Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev trgovsko poslovne cone „Bivje” (ODLO)

# Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev trgovsko poslovne cone „Bivje” (ODLO) Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) ## R A Z G L A Š A M O D L O K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev trgovsko poslovne cone „Bivje”

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) za ureditev trgovsko poslovne cone »Bivje«, ki ga je izdelalo podjetje BIRO OBALA d.o.o., Ulica Stare pošte 3, Koper, pod številko naloge 10/12.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Besedni del vsebuje: – Odlok, – Tekstualni del. (3) Grafični del vsebuje: – Izsek iz dolgoročnega plana s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M 1:5000 – Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 – Posnetek obstoječega stanja na geodetskem načrtu M 1:500 – Vplivi in povezave s sosednjimi območji M 1:5000 – Ureditvena situacija M 1:1000 – Geodetsko zazidalna situacija M 1:1000 – Ureditev s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500 – Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave M 1:1000 – Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000 – Načrt parcelacije M 1:1000

Priloge OPPN so: – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje – Prikaz stanja prostora – Strokovne podlage – Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora – Obrazložitev in utemeljitev – Povzetek za javnost.

(1) Območje OPPN (ureditveno območje) se nahaja na zemljišču ob cesti R2-409 (prej G1-10), odsek 313 Rižana–križišče Dekani, vzhodno od krožnega križišča »Bivje«. Velikost ureditvenega območja je okvirno 3,2 ha. (2) Ureditveno območje obsega parcele ali dele parcel št. 702/3, 702/14, 704/8, 704/9, 1015, 1018/6, 1018/10, 1018/12, 1018/15, 1018/16, 1018/17, 1018/18, vse k.o. Škofije. (3) Gospodarska javna infrastruktura in cesta – ureditev krožišča poteka po naslednjih parcelah izven območja OPPN: – Meteorna kanalizacija: 1780/18, 1780/13, 1780/11, 1737/1, 1737/2, 1772, 1734/4 in 1771/4, vse k.o. Škofije ter 6073/17 k.o. Bertoki; – Fekalna kanalizacija: 1780/18, 1780/13, 1780/11, 1737/1, 1737/2, 1772, 1734/4 in 1771/4, vse k.o. Škofije; – Ureditev priključnega kraka na krožišče: 1780/17 in 1780/13, k.o. Škofije. (4) Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za ureditev trgovsko poslovne cone »Bivje« se predvidi gradnja objektov, namenjenih trgovski, gostinski in poslovni funkciji, urejanje parkirnih površin, urejanje energetske, telekomunikacijske, cestne in komunalne infrastrukture ter zelenih površin. Predvidena je rušitev obstoječih objektov in naprav.

(1) V ureditvenem območju so predvideni naslednji posegi: – gradnja novih objektov in naprav; – rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov; – sprememba namembnosti rabe objekta in sprememba namembnosti posameznega dela objekta; – urejanje prometnih površin; – urejanje energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture; – urejanje odprtega prostora (zelenih površin); – rušitev obstoječih objektov in naprav. (2) Ureditveno območje je namenjeno oskrbni in storitveni (terciarnih in kvartarnih) dejavnosti kakor tudi mešani rabi. Namembnost posameznih objektov in oblikovanje le-teh je podrobneje določeno v 8. členu tega odloka.

(1) Ureditveno območje je razdeljeno na tri območja pozidave. (2) V posameznem območju pozidave je dovoljena gradnja enega ali več objektov v skladu z določili tega odloka. (3) V sklopu celotne ureditve bo urejenih okvirno 250 parkirnih mest. Določitev minimalnega števila parkirnih mest se ugotavlja skladno z določili 19. člena tega odloka.

(1) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. Skladno z enotno klasifikacijo objektov so pod pogoji tega odloka dopustni naslednji objekti iz razreda 1 STAVBE: 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 122 Poslovne in upravne stavbe 12301 Trgovske stavbe 12302 Sejemske dvorane, razstavišča 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča – dopustni so le stavbe za hladilnice in skladišča ter pokrite skladiščne površine 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje Iz razreda 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI so pod pogoji tega odloka dopustni naslednji objekti: 211 Ceste 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (2) Gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna.

