita izraba prostora in gospodarske javne infrastrukture mesta ter optimalno izrabljajo potenciali lokacije (dobra dostop­nost in infrastrukturna opremljenost, bližina oskrbnih funkcij, smiselno vključevanje v prostorski kontekst ipd.). (2) Zasnovo prostorske ureditve opredeljuje raster zazidave v terasastih nizih, ki sledijo konfiguraciji terena. Podani so robni pogoji za načrtovanje zazidave, izhodišča glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja stavb ter urejanja zunanjih površin ob stavbah. (3) Območje se funkcionalno napaja in navezuje na obstoječe obodne in bližnje ureditve (ceste, potek ostale infrastrukture). Zunanja ureditev območja vključuje funkcionalne površine za potrebe dostopa in uvoza do stavb, parkiranje in intervencijo ter skupne zelene in druge urejene površine kot so parterne ureditve, pločniki in pešpoti, terase in ploščadi ipd.

(1) Območje se nahaja znotraj ureditvenega območja naselja Koper, natančneje na delu planskih celot KS-27 (območje za stanovanja) in KC-63 (območje za centralne dejavnosti). (2) Območje se načrtuje kot zaokrožen zazidalni kare in se namenja stanovanjski namembnosti, ki se lahko dopolnjuje s poslovnimi, upravnimi, storitvenimi in trgovskimi dejavnostmi.

(1) Skladno z enotno klasifikacijo objektov (CC-SI) so dopustni naslednji osnovni objekti pod pogoji tega odloka: 1 STAVBE 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe 1220 Poslovne in upravne stavbe 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. (2) Na območju je dovoljena gradnja stanovanjskih stavb s spremljajočimi nestanovanjskimi funkcijami (poslovni in upravni programi, trgovina in storitvene dejavnosti) znotraj stavb. Gradnja samostojnih nestanovanjskih stavb ni dopustna. (3) Namen in funkcije prostorov v stavbah se določa po principu vertikalnega razmeščanja, pri čemer za posamezne stavbe veljajo določila 11. člena odloka, dopustna odstopanja iz 34. člena odloka ter skladno z ostalimi pogoji odloka. (4) Dovoljeni so gradbeno inženirski objekti za funkcio­nalne potrebe območja in v smislu prilagoditev in navezav obstoječih ureditev na sosednjih območjih.

V območju so dopustni naslednji posegi in gradnje: – gradnja novih stavb in objektov; – odstranitev objektov; – rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov; – urejanje prometnih površin in ureditev; – urejanje energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture; – urejanje zelenih površin.

(1) Območje leži v pobočju Stare Šalare južno od Dolinske ceste v Kopru. Na severu ga zamejuje Dolinska cesta, na zahodu Cesta B, na jugozahodu notranja prečna povezovalna cesta in na vzhodu Cesta D. (2) Območje obsega 1,50 ha veliko zemljišče na parcelah ali delih parcel št.: 1969/4, 1970/2, 1970/5, 1970/6, 1981/3, 1981/10, 1981/11, 1981/12, 1981/13, 1981/14, 1981/15, 1982/4, 1982/6, 1982/7, 1982/8, 1982/9,1983/3, 1983/4, 1983/5, 1983/6, vse k.o. 2606 Semedela. (3) Lega območja v širšem prostoru in meja območja sta prikazani na načrtih grafičnega dela iz 2. člena odloka.

(1) Obravnavano območje predstavlja del večjega poselitvenega območja »Nad Dolinsko«, ki je namenjeno stanovanjski zazidavi na južnem robu mesta Koper. Mikrolokacijsko je umeščeno na vzhodni del območja »Nad Dolinsko«. Območje je v naravi nezazidan kare, obdan z obodnimi cestami. (2) Predvidena zazidava bo po namembnosti, tipologiji in prostorski zasnovi dopolnila obstoječo okoliško zazidavo in strnila urbano strukturo. (3) Zasnova odprtega prostora se bo oblikovno in funkcionalno navezovala na obodne ureditve in ureditve na sosednjih območjih. Preko območja vodi povezovalna pešpot v smeri od Dolinske ceste proti stanovanjski zazidavi južno ob območja. (4) Zasnova infrastrukturnega opremljanja načrtuje prometno napajanje in ostalo infrastrukturno oskrbo z obodnih cest in sosednjih območij. (5) Za uporabnike sosednje obstoječe poslovno- stanovanjske stavbe (Dolinska cesta 1 H–J) se na območju zagotovi 36 parkirnih mest.

