Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javni kanalizaciji v Občini Sežana (ODLO)

# Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javni kanalizaciji v Občini Sežana (ODLO) Občinski svet občine Laško je na podlagi 9. in 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) ter 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 08/00) na 21. seji dne 19. 12. 2001sprejel ## O D L O K o razglasitvi kulturnih spomenikov Občine Laško

Občina Laško s tem odlokom, z namenom, da se ohrani celovitost, izvirnost in historična pričevalnost, razglaša za kulturne spomenike naslednje objekte: 1. podružnično cerkev Blaženega Antona Martina Slomška 2. župnijsko cerkev sv. Miklavža.

1. Podružnična cerkev Blaženega Antona Martina Slomška stoji na dominantni terasi nad zaselkom Zg. Rečica in predstavlja glavni poudarek celotnega območja rečiške doline. Cerkev je bila zgrajena leta 1939 po načrtu arh. Janeza Valentinčiča. Avtor se kot dosledni Plečnikov učenec vrača k primarni zasnovi starokrščanske bazilike, jo modificira in zlasti v oblikovanju asimetrične, z enostavnimi fino izdelanimi detajli naglašene notranjščine, oblikuje sodoben, lasten primer interpretacije starokrščanske gradbene tradicije. Cerkev sestavlja pravokotna ladja, na vzhodu dozidana nižja pokrožno zaključena apsida in ob južni steni glavne fasade postavljen zvonik. Maso zvonika odpirajo balkoni, ki slonijo na poudarjenih konzolah. Zaključujejo jih balustradne ograjice in pokrivajo nadstreški v obliki pokrogel. Zvonik zaključuje ožji zaključek s piramidastimi nastavki. Vhod v cerkev poudarja na betonske stebriče položena rahlo zalomljena strešica nad katero se odpira veliko rozetno okno. Streha ladje je plitva, krita z betonskimi strešniki. Zunanjščino odlikuje zanimiva in pestra kombinacija različnih vrst kamna, opeke in betonskih elelmentov. Notranjščina je zasnovana kot asimetričen prostor, ob severni steni se odpira galerija, na zahodni steni pa pevski kor. Vmesni legi ostrešja nosijo betonski stebri, zidano ograjo pevskega kora in galerije pa krasijo leseni balustradni stebriči. Po načrtu arh. Valentinčiča je bil realiziran delno glavni oltar cerkve, kropilnik ob vhodu in verjetno tudi cerkvene klopi. Ostala oprema nima posebne likovne vrednosti. Ob posvetitvi cerkve Blaženemu A. Martinu Slomšku, v letu 2000, je bil izdelan tudi lesen kip, ki ga je izdelala akad. kiparka Dragica Čadež – Lapajne. Gradbena dela je po načrtih arh. Janeza Valentinčiča izvajalo gradbeno podjetje Curk, mizarski izdelki so delo domačinov Vekosava Babiča in Franca Mokotarja. Cerkev Blaženega Antona Martina Slomška, prvotno cerkev sv. Antona Puščavnika, vnaša v podeželsko okolje z zasnovo starokrščanskih bazilik, virtuozno izbiro form, materialov in barv ustvarjalno atmosfero Plečnikove šole in sodi tako med pomembnejšo sakralno arhitekturo 1. pol. 20 stoletja na Slovenskem z vrednostjo spomenika lokalnega pomena. 2. Cerkev stoji na hribu sredi razloženega naselja Lažiše. V osnovi poznogotska cerkev se omenja prvič leta 1545. Sestavlja jo podolžna ladja, ožji, enako visok triosminsko zaključen prezbiterij z zvonikom na severni strani in nadstropno zakristijo na jugu. Zunanjščina cerkve je preprosta in nečlenjena. Ladja je brez talnega zidca in v osi poudarjena s pravokotnim profiliranim portalom s poudarjeno preklado in trikotnim čelom. Vogale ladje in prezbiterije členijo šivani robovi, vogale zvonika pa lizene. Notranjščina cerkve je v celoti obokana; ladjo obtekajo pilastri, ki nosijo profilirano ogredje nad katerim se dviga banja s sosvodnicami. Banjasti obok s sosvodnicami pokriva tudi prezbiterij cerkve. Veliki oltar je kvalitetno baročno delo iz l. 1762, stranska oltarja pa deli poznobaročnih mojstrov Ivška in Petrožnika. V cerkvi se je ohranilo tudi kvalitetno cerkveno posodje. Cerkev je v svoji zgodovini doživljala številne predelave; l. 1680 so cerkvi dozidali zvonik, I. 1737 povišali in obokali ladjo, l. 1760 so obokali in povišali prezbiterij ter povišali in na novo pokrili zvonik. L. 1861 je bila cerkvi dozidana zakristija. Cerkev sv. Miklavža predstavlja primer podeželjske »raščene arhitekture« s poudarjeno baročno fazo. Zaradi umetnostno arhitekturne in zgodovinske vrednosti ima objekt lastnosti kulturnega spomenika lokalnega pomena.

1. P.c. stoji na dominantni terasi nad zaselkom Zgornja Rečica in predstavlja glavni poudarek celotnega območja rečiške doline. Spomenik leži na parcelni št. 363, z. k. vl. št. 187 k.o. 1022 REČICA Lastnik: Rimokatoliško župnijstvo, 8000200000098 Sedraž 3270 LAŠKO 2. Ž. c. stoji na hribu sredi razloženega naselja Lažiše. Spomenik leži na parcelni št. 61, z. k. vl. št. 75 k.o. 1037 LAŽIŠE Lastnik: Rimokatoliško župnijstvo, 8000200000101 LAŽIŠE 23 3270 LAŠKO

Podružnična cerkev Blaženega Antona Martina Slomška Cerkev je varovana v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) ter z 11. členom citiranega zakona vpisana v register dediščine. Za spomenik (cerkev s pripadajočo opremo) velja varstveni režim, ki določa varovanje celovitosti objekta, intaktnosti stavbne mase ter ohranitev likovno arhitekturnih elementov na zunanjščini in notranjščini. Za vse posege na objektu in cerkveni opremi so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje pristojne spomeniške službe. Vplivno območje spomenika je določeno na karti v merilu 1:5000 Trbovlje 6. Navedeno območje je nezazidljivo, posegi znotraj območja so mogoči le na osnovi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja spomeniške službe. Župnijska cerkev sv. Miklavža, Lažiše Cerkev sv. Miklavža je varovana v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) ter z 11. členom citiranega zakona vpisana v register dediščine. Za spomenik (cerkev s pripadajočo opremo) velja varstveni režim, ki določa varovanje celovitosti objekta, intaktnosti stavbne mase ter ohranitev likovno arhitekturnih elementov na zunanjščini in v notranjščini. Za vse posege na objektu in cerkveni opremi so potrebni predhodni posni kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje pristojne spomeniške službe. Vplivno območje spomenika je določeno na karti v merilu 1 : 5000 Trbovlje 29. Navedeno območje je nezazidljivo, posegi na objektih znotraj območja (župnišču, mažnariji, gospodarskem poslopju) so mogoči le na osnovi kulturnovarstvenih pogojev in soglasij.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja javni zavod za varstvo dediščine.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat za področje kulturne dediščine.

Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe zakona o varstvu kulturne dediščine in zakon o prekrških.

Razglasitev kulturnih spomenikov po tem odloku se vpiše v zemljiško knjigo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.