(1) OPPN je umeščen v območje Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/1988, 7/2001 – obvezna razlaga, 24/2001 – spremembe in dopolnitve, Uradni list RS, št. 49/05 – obvezna razlaga, 95/06 – spremembe in dopolnitve, 124/08 – obvezna razlaga, 22/09 – spremembe in dopolnitve, 65/10 – spremembe in dopolnitve) ter meji z Uredbo o lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Klanec–Srmin (Uradni list RS, št. 51/99). (2) Območje urejanja se z načrtovanimi infrastrukturnimi ureditvami vključuje v obstoječo in predvideno prometno, energetsko, telekomunikacijsko in komunalno omrežje v okolici. (3) OPPN načrtuje nov priključek na obstoječe krožišče za neposredno napajanje predvidene zazidave.

(1) Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov. (2) Do pričetka gradnje je dovoljeno izvajati tudi vse posege za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, zlasti pa urejanje komunalne infrastrukture in izravnave terena. (3) Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav je dopustna sprememba namembnosti obstoječih objektov skladno z 8. členom odloka.

Z umestitvijo načrtovanih ureditev v prostor se določi: 1. dopustne posege, 2. funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta, objektov in naprav, javnih zelenih in drugih javnih površin, 3. lega in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje, 4. lego, zmogljivosti ter potek objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje.

(1) V vseh območjih pozidave je gradnja stavb dovoljena do gradbenih mej, ki so prikazane v grafični prilogi 5, »Geodetska zazidalna situacija«, M 1:1000. (2) Gradnja gradbenih inženirskih objektov je dovoljena tudi preko gradbenih mej, razen če s tem odlokom ni drugače določeno. (3) Znotraj celotnega območja OPPN je možna postavitev reklamnih stolpov z odmikom 3 m od parcelnih mej. (4) Podzemni deli stavb morajo poleg ostalih določb o gradbeni meji upoštevati, da so odmaknjeni od parcelnih mej najmanj 4.0 m. Manjši odmik od parcelne meje je dovoljen s pisnim soglasjem lastnika oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišča od katerega bo odmik manjši od 4.0 m.

(1) Objekt A: Maksimalni tlorisni gabarit stavbe je 65 m x 30 m. Maksimalna višina je 10 m od kote pritličja do kote venca objekta. Glavni vhod v stavbo je na zahodni strani, servisni dostopi so predvideni v južnem delu, kjer je tudi dostava. Pročelje stavbe je jugozahodna in severozahodna fasada. (2) Objekt B: Maksimalni tlorisni gabarit stavbe je 150 m x 40 m. Maksimalna višina stavbe je 15 m od kote pritličja do kote venca objekta. Glavni vhod v stavbo je na jugozahodni strani, servisni dostopi so predvideni tudi na ostalih straneh. Glavno pročelje stavbe je na jugozahodu. (3) Objekt C: Maksimalni tlorisni gabarit stavbe je 70 m x 30 m. Maksimalna višina stavbe je 15 m od kote pritličja do kote venca objekta. Glavni vhod v stavbo je na jugozahodni strani, servisni dostopi so predvideni tudi na ostalih straneh. Glavno pročelje stavbe je na jugozahodu in severozahodu. (4) Etažnost stavb se prilagaja glede na program objekta in se določa znotraj določila glede maksimalne višine in v odvisnosti od razpoložljivega števila parkirnih mest za osebna vozila ob upoštevanju določil o mirujočem prometu oziroma minimalnega števila parkirnih mest. (5) Etažnost v kletni nivo pri objektih ni omejena pod pogojem, da je klet v celoti vkopana, z izjemo prve kletne etaže (vkopana s treh strani).