(1) Zazidavo tvorijo podolgovati večstanovanjski stavbni nizi z vmesnimi pasovi skupnih zelenih, tlakovanih in prometnih površin. Stavbni nizi sledijo konfiguraciji terena, višinskemu poteku obodnih cest in se strukturno navezujejo na obstoječo sosednjo zazidavo. (2) Okvirna zmogljivost predvidene zazidave je 150 stanovanjskih enot različnih velikosti. (3) Posamezni nizi se lahko mikrolokacijsko in gabarit­no spreminjajo (manjši premiki, notranje členitve, združevanje in razdruževanje, krajšanje in daljšanje), vendar spremembe oziroma prilagoditve ne smejo spreminjati koncepta zazidave in vzpostavljenih strukturnih razmerij. Prav tako morajo biti upoštevani odmiki od prometnic in parcelnih mej ter zagotovljeni ustrezni funkcionalni in bivalni pogoji (dostopi in uvozi, osončenost ipd.). (4) V načrtih grafičnega dela iz 2. člena odloka so prikazani izhodiščni bruto tlorisni gabariti stavb, ki se lahko podrobneje členijo, ob upoštevanju terenskih razmer, robnih pogojev, medsebojnih odmikov med stavbami in funkcionalnih meril.

(1) Umestitev stavb v prostor, njihova zasnova in oblikovanje naj sledijo načelom izvedbenotehnično in funkcionalno racionalne gradnje in sodobnim arhitekturnim smernicam načrtovanja večstanovanjskih stavb. Tipološko, gabaritno in po zunanjem izgledu naj se stavbe vklapljajo v obstoječo urbano zazidavo okoliškega prostora. (2) Z regulacijskimi črtami in robnimi pogoji so določeni umestitev stavb v prostor ter izhodišča za razvoj arhitekturne zasnove in oblikovanja stavb: – Gradbena meja (GM) je črta, ki je predvidne stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmak­njene v notranjost zemljišča in je v grafičnem delu prikazana z maksimalnimi tlorisnimi gabariti. – Gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta, ki je predvidene stavbe ne smejo presegati v etažah nad pritličjem, lahko pa se jo dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča. (3) Zagotovljeni morajo biti minimalni odmiki stavb: – med nadzemnimi deli stavb v vzdolžni smeri stavbnih nizov 12,00 m; – od parcelnih mej 5,00 m; – od javnih cest in poti 5,00 m; – od vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture skladno s pogoji upravljavcev. (4) V grafičnem delu prostorskega akta na načrtu št. 3. Ureditvena situacija so prikazani izhodiščni tlorisni in višinski gabariti stavb, ki se ob upoštevanju pogojev drugega in tretjega odstavka tega člena, terenskih razmer in funkcionalnih meril lahko podrobneje členijo ali spreminjajo. (5) Etažnost in višinski gabariti stavb se prilagajajo reliefnim razmeram, možnostim navezovanja na obodne ceste (ureditev napajanja in dostopa do stavb, uvozi v garaže) in višinskim gabaritom sosednje zazidave. (6) Stavba 1: etažnost K + P + 5, pri čemer so etaže K, P in 1 namenjene za parkiranje, pomožne servisne in tehnične prostore ter nestanovanjske (javne, poslovne, trgovske in storitvene) programe, etaže 2–5 pa za stanovanja. Glavni vhod v stanovanjski del stavbe je v etaži 2, kot je razvidno iz grafičnega načrta št. 3. Ureditvena situacija. (7) Stavba 2: etažnost K + P + 4, pri čemer sta etaži K in P namenjeni za parkiranje, pomožne servisne in tehnične prostore, etaže 1–4 pa za stanovanja. Glavni vhod v stanovanjski del stavbe je v etaži 1, kot je razvidno iz grafičnega načrta št. 3. Ureditvena situacija. (8) Stavba 3: etažnost K + P + 4, pri čemer sta etaži K in P namenjeni za parkiranje, pomožne servisne in tehnične prostore, etaže 1–4 pa za stanovanja. Glavni vhod v stanovanjski del stavbe je v etaži 1, kot je razvidno iz grafičnega načrta št. 3. Ureditvena situacija. (9) Stavba 4: etažnost P + 5, pri čemer sta etaži P in 1 namenjeni za parkiranje, pomožne servisne in tehnične prostore ter nestanovanjske (javne, poslovne, trgovske in storitvene) programe, etaže 2–5 pa za stanovanja. Glavni vhod v stanovanjski del stavbe je v etaži 2, kot je razvidno iz grafičnega načrta št. 3. Ureditvena situacija. (10) Izjemoma so v delno vkopanih etažah dopustni tudi stanovanjski programi (stanovanja za funkcionalno ovirane osebe) ob zagotovitvi ustreznih bivalnih pogojev (osvetljenost bivalnih prostorov, zaščita pred hrupom …), skladno z določili 34. člena odloka glede dopustnih odstopanj ter ostalimi pogoji odloka. (11) Število kleti, ki so v celoti vkopane, ni omejeno. (12) Vkopane ali delno vkopane etaže so možne pod stavbami in zunanjo ureditvijo. (13) Višina etaž se določi glede na namembnost etaž skladno s predpisi in standardi, pri čemer višina etaž ne sme presegati maksimalne višine, ki je za: – stanovanjske etaže maksimalno h= 3,20 m bruto; – nestanovanjske etaže, v katerih so predvideni poslovni prostori, maksimalno h= 4,00 m bruto; – nestanovanjske etaže, v katerih niso predvideni poslovni prostori, maksimalno h= 3,20 m bruto. (14) Pri oblikovanju stavb je pomembno jasno ločiti stanovanjske in nestanovanjske ter servisne sklope z etažnim ločevanjem programov, tlorisno zasnovo, ločenimi vhodi v stavbe ter fasadnim oblikovanjem.

