← Back to list
Pomorski zakonik
PZ
213articles changed
+35added
+27removed
+151modified
added 10479removed 4753words
219paragraphs
Version history
1
−
Ta zakonik ureja suverenost, jurisdikcijo in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred onesnaževanjem s plovil ter pravni režim pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.
1
+
Ta zakonik ureja suverenost, suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred onesnaževanjem s plovil ter pravni režim pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.
1
−
Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, če ni v tem zakonu drugače določeno.
1
+
Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani, če ni v tem zakonu drugače določeno.
1
−
- Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1243/EU);
1
+
V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
2
·
1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;
2
·
1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;
3
·
2. plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja);
3
·
2. plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja);
4
·
3. ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;
4
·
3. ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;
5
·
4. trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske namene;
5
·
4. trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske namene;
6
·
5. potniška ladja je plovilo, s katero se sme prevažati več kot 12 potnikov;
6
·
5. potniška ladja je plovilo, s katero se sme prevažati več kot 12 potnikov;
7
·
6. tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu tovorov;
7
·
6. tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu tovorov;
8
·
7. tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov;
8
·
7. tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov;
9
·
8. ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
9
·
8. ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
10
·
9. znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo, opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja, morskega dna ali njegovega podzemlja;
10
·
9. znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo, opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja, morskega dna ali njegovega podzemlja;
11
·
10. jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja, opremljena z jedrsko napravo;
11
·
10. jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja, opremljena z jedrsko napravo;
12
·
11. javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ izključno v negospodarske namene;
12
·
11. javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ izključno v negospodarske namene;
13
·
12. vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna znamenja vojaških ladij;
13
·
12. vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna znamenja vojaških ladij;
14
·
13. sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika;
14
·
13. sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika;
15
·
14. ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja ali podobnih del med gradnjo, do vpisa v ladijski register;
15
·
14. ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja ali podobnih del med gradnjo, do vpisa v ladijski register;
16
·
15. čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;
16
·
15. čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;
17
·
16. ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
17
·
16. ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
18
·
17. mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega pristanišča v tuje pristanišče in obratno;
18
·
17. mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega pristanišča v tuje pristanišče in obratno;
19
·
18. ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano, da je lastnik;
19
·
18. ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano, da je lastnik;
20
·
19. SDR (special drawing right, posebna pravica črpanja) je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni denarni sklad;
20
·
19. SDR (special drawing right, posebna pravica črpanja) je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni denarni sklad;
21
·
20. potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli lastnosti;
21
·
20. potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli lastnosti;
22
·
21. jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;
22
·
21. jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;
23
·
22. ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo;
23
·
22. ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo;
24
·
23. olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta, težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon;
24
·
23. olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta, težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon;
25
·
24. dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin;
25
·
24. dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin;
26
·
25. akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;
26
·
25. akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;
27
·
26. ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila;
27
·
26. ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila;
28
·
27. hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti. Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje, veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene. Določbe tehničnih pravil mednarodnih konvencij se v najnovejši različici objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za pomorstvo, in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave, če tako določajo mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije. Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske unije:
28
·
27. hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti. Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje, veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene. Določbe tehničnih pravil mednarodnih konvencij se v najnovejši različici objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za pomorstvo, in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave, če tako določajo mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije. Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske unije:
29
·
- Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1243/EU );
29
·
- Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1243/EU );
30
·
- Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 57), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES );
30
·
- Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 57), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES );
31
·
- Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 146), zadnjič spremenjena z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2021/1206 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Priloge III k Direktivi 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski opremi glede veljavnega standarda za laboratorije, ki jih uporabljajo organi za ugotavljanje skladnosti za pomorsko opremo (UL L št. 261 z dne 22. 7. 2021, str. 45);
31
·
- Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 146), zadnjič spremenjena z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2021/1206 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Priloge III k Direktivi 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski opremi glede veljavnega standarda za laboratorije, ki jih uporabljajo organi za ugotavljanje skladnosti za pomorsko opremo (UL L št. 261 z dne 22. 7. 2021, str. 45);
32
·
- Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (UL L št. 34 z dne 9. 2. 1998, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom - Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109);
32
·
- Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (UL L št. 34 z dne 9. 2. 1998, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom - Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109);
33
·
- Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (UL L št. 163 z dne 25. 6. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/411 z dne 19. novembra 2019 o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje glede varnostnih zahtev za potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja (UL L št. 83 z dne 19. 3. 2020, str. 1);
33
·
- Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (UL L št. 163 z dne 25. 6. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/411 z dne 19. novembra 2019 o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje glede varnostnih zahtev za potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja (UL L št. 83 z dne 19. 3. 2020, str. 1);
34
·
- Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L št. 188 z dne 2. 7. 1998, str. 35), zadnjič spremenjena z Direktivo 2017/2109/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Direktive 98/41/ES o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih, in Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 52);
34
·
- Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L št. 188 z dne 2. 7. 1998, str. 35), zadnjič spremenjena z Direktivo 2017/2109/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Direktive 98/41/ES o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih, in Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 52);
35
·
- Direktiva (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61);
35
·
- Direktiva (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61);
36
·
- Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L št. 13 z dne 16. 1. 2002, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES , glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1);
36
·
- Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L št. 13 z dne 16. 1. 2002, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES , glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1);
37
·
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L št. 283 z dne 29. 10. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 64);
37
·
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L št. 283 z dne 29. 10. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 64);
38
·
- Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU ;
38
·
- Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU ;
39
·
- Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU ;
39
·
- Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU ;
40
·
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 11), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 280 z dne 27. 10. 2009, str. 52);
40
·
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 11), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 280 z dne 27. 10. 2009, str. 52);
41
·
- Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev) (UL L št. 323 z dne 3. 12. 2008, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1159 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 94);
41
·
- Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev) (UL L št. 323 z dne 3. 12. 2008, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1159 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 94);
42
·
- Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/18/ES );
42
·
- Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/18/ES );
43
·
- Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 128);
43
·
- Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 128);
44
·
- Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 132);
44
·
- Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 132);
45
·
- Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL L št. 167 z dne 2. 7. 1999, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30);
45
·
- Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL L št. 167 z dne 2. 7. 1999, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30);
46
·
- Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2018/131 z dne 23. januarja 2018 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF), o spremembi Direktive 2009/13/ES v skladu s spremembami iz leta 2014 Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006, kot jih je odobrila Mednarodna konferenca dela 11. junija 2014 (UL L št. 22 z dne 26. 1. 2018, str. 28) in
46
·
- Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2018/131 z dne 23. januarja 2018 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF), o spremembi Direktive 2009/13/ES v skladu s spremembami iz leta 2014 Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006, kot jih je odobrila Mednarodna konferenca dela 11. junija 2014 (UL L št. 22 z dne 26. 1. 2018, str. 28) in
47
·
- Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 1).
47
·
- Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 1).
+
1
+
Nevladne organizacije, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost pomorskega prometa ali drugih področjih pomorske politike, pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v pomorskem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve s področja varnosti pomorskega prometa in podobno) ali nudijo brezplačno pravno pomoč na področju pomorstva. II. poglavje - SUVERENOST REPUBLIKE SLOVENIJE
1
−
Suverenost Republike Slovenije na morju se razteza prek njenega kopnega območja in njenih notranjih morskih voda na teritorialno morje Republike Slovenije, na zračni prostor nad njim, kakor tudi na morsko dno in podzemlje tega morja. Republika Slovenija skrbi za varstvo svojih notranjih morskih voda in teritorialnega morja pred onesnaženjem ter ohranja in pospešuje izboljšanje morskega okolja.
1
+
Suverenost Republike Slovenije na morju se razteza prek njenega kopnega območja in