(1) Strehe vseh predvidenih objektov so lahko ravne ali razgibane klasične strehe v naklonu. Dopustna je uporaba streh za pridobivanje alternativnih virov energije (npr. fotovoltaika) in za postavitev strojnih elementov. (2) Nad maksimalno dovoljeno višino je na streho možna postavitev le strojnih in drugih tehničnih elementov (strojnica dvigala, stopniščni dostop, fotovoltaika itd.) ter reklamnih panojev. Postavitev reklamnih panojev ni dovoljena na objektih, ki se nahajajo v varovalnem pasu AC in HC. (3) Fasade morajo biti iz naravnih ali sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. (4) Gabariti objektov upoštevajo zasnovo komunikacijskih smeri in javnih površin, naravno osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov, kvaliteten naraven ambient ter obstoječe prostorske danosti. (5) Dovoljena je postavitev podpornih zidov, višina le-teh ni omejena. (6) Vhodi v objekte in servisni dostopi se lahko drugače uredijo in prilagodijo dejavnosti. Dopustnih je več vhodov. (7) Za objekte (za varovane in poslovne prostore) mora biti ustrezna zvočna zaščita izkazana v skladu z veljavnimi zakoni in pravilniki tako, da je razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, vrata, rolete …) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objektov ne bodo presežene. Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom zaradi AC in HC (20-letno plansko obdobje).

(1) Odprti prostor vsebuje: – ploščadi, – zelene površine, – parkirne površine. (2) Ob objektih je dopustna postavitev pergol in nadstreškov. (3) Vidne zunanje in obcestne površine se z urejanjem prilagodijo obstoječim ureditvam. Ravno tako se zasaditev zelenja, dreves prilagodi ureditvam gradnje. (4) Dovoljena je oprema parkirnih mest s pergolami ali podobnimi konstrukcijami, ki služijo osenčenju, kot ogrodje za ozelenitev ali postavitev elementov sončne elektrarne. (5) Pri ureditvi obravnavanega območja je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in načela ureditve: – smiselna in s programom skladna zunanja ureditev in zasaditev, – poudarjanje osnovnih smeri, – strukturiranje večjih grajenih mas, – izboljšanje mikroklimatskih razmer (senca, hlad, varstvo pred hrupom), – zaščita nepozidanih in netlakovanih (nepohodnih) površin, – ustvarjanje smiselnih prehodov med posameznimi enotami.

(1) Načrt parcel, namenjenih gradnji, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine, funkcije stavb ter ločitev javnih in zasebnih površin. (2) Po realizaciji posegov se parcele namenjene gradnji v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin. (3) Parcele namenjene gradnji so določene kot največje funkcionalne enote, ki se lahko v smislu prilagoditev prostorskim, funkcionalnim in tehnološkim potrebam posameznih investitorjev združujejo ali delijo na manjše parcele le pod pogojem, da ima vsaka parcela namenjena gradnji dostop. (4) Posamezne parcele se znotraj posameznega območja pozidave lahko delijo ali združujejo.

(1) Na območju je predvidena gradnja prometne infrastrukture. Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta št. 7 »Prikaz prometne ureditve«. (2) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin: – navezava na obstoječe prometno omrežje, – urejanje notranjega prometnega omrežja, – urejanje mirujočega prometa, – urejanje dostave in intervencijskega prometa, – površine za peš promet.