(1) Z urejenimi zunanjimi površinami se vzpostavi oblikovno skladna urbana ureditev grajenih struktur z urbano opremo in odprtega prostora ter ustvarijo prijetni bivalni pogoji. Navzven se ureditve strukturno in funkcionalno navežejo na sosednja območja in vključijo v obstoječe ureditve na kontaktnih površinah. (2) Zasnova zunanje ureditve načrtuje skupne tlakovane in zelene površine zazidave, prometne, intervencijske in druge manipulacijske površine. V okviru zunanjih površin se uredijo dostopi in uvozi do stavb, parkirišča, lahko se uredijo tudi parterne ureditve in ploščadi, zelenice skupne odprte površine za druženje in igro. (3) Zasnova, oblikovalske in tehnične rešitve zunanjih ureditev morajo upoštevati oblikovno in funkcionalno zasnovo stavb, terenske razmere in navezave na obstoječe obodne ureditve in ureditve na sosednjih območjih. (4) Pas ob Dolinski cesti se oblikuje kot parterna ureditev stavbe in kot del ulične poteze Dolinske ceste. (5) Za potrebe stanovalcev se znotraj območja lahko uredi več manjših ploščadi za zadrževanje na prostem, otroško igro, druženje. (6) Premagovanje višinskih razlik v terenu se prednostno ureja z utrjenimi brežinami ali kombiniranjem brežin in podpornih zidov. Maksimalna višina podpornih zidov je 2,20 m. Večje višinske razlike se premaguje s kombiniranjem utrjenih brežin in podpornih zidov oziroma s podpornimi zidovi z vmesnimi horizontalnimi zamiki. (7) Za potrebe intervencije morajo biti zagotovljeni intervencijski dostopi, prehodi in površine ter njihova nemotena uporaba. Temu je treba prilagoditi podrobnejše načrtovanje programov in oblikovanja zunanjih površin, prometno ureditev, opremo in signalizacijo ter tudi režim njihove uporabe. (8) Zagotovljeni morajo biti dostopi do stavb funkcionalno oviranim osebam. (9) Vse proste površine se zatravijo in zasadijo. Pri zasaditvah naj se uporabljajo lokalno uveljavljene rastlinske vrste. Pri načrtovanju nasadov je treba upoštevati vidik minimalnega vzdrževanja ob ustrezni funkciji in videzu nasada, zagotavljanje varnosti in preprečevanje funkcionalnih vplivov na druge elemente prostorske ureditve (infrastrukturni vodi, prometne in intervencijske površine, varnost uporabnikov …). (10) Ozelenitev in druge ureditve zunanjih površin ne smejo škodljivo vplivati na obstoječe in predvidene infrastrukturne objekte in naprave, onemogočati njihovega vzdrževanja in uporabe/delovanja. (11) V sklopu urejanja zunanjih površin je možna postavitev objektov za oglaševanje v skladu z veljavnim občinskimi predpisi, ki urejajo področje oglaševanja.

(1) Načrt parcelacije iz 2. člena odloka temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov, ločitvi stavb, skupnih funkcionalnih in javnih površin in ureditev. (2) Po realizaciji posegov se parcele, namenjene gradnji, lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati funkcio­nalnih razmer in omejevati dostopnosti. Skladno z izvedenim stanjem, na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter glede na funkcijo in namembnost se parcele, namenjene gradnji, lahko po realizaciji posegov priključijo tudi sosednjim območjem.

(1) Pri načrtovanju vseh posegov v prostor se upošteva vse obstoječe in predvidene infrastrukturne vode in naprave ter omejitve glede poseganja v njihove varovalne pasove na območju in sosednjih (tanigranih) območjih. (2) Vsi objekti, naprave in ureditve gospodarske javne infrastrukture, vključno z medsebojnimi križanji in potrebnimi zaščitami, se načrtujejo in izvedejo skladno s predpisi in s soglasji pristojnih upravljavcev. (3) Objekte in naprave obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture se načrtuje medsebojno usklajeno, upoštevajoč zadostne medsebojne odmike, odmike od stavb in drugih struktur ter pogoje križanj. (4) Projektne rešitve morajo ustrezati kriterijem racionalne in varne izgradnje, varnega in zanesljivega delovanja in vzdrževanja ter varovanja okolja, pri čemer je treba zagotoviti, da infrastrukturno opremljanje območja ne bo poslabšalo razmer infrastrukturne opremljenosti in oskrbe obstoječih uporabnikov na sosednjih območjih. (5) Situativno so rešitve opremljanja in priključevanja stavb na gospodarsko javno infrastrukturo prikazane na grafičnem načrtu št. 5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(1) Zasnova prometa načrtuje prometno napajanje z obodnih cest z uvozi v stavbe, notranjo mrežo pešpoti do vhodov v stavbe, intervencijske in parkirne površine na prostem ter pokrite parkirne površine v spodnjih etažah stavb. (2) Območje se prometno napaja s priključki na obstoječe obodne ceste B in D. Priključki za dostope in uvoze posameznih stavb morajo biti višinsko usklajeni z vzdolžnim potekom obstoječih obodnih napajalnih cest. Motorni promet je prostorsko omejen na rob zazidave in usmerjen direktno do uvozov v stavbe. (3) Obravnavano območje je vključeno v mrežo javnega mestnega potniškega prometa s postajališči ob Dolinski cesti in ob južni prečni cesti, ki se s predvideno ureditvijo ohranjata in se s tem zagotavlja dobra dostopnost in povezave s središčem Kopra in drugimi predeli v mestu. (4) Vse prometne površine in prometna oprema morajo biti projektirani in izvedeni skladno s predpisi. (5) Načrtovanje in izvedba cestnih priključkov na javne poti ter prometna oprema in prometna signalizacija morajo biti skladni s predpisi. (6) Potrebna parkirna mesta (PM) bodo pretežno zagotovljena znotraj stavb in v okviru zunanje prometne ureditve, pri čemer je treba zagotoviti minimalno: – 1–2 PM za posamezno stanovanjsko enoto, pri čemer se natančno število PM določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja; – dodatnih 20 % PM od skupnega števila parkirnih mest za stanovalce za potrebe obiskovalcev in poslovnih uporabnikov ter – 36 PM za potrebe sosednje obstoječe poslovno- stanovanjske stavbe (Dolinska 1 H–J). (7) Parkirna mesta za stanovalce in za potrebe sosednje obstoječe poslovno-stanovanjske stavbe (Dolinska 1 H–J) se prednostno zagotovijo znotraj predvidenih stavb. (8) Parkirna mesta za obiskovalce se zagotovijo na zunanjih parkirnih površinah. (9) Parkirne površine oziroma parkirni prostori morajo biti načrtovani in izvedeni skladno z določili 9. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. (10) Na skupno število parkirnih mest je treba zagotoviti predpisano minimalno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe (v razmerju 1:50). Parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe se umesti smiselno glede na funkcionalno ter programsko zasnovo stavb (v bližini javnih programov, ob vhodih v stavbe, v neposredni bližini stanovanj za funkcionalno ovirane osebe ipd.) in zasnovo zunanje ureditve. (11) Z mrežo notranjih pešpoti se zagotavljajo dostopi do vhodov v stavbe, notranje povezave soseske ter navezave na obodne komunikacije in območja.