(1) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda št. 409, na odseku 313 Rižana–Dekani, od km 5,655 do km 5,910, v smeri stacionaže državne ceste, ter v varovalnem pasu krožišča regionalne ceste II. reda št. 409, na odseku 1635 Rondo Dekani, od km 0,000 do km 0,075, v smeri stacionaže državne ceste ter v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda št.406, na odseku 1405 Dekani–Škofije, od km 0,000 do km 0,085, v smeri stacionaže državne ceste. (2) Vse posege v varovalni pas AC in HC bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca AC in HC. (3) V varovalnem pasu AC in HC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. (4) Upravljavec AC in HC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC in HC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njune gradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov je obveznost investitorjev novih posegov. (5) Priključek predvidene trgovsko-poslovne cone je predviden med krakom G1-10 (Dekani–križišče) in G1-11 (Škofije–krožišče). V ta namen je potrebno premakniti cesto Škofije–krožišče (G1-11) proti zahodu ter urediti nov priključek na krožišče, kar je razvidno iz grafičnega načrta št. 7 »Prikaz prometne ureditve« in strokovnih podlag. (6) Notranje cestno omrežje bo navezano na nov priključek obstoječega krožnega križišča »Bivje«. Zasnovati ga je treba tako, da bo skupaj s priključkom na krožno križišče oblikovalo omrežje javno dostopnih cest, ki bo zagotavljalo dovoze do parkirnih površin pred predvidenimi objekti ter dostavne in intervencijske dovoze do vseh objektov. (7) Notranje omrežje sestavljata Cesta A in Cesta B. Na cesto A so navezane parkirne in manipulativne površine ploščadi objektov. Cesta A je dvosmerna in dvopasovna. Ob vozišču so predvidena parkirišča za osebna vozila. Cesta B je namenjena dostavi in intervenciji. (8) Ustrezna zvočna zaščita predvidenih objektov mora biti izkazana v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Potrebe parkiranja se prilagodi posameznim dejavnostim in objektom skladno z veljavnimi predpisi. Parkirna mesta je možno urediti kot obvoziščna parkirišča, parkirne ploščadi ali parkiranje v objektih. V območju je predvidenih okvirno 250 parkirnih mest. Del parkirnih mest je treba urediti za vozila voznikov z invalidskimi vozički. (2) Za določitev minimalnega števila parkirnih mest v območju OPPN so predpisani naslednji kriteriji: – 1 PM/50 m2 neto površine za trgovine (upošteva se površina prodajnih prostorov), – 1 PM/30–40 m2 neto površine za pisarniške in upravne prostore (upošteva se površina pisarn), – 1,0 parkirni prostor za 30–40 m2 neto površin ambulant (upošteva se površine ambulantnih prostorov), – 1 PM/70 m2 neto površine proizvodnih prostorov (upoštevajo se površine prostorov za proizvodnjo) ali 1 PM/za 3 zaposlene – 1 PM/4 sedeži v gostinskem lokalu ali 1 PM/10 m2 neto površine lokala (upošteva se površina prostorov za obiskovalce), – 1 PM/50 m2 neto površin dvoran, namenjenih rekreaciji (štejejo se površine dvoran), – 1 PM/10 obiskovalcev za dvorane za kulturne prireditve, – 1 PM/10 učencev za univerze, višje in visoke šole. (3) Pri navedenih površinah v drugem odstavku tega člena se štejejo neto uporabne površine glede na namembnost stavbe, brez tehničnih in komunikacijskih prostorov (brez stopnišč, vhodne avle, hodnikov, dvigal, skupnih sanitarij in podobnih skupnih prostorov ter prostorov, izključno namenjeni skladiščenju). (4) Za dejavnosti, ki v seznamu niso navedene ali v primeru odstopanj od navedenih kriterijev, se lahko v postopku izdelave projektne dokumentacije določi število parkirišč s študijo mirujočega prometa, ki mora temeljiti na standardih sprejetih v državi članici EU. (5) Poti za intervencijska vozila (reševalna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so zagotovljene z internimi dostopnimi cestami. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.

(1) Peš promet se odvija po pločnikih, ploščadih, voznih in manipulativnih površinah. Skladno s tem je treba notranje prometne površine opredeliti kot območje umirjenega prometa in ga kot takšno označiti s predpisano prometno signalizacijo. (2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem, ter dostop do vseh stavb. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so: – vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov; – objekti so lahko priključeni na plinovodno in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev; – praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; – v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost; – trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur; – gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno; – dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje; – obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; – v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov; – poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. (2) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Primarni del javnega vodovodnega omrežja na vzhodni strani in delno na južni strani območja OPPN je potrebno s predvidenimi ureditvami ustrezno zaščititi. (2) Po predvideni Cesti A je potrebno predvideti sekundarni vod iz nodularne litine. Dimenzioniranje se določi na podlagi predvidenih zahtev vodo oskrbe in količine vode za potrebe požarne varnosti predvidenih objektov. (3) Vodno oskrbo in požarno varnost območja bo možno zagotoviti iz vodohrana RZ Lama 200 m3, na koti 60,60 m.n.m. oziroma iz prelivnega vodohrana Rižana 200 m3, na koti 80,05 m.n.m.

Fekalna kanalizacija (1) Komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja je potrebno predvideti v ločenem sistemu. (2) Komunalno odpadno vodo z območja se po predvideni fekalni kanalizaciji odvaja v zbirni fekalni kanal, ki je priključen v obstoječi fekalni zbiralnik CČN–Iplas–Dekani. (3) Obstoječi zbirni fekalni kanal se zaradi dotrajanosti obnovi na odseku od priključka na fekalni zbiralnik CČN–Iplas–Dekani do priključka fekalne kanalizacije obravnavanega območja. (4) Talne rešetke iz kurilnic, zunanjih površin in skladišč nevarnih snovi ni dovoljeno priključevati na interno fekalno kanalizacijo z iztokom v javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. (5) Na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno priključevati le komunalne odpadne vode, ki ustrezajo določilom iz predpisov, ki urejajo področje ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami. (6) V primeru, da komunalne odpadne vode ne bodo ustrezale parametrom iz veljavnih predpisov je potrebno te komunalne odpadne vode predhodno prečistiti. Meteorna kanalizacija (7) Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je potrebno voditi preko meteorne kanalizacije objektov v zunanjo meteorno kanalizacijo, z iztokom v obstoječi meteorni odvodnik – Dekanski obrobni kanal. Čiste meteorne vode je potrebno voditi v javno meteorno kanalizacijo preko peskolovov. Meteorne vode iz površin, ki so onesnažene z olji, pa pred iztokom očistiti v lovilcih olj in maščob. (8) Nov zbirni meteorni kanal je predviden na odseku od iztoka v dekanski obrobni kanal do priključka meteorne kanalizacije obravnavanega območja. (9) Potrebno je zagotoviti razmik ostale komunalne infrastrukture min. 1,50 m levo in desno od osi kanalskega voda. Enaki odmiki veljajo tudi za gradnjo v bližini nove meteorne kanalizacije, zato je potrebno predpisane odmike upoštevati pri projektiranju in gradnji obravnavanega objekta. (10) Vertikalni odmiki od kanalizacije in ostalih komunalnih vodov morajo biti min. 0,50 m. (11) V primeru, da minimalnih pogojev pri vzporednem poteku in križanju ni mogoče zagotoviti, se odmike za vsak primer posebej določi med predstavniki posameznih komunalnih organizacij oziroma projektantom komunalne infrastrukture in predstavniki Komunale Koper v času projektiranja. (12) Zagotoviti je potrebno dostop s komunalnimi stroji do tras javne fekalne in meteorne kanalizacije za čiščenje in vzdrževanje le te s komunalnimi stroji.

(1) Zbirna in odjemna mesta odpadkov se uredijo v obliki ekoloških otokov, pri čemer je potrebno upoštevati načrtovane ureditve in primeren dovoz. V projektni dokumentaciji morajo biti določena mesta za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov primerno zaščitena pred vremenskimi vplivi. Ekološki otoki tj. zbirni in odjemni prostori morajo biti usklajeni z občinskim programom ravnanja z odpadki. Dovozne in servisne ceste morajo biti projektirane in izvedene tako, da bo omogočen nemoten odvoz. (2) Dopustna je postavitev ekoloških otokov v objektu ali izven objekta. (3) Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo značaja komunalnih odpadkov in jih po odloku ni dovoljeno odlagati v tipizirane posode za odpadke, morajo posamezni investitorji oziroma onesnaževalci skleniti pogodbo o odvozu le teh z ustrezno organizacijo.