(1) Napajanje in oskrba območja z električno energijo bosta načrtovana skladno s pogoji upravljavca javnega elektroenergetskega omrežja. (2) Znotraj območja je predvidena gradnja nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave. (3) Vsi novi elektroenergetski vodi morajo biti v podzemni izvedbi, položeni v PVC kabelsko kanalizacijo s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar. Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti s samodejnim odklopom napajanja. (4) 20 kV kablovod mora biti zgrajen s standardnimi enožilnimi 20 kV kablovodi. (5) V ureditvenem območju je predvidena nova kabelska transformatorska postaja (TP), ki se vzanka v sistem obstoječih TP. Zgrajena mora biti za napetost 20/0,4 kV in ustrezno nazivno moč, z urejenim dostopom za tovornjak z dvigalom skupne teže 20 t. Če bo TP zgrajena v stavbi za druge namene, mora biti locirana v pritličju, po možnosti na vogalu zgradbe in mora biti neposredno dostopna od zunaj.

(1) V cestnem telesu obstoječih obodnih cest poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v sistemu kabelske kanalizacije. Priključno mesto za telekomunikacije je obstoječa telefonska centrala »Istrska vrata«, locirana v trgovskem objektu Mercator. (2) Predvidena je dograditev kabelske kanalizacije in priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje skladno s pogoji gradnje telekomunikacijskega omrežja in usklajeno s potekom ostale infrastrukture. Telekomunikacijsko omrežje se načrtuje in izvede s sistemom kabelske kanalizacije. Iz obstoječih telekomunikacijskih vodov se predvidi gradnja novih odcepnih priključkov razvodom telekomunikacijskih kablov do posameznih stavb. (3) Predvidi se vgradnja kablov, ki zagotavljajo prenos digitalnih in analognih signalov. (4) Telekomunikacijska omrežja različnih upravljavcev morajo potekati medsebojno usklajeno, upoštevati je treba minimalne medsebojne odmike, pravila križanja ter ostale tehnične pogoje upravljavcev. (5) Pri gradbenih posegih je treba predvideti morebitno prestavitev ali zaščito obstoječe kabelske kanalizacije.

(1) Vodna oskrba je predvidena s priključevanjem na obstoječe javno vodovodno omrežje, ki poteka po obstoječih obodnih cestah, skladno s pogoji upravljavca javnega vodovodnega omrežja. (2) Oskrba s pitno vodo bo zagotovljena z gradnjo notranjega razdelilnega vodovodnega omrežja do posameznih stavb. (3) Na javnem vodovodnem omrežju ni dovoljena izvedba nadzemnih hidrantov.

(1) Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem in gravitacijskem sistemu. Fekalne odpadne vode se odvajajo v smeri obstoječe javne fekalne kanalizacije Dolinske ceste s končnim iztokom na Centralno čistilno napravo Koper (CČN). Meteorne padavinske vode se preko interne meteorne kanalizacije odvajajo v smeri obstoječe meteorne kanalizacije obodnih cest. (2) Na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno priključevati samo odpadne vode, ki ustrezajo določilom predpisov. Na območju so stanovanjske in nestanovanjske (poslovne in oskrbne) dejavnosti, ki ne bodo proizvajale posebnih odpadnih vod. V primeru, da komunalne odpadne vode ne ustrezajo parametrom predpisov, je treba te komunalne odpadne vode predhodno očistiti. Talne rešetke iz kurilnic, zunanjih površin in skladišč nevarnih snovi ni dovoljeno priključevati na interno fekalno kanalizacijo z iztokom v javno kanalizacijsko omrežje, ki je priključeno na CČN. (3) Priključitev komunalne odpadne vode iz predvidenih gradenj na obstoječo kanalizacijo je treba izvesti tako, da ne bo prihajalo do poplavitve teh gradenj s strani javne kanalizacije. (4) Projektne rešitve ne smejo poslabšati obstoječih odvodnih razmer padavinskih voda na območju in območjih dolvodno. Obstoječa izvedena meteorna kanalizacija je zadostno dimenzionirana, da bo lahko sprejela dodatne meteorne odpadne vode z območja. (5) Čiste padavinske vode odpadne vode je potrebno voditi v interno meteorno kanalizacijo preko peskolovov. Padavinske odpadne vode iz površin, ki so onesnažene z olji, pa je treba pred iztokom v meteorni odvodnik očistiti v lovilcih olj in maščob. (6) Kanalizacijsko omrežje je treba projektirati in izvesti vodotesno, da bo preprečen vtok padavinske vode v fekalno kanalizacijo, in s takim temeljenjem, da ne bo prihajalo do posedanja in deformacij kanalizacije. Na mestih, kjer poteka javna kanalizacija, ni dovoljena zasaditev z grmovjem in drevjem v razdalji minimalno 2,00 m od osi kanalov, oziroma z rastlinami, ki imajo agresivni koreninski sistem.