(1) Vgrajene svetilke naj bodo skladne s predpisi, ki urejajo področje svetlobnega onesnaženja. Priložene naj imajo pisne izjave glede skladnosti teh svetilk s predpisi. (2) Novo prižigališče naj ima ločen in zaklenjen merilni del omare s svojo ključavnico.

(1) Obstoječe naprave je potrebno zaradi dotrajanosti v celoti nadomestiti z novimi. (2) Glede na potrebo po količini električne energije je potrebno v fazi PGD oziroma PZI predvideti izgradnjo nove oziroma več novih transformatorskih postaj. (3) 20 kV napajanje predvidenih transformatorskih postaj se bo izvedlo z vzankanjem v obstoječi 20 kV kablovod TP Lama–TP Hladilnica. (4) Zgraditi je potrebno novo kabelsko kanalizacijo iz 4 x SF 160 mm od TP Hladilnica do lokacije predvidene nove transformatorske postaje oziroma postaj. (5) NN izvodi se predvidijo v skladu s projektno dokumentacijo internih instalacij objektov glede na potrebo po električni energiji. (6) Potrebno je predvideti zunanjo (javno) razsvetljavo.

(1) Predvidi se dograditev obstoječega TK omrežja s sistemom telefonske kabelske kanalizacije. (2) Trase telefonske kabelske kanalizacije se načrtuje v javno dostopnih površinah, usklajeno s trasami ostale komunalne infrastrukture.

(1) Na območju Mestne občine Koper je predvidena izgradnja distribucijskega omrežja za zemeljski plin. (2) Obvezna je navezava na distribucijsko omrežje na območju, ki je opremljeno s tem omrežjem, za tiste objekte, v katerih instalirana moč vsaj enega od trošil, namenjenega ogrevanju ali podobni energetski rabi, presega 40 kW. (3) V primeru ogrevanja objektov na plin je potrebno predvideti priključitev objektov na distribucijsko omrežje za zemeljski plin. Podrobnejše pogoje priključitve izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja za zemeljski plin v skladu z občinskim predpisom s področja plinifikacije. (4) Kot začasna rešitev je mogoča postavitev plinohramov z utekočinjenim naftnim plinom, in sicer pod pogojem, da je plinska napeljava dimenzionirana za kasnejšo oskrbo z zemeljskim plinom. Podrobnejše zahteve postavi koncesionar pri izdaji projektnih pogojev. (5) Po izgradnji distribucijskega plinovoda je potrebno opremo za lokalno oskrbo odstraniti ter lokalno plinovodno mrežo priključiti na distribucijski plinovod.

(1) Ureditveno območje posega na del arheološkega najdišča Spodnje Škofije, Arheološko najdišče Školarice (EŠD: 14299). (2) Investitor mora za vsak poseg v registrirano dediščino pridobiti kulturnovarstveno soglasje. (3) Pred začetkom izvedbe zemeljskih del v arheološko najdišče morajo biti na celotnem arheološkem najdišču znotraj OPPN izvedene zavarovalne arheološke raziskave. Stroške zavarovalnih arheoloških raziskav nosi investitor. (4) Za izvedbo raziskave mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za kulturno dediščino.

V ureditvenem območju so možne le take dejavnosti, ki ne povzročajo vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano območje.

(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju potrebni med gradnjo, med obratovanjem pa dodatni ukrepi ne bodo potrebni. (2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo so: – preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu; – preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase; – upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.

(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. (2) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju.