(1) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se ureja skladno s predpisi in pogoji pooblaščenega izvajalca gospodarske javne službe odvoza komunalnih odpadkov. (2) Zbirna oziroma odjemna mesta ter zbiralnice za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti umeščeni in urejeni tako, da so dostopni za specialna vozila za odvoz komunalnih odpadkov z dovoljeno skupno obremenitvijo 28 t, da je možno redno čiščenje in ob upoštevanju higienskih, funkcionalnih in estetskih zahtev kraja oziroma širše ureditve. (3) Odjemna mesta morajo biti opremljena s tipiziranimi posodami. Vrsto, tip in število posod se določi v sodelovanju s pooblaščenim izvajalcem gospodarske javne službe odvoza komunalnih odpadkov glede na velikost, zmogljivost in namembnost stavb ter predvidene količine in vrste odpadkov.

Preveri in preuči se možnosti čim bolj racionalne in ekonomične tehnologije ogrevanja in hlajenja stavb ob upoštevanju priporočil in usmeritev lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Koper. Skladno z lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Koper se za večje uporabnike priporoča priklop na plinovodno omrežje ter vgradnja kogeneracijskih ali trigeneracijskih sistemov za oskrbo s toploto in hladom.

(1) Na območju Mestne občine Koper je predvidena izgradnja distribucijskega omrežja za zemeljski plin. (2) Možno je napajanje obravnavnega območja iz MRP Koper. Območje se lahko priklaplja tudi na obstoječe plinovodno omrežje Dolinske ceste in Plinsko postajo Tomos. (3) Oskrba s plinom se zagotavlja skladno s tehničnimi standardi in pogoji upravljavca plinovodnega omrežja.

(1) Na območju je registrirana enota kulturne dediščine: Arheološko najdišče Pri Angelu EŠD 16581. (2) Pri načrtovanju prostorskih rešitev in posegov je treba upoštevati varstveni režim za arheološka najdišča, ki določa, da se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Ker gre za območja stavbnih zemljišč znotraj naselja, je gradnja dopustna, ob izvedbi predhodnih arheoloških raziskav terena, katerih rezultati pokažejo, da je predmetno zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. (3) Za varstvo arheoloških ostalin je treba omogočiti dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora pristojnih strokovnih služb za varstvo kulturne dediščine, če predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del. Najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del je ob morebitnem odkritju dediščine zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mesto odkritja in o odkritju obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). (4) Predhodne arheološke raziskave je treba izvesti v obliki arheološkega testnega izkopa v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in v obliki arheološke raziskave ob gradnji na parcelah št. 1970/5 in 1970/2, obe k.o. Semedela. (5) Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje ali varstveno območje dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ZVKDS. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda pristojni minister.

Na območju so predvidene dejavnosti, ki ne bodo povzročale vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi glede na opredeljeno namensko rabo območja in sosednjih območij.

(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za II. območje varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. (2) Za preprečitev prekomerne obremenitve okolja s hrupom zaradi gradnje je treba izvesti naslednje ukrepe: – gradnja samo v dnevnem času; – uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; – izvedba zaščitnih polnih varovalnih ograj za zaščito varovanih območij v primeru preseganja mejnih vrednosti. (3) Skladno s predpisi je v primeru ugotovljene prekomerne obremenjenosti varovanih prostorov s hrupom iz okolice treba v okviru izdelave projektne dokumentacije načrtovati tudi ukrepe protihrupne zaščite. Izvedba protihrupnih ukrepov je obveza investitorja.

(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju potrebni med gradnjo, med obratovanjem pa dodatni ukrepi ne bodo potrebni. (2) Za preprečitev ali zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo je treba: – z rednim vlaženjem odkritih površin preprečevati prašenje z gradbišča v okolico; – čistiti transportna vozila pri vožnji z območja gradbišča, prekrivati sipke tovore pri transporti in vlaženje transportnih poti (vstopno-izstopne točke), da se preprečuje raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; – uporabljati samo tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo in vozila skladno z standardi in emisijskimi normativi.

(1) Varstvo tal in voda pred onesnaženjem zaradi razlitja ali raznosa nevarnih snovi je treba zagotoviti med izvajanjem gradnje in obratovanjem z ustreznim načinom gradnje in tehničnimi rešitvami. Podrobneje morajo biti ukrepi in rešitve obdelani v projektni dokumentaciji. (2) Tehnične rešitve in ukrepe za varstvo tal in vodnih virov pred onesnaženjem je treba zagotavljati skladno z določili 19. člena odloka. (3) V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim. (4) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje. (5) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti. (6) Zagotovljena mora biti zaščita tal pred erozijo in škodljivim delovanjem padavinske vode na območju podrobnega načrta in območjih dolvodno od njega. Omejitve in prepovedi za posege v prostor so določene v veljavni zakonodaji s tega področja. Rešitve in ukrepi za zaščito tal pred erozijo in škodljivim delovanjem padavinske vode morajo biti zagotovljene skladno z določili 30. člena odloka. (7) Na območju predvidene gradnje je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti. Lastnosti vodnih virov se zaradi predvidenih posegov ne smejo spremeniti.

Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(1) Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji je treba upoštevati veljavno zakonodajo in predpise v zvezi z naravnimi omejitvami (erozivnost ter plazovitost terena) in potresno ogroženostjo ter v projektni dokumentaciji temu primerno prilagoditi tehnične rešitve gradnje. (3) Območje leži na potresno manj ogroženem območju. Lokacija ni ogrožena zaradi poplav ali visoke podtalnice. (4) V vseh stavbah je potrebna ojačitev stropne plošče spodnje etaže, da zdrži rušenje nanjo. (5) V sklopu zunanje in prometne ureditve bodo urejeni intervencijski dostopi in površine za manipulacijo skladno s požarnovarnostnimi normativi, predpisi in standardi. Intervencija bo možna tudi iz obodnih cest in površin. Zagotovljena je dvostranska dostopnost do posameznih stavb preko uvozov in dostopnih ramp ter ploščadi ob stavbah. Za zagotovitev nemotenega in neoviranega dostopa in uporabe intervencijskih površin je treba prilagoditi podrobnejše načrtovanje programov, oblikovanje zunanjih površin, prometno ureditev, opremo in signalizacijo ter določiti režime njihove uporabe.

(1) Območje je opredeljeno kot erozijsko (območje običajnih zaščitnih ukrepov) in plazljivo. Omejitve in prepovedi za posege v prostor so določene v veljavni zakonodaji s tega področja. (2) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. (3) V okviru projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja bo treba izdelati geološko poročilo, s katerim bo ugotovljena stopnja tveganja za načrtovane posege. Projektne rešitve morajo vsebovati tudi ustrezne zaščitne in omilitvene ukrepe. Na podlagi izsledkov geoloških in geomehanskih raziskav terena se v projektni dokumentaciji opredelijo tehnične rešitve gradnje. Ustreznost omenjenih strokovnih podlag bo morala biti potrjena s strani javnega zavoda, ki bo razpolagal z javnim pooblastilom, skladno z določili Zakona o vodah.

(1) Predvidena zazidava in ureditev mora skladno z veljavnimi predpisi zagotavljati: – potrebne odmike med objekti oziroma potrebne protipožarne ločitve za omejevanje širjenja ognja med objekti ob požaru, – pogoje za varen umik ljudi in premoženja, – neovirane in varne dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter – vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. (2) Hidrantno omrežje mora skladno s predpisi zagotavljati zadostne količine vode za gašenje, ustrezne medsebojne odmike in dostopnost, zagotovljena mora biti tudi izmenjava vode. Območje je oskrbovano s požarno vodo preko obstoječega hidrantnega omrežja, ki poteka po obstoječih obodnih cestah. (3) Za objekte je treba zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara. Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost skladno s predpisi.

(1) Morebitne viške materiala, ki bi nastali med gradnjo, je potrebno odpeljati in ustrezno deponirati na za to primernem odlagališču. (2) Začasno deponiranje materiala je dovoljeno le na za to predvidenem območju. (3) Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev. (4) Rodovitna prst se odrine in deponira ter porabi za kasnejšo rekultivacijo, v največji meri na mestu samem.

(1) Gradnja lahko poteka etapno po posameznih stavbnih nizih, pri čemer je treba upoštevati lokacijske omejitve, gradbeno-tehnične vidike, pogoje infrastrukturnega opremljanja in delovanja ter vplive na okolje. (2) Vsaka etapa mora tvoriti prostorsko in funkcionalno celoto z infrastrukturno opremo in zunanjo ureditvijo ter ne sme ovirati ali prejudicirati izvedbe drugih predvidenih etap, objektov in ureditev. (3) Znotraj vsake posamezne etape je treba zagotavljati zadostno število parkirnih prostorov skladno z določili 15. člena odloka.