(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s področno zakonodajo. (2) Padavinske odpadne vode s parkirnih površin morajo biti prečiščene preko lovilca olj in maščob. (3) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. (4) Vsi posegi v vodni režim morajo biti ustrezno projektno obdelani. Vse predvidene objekte je treba umestiti izven petmetrskega priobalnega pasu. (5) Lastnik zemljišča je dolžan zagotoviti sredstva za redno vzdrževanje hudournika. Redno vzdrževanje zaradi zagotovitve ustreznih odtočnih razmer je določeno in opisano v strokovni podlagi »Elaborat vodnogospodarskih ureditev – hudournik Bečajevec« (izdelal Biro Obala d. o. o., Koper, št. 78/12-1, avgust 2012), ki je priloga predmetnega OPPN. (6) Zaledne padavinske vode ob severnem robu zazidave se odvaja v obstoječi hudournik Bečajevec. (7) Za vsako rabo vode, ki bi presegala splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico v skladu z veljavnimi predpisi. (8) Na območju predvidene gradnje je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti. (9) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v vodotoke. (10) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma ustrezno urediti.

(1) Na obravnavanem območju so prisotne obsežne kolonije najverjetneje belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) oziroma živali iz zavarovane skupine netopirji (Chiroptera) in mestne lastovke (Delichon urbica). (2) Omilitveni ukrepi pri rušitvah obstoječih objektov: – Čas pričetka izvajanja del (rušitev) je potrebno prilagoditi razmnoževalnemu ciklusu obeh živalskih vrst, zato naj se rušenje objektov začne po odselitvi živali oziroma po odselitvi oziroma osamosvojitvi mladičev netopirjev, to je v zimskih mesecih, in sicer od 1. novembra do 15. aprila (mestna lastovka, tudi belorobi netopir). – Pred pričetkom rušenja pristojna služba za varstvo narave ugotovi, ali netopirji v objektih tudi prezimujejo. V tem primeru se omogoči preselitev živali pred pričetkom rušenja oziroma varen umik živali (rušenje se pričnejo na delu objekta, kjer živali ni in se nadaljuje v eni smeri, na način, da se ne ustvarja past). (3) Objekte se lahko izvede na način, ki mestoma omogoča ponovno naselitev mestne lastovke oziroma se v okviru izgradnje novih objektov omogoči tudi ustrezen nadomestni habitat za netopirje (netopirnice).

(1) Za zmanjšanje negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo načrtovati uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin, sam sistem osvetljevanja pa tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči ter uporabo žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. (2) Pri načrtovanju javne razsvetljave in osvetljevanja posameznih objektov se uporabi svetilke, v katerih prevladuje rumeni del spektra in ne UV ali modra svetloba, ki privlači pozitivno fototaktične žuželke (katere so pomemben člen v prehranjevalni verigi tudi naštetih zavarovanih vrst).

V nadaljnjih postopkih je pred pripravo projektne dokumentacije potrebno izvesti geomehanske raziskave tal na območju predvidenih gradenj ter na podlagi analiz se izdela pogoje za izvedbo in zaščito izkopov ter načinov temeljenja.

(1) Morebitne viške materiala, ki bi nastali med gradnjo, je potrebno odpeljati in ustrezno deponirati na za to primernem odlagališču. (2) Začasno deponiranje materiala je dovoljeno le na za to predvidenem območju. (3) Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev. (4) Rodovitna prst se odrine in deponira ter porabi za kasnejšo rekultivacijo, v največji meri na mestu samem.

Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.

(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije in pri gradnji je potrebno upoštevati veljavne predpise v zvezi z naravnimi omejitvami (erozivnost ter plazljivost terena) ter upoštevati varnostne ukrepe za preprečitev plazenja in temu primerno prilagoditi tehnične rešitve gradnje. (2) Območje leži v VII. coni potresne nevarnosti. (3) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. (5) Celotno ureditveno območje se opremi s hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljalo zadostno oskrbo z vodo za gašenje. (6) Na dovoznih-intervencijskih poteh je potrebno urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Za objekte mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic stavbe ter najmanj dve delovni površini za intervencijo, ki morata biti urejeni ob različnih stranicah. (7) Interno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. (8) Za objekt je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara. (9) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Gradnja lahko poteka fazno. Vsaka faza mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi. (2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja po fazah tako, da posamezna faza vsebuje tista dela, ki so potrebna za delovanje posameznega infrastrukturnega objekta, ki se je izvaja znotraj posamezne faze.

(1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov, čemur se posledično prilagodi oblika in velikost parcel. Preoblikovanje tlorisnih gabaritov podzemnih objektov in števila podzemnih etaž z uvozi je dopustno, kolikor se bistveno ne spreminja urbanistična in prometna zasnova ter ne slabša okoljskih pogojev. (2) V območju objektov A, B in C je dopustna gradnja več manjših objektov. Skladno s tem je dopustna tudi delitev in združevanje gradbene parcele. (3) Dovoljena so odstopanja od maksimalnih tlorisnih gabaritov objektov do 20% in od višinskih gabaritov objektov do 10% ob upoštevanju odmikov od cest in parcelnih mej. Odstopanje v zmanjšanje tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje. Število popolnoma vkopanih kletnih etaž ni omejeno. (4) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem odlokom. Na zunanjih površinah, prikazanih v grafičnem delu, je možno izvesti pešpoti, podporne zidove, stopnišča ipd. (5) Višina podpornih zidov ni omejena. (6) Dovoljena je sprememba namembnosti delov objekta ob pogoju, da ostane namembnost objekta nespremenjena.

(1) Dopustne so delne in začasne ureditve komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katere je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev. Ureditve morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve po izdelanih idejnih rešitvah za to območje. (2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja pri gradnji infrastrukture (tudi izven meje ureditvenega območja), kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi objektov ali izboljšanje tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika. (3) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali ovirati bodoče ureditve. Za izboljšanje stanja opremljenosti območja je dopustno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. (4) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.

(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi: – promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju; – vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti; – zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč; – v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja; – zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav; – v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev; – v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve; – začasno pridobljena zemljišča po izgradnji povrniti v prvotno rabo. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.

(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere. (2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. (3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo, se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom. (4) Vsaj 10 dni pred pričetkom del (rušitve objektov) se obvesti pristojno službo za varstvo narave, ki zagotovi strokovno asistenco pri ukrepih navedenih v 34. členu oziroma uredi svetovanje ustreznih služb in strokovnjakov (na primer v okviru državnega monitorja za netopirje, ki ga izvaja Center za kartografijo flore in favne; DOPPS).

Občina in investitor se lahko s pogodbo o opremljanju dogovorita v skladu z veljavno zakonodajo, da bo investitor sam zgradil celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno infrastrukturo.

(1) Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki. Upoštevati je treba vse zahteve glede načina gradnje enostavnih objektov, ki se urejajo v skladu s predpisom, ki urejajo to vrsto objektov glede na zahtevnost, če s tem odlokom ni določeno drugače. (2) Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime. Upoštevati je treba priobalni pas vodotoka ter ustrezni odmik od cest (izven polja preglednosti ipd). (3) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja. Urbana oprema ob glavnih cestah mora biti enotno oblikovana. (4) V sklopu urejanja območja je možna postavitev objektov za oglaševanje v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi, ki urejajo področje oglaševanja.

S sprejetjem tega odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/1988, 7/2001 – obvezna razlaga, 24/2001 – spremembe in dopolnitve, Uradni list RS, št. 49/05 – obvezna razlaga, 95/06 – spremembe in dopolnitve, 124/08 – obvezna razlaga, 22/09 – spremembe in dopolnitve, 65/10 – spremembe in dopolnitve).

Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev trgovsko poslovne cone »Bivje« je stalno na vpogled pri pristojnem organu Mestne občine Koper.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper – Nova Gorica.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 3505-14/2007 Koper, dne 31. julija 2014 Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r. Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01 e 29/03, e la Gazzetta ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06 e 39/08)