(1) Posamezni stavbni nizi se lahko mikrolokacijsko in gabaritno spreminjajo. Dopustno je fleksibilno strukturiranje in spreminjanje tlorisnih in višinskih gabaritov stavb (manjše preoblikovanje tlorisnih gabaritov in notranje členitve, premiki, združevanje in razdruževanje, krajšanje in daljšanje nizov ali stavb, višinska členitev) ob upoštevanju določil in pogojev 11. člena odloka in ob zagotovitvi predvidene okvirne zmogljivosti 150 stanovanjskih enot. Prilagoditve ne smejo spreminjati koncepta zazidave in vzpostavljenih strukturnih razmerij. (2) Izjemoma so dopustna odstopanja pri razmeščanju programov v stavbah glede na določila 6. člena odloka, in sicer se skladno z določili 11. člena odloka do 25 % uporabnih površin delno vkopanih etaž stavb lahko nameni za stanovanja (za funkcionalno ovirane osebe), če so zagotovljeni ustrezni bivalni pogoji, če se s tem ne spreminja funkcionalnega in ureditvenega koncepta stavb in celotnega območja in skladno z ostalimi pogoji odloka. (3) Dopustno je preoblikovanje, podrobnejše strukturiranje in spreminjanje programske zasnove zunanjih površin od prikazanih, če se s tem ne spreminja koncepta celotne zasnove, ne slabšajo bivalne razmere in so zagotovljeni vsi funkcionalni pogoji glede dostopov in dovozov do stavb in intervencijskih zahtev. Spreminjanje programske zasnove zunanjih površin je možno v okviru programov in ureditev, ki so v funkciji območja in načrtovanih stavb. (4) Poleg etaž, opredeljenih v 11. členu odloka in prikazanih na grafičnem načrtu št. 3 Ureditvena situacija, je možna izvedba ene ali več kletnih etaž, ki so v celoti vkopane, pri čemer je treba upoštevati terenske in gradbeno-tehnične možnosti in predvidene potrebe pa parkirnih mestih, servisnih in spremljajočih prostorih ter ostalih prostorih za nestanovanjske namene. Ureditev stanovanjskih prostorov v etažah, ki so v celoti vkopane, ni dopustna. (5) Pri realizaciji prostorskega akta so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja in predvidenih ureditev možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. V grafičnem delu so prikazane okvirne lokacije in ureditve zbirnih in odjemnih mest za komunalne odpadke. Skladno s funkcionalnimi, higienskimi in drugimi pogoji pristojnega izvajalca gospodarske javne službe so lokacije lahko tudi drugje znotraj območja glede na zasnovo zunanje ureditve območja. (6) Skladno s spremembami pri oblikovanju objektov in poteku infrastrukture je treba prilagajati tudi parcelacijo. (7) Zunanje tlakovane površine, ploščadi in zunanja parkirišča se lahko zasenčijo s pergolami in senčnicami, pri čemer le-te ne smejo ovirati intervencijskih dostopov in uporabe intervencijskih površin. (8) Za kletne etaže, nadstreške, pergole in sorodne pomožne elemente stavb so lahko odmiki tudi manjši od odmikov, določenih v 11. členu odloka, ob upoštevanju predpisov.

Občina in investitor se lahko s pogodbo o opremljanju dogovorita v skladu z veljavno zakonodajo, da bo investitor sam zgradil celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno infrastrukturo.

Do pričetka gradnje predvidenih stavb, objektov, naprav in ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene, če to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne onemogoča, ovira ali drugače pogojuje realizacije načrtovanih posegov. Pod enakimi pogoji je možna začasna raba dela zemljišč tudi ob izvajanju posameznih etap predvidene gradnje, če je to funkcionalno in varnostno izvedljivo in sprejemljivo.

Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravita tako, da to čim manj moteče vpliva na okolico, da je čim manj omejeno funkcioniranje in uporaba sosednjih objektov in površin. Pri izvedbi je treba izvajati ukrepe za varstvo naravnega in bivalnega okolja, naravnih in ustvarjenih danosti in virov. Temu se prilagodi etapnost, organizacijo in tehnologijo izgradnje ter obratovanje predvidenih posegov in ureditev.

S sprejetjem tega odloka prenehajo na območju, ki je predmet tega prostorskega akta, veljati določila Zazidalnega načrta »Nad Dolinsko cesto« (Uradni objave št. 4/94, 24/98, 40/03, Uradni list RS, št. 51/05, 45/06, 39/07, 22/08).

Občinski podrobni prostorski načrt »Nad Dolinsko – izgrad­nja neprofitnih stanovanj« je stalno na vpogled pri pristojnem organu Mestne občine Koper.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor – Območna enota Koper – Nova Gorica.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 3505-15/2013 Koper, dne 31. julija 2014 Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r. Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01 e 29/03, e la Gazzetta ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06 e 39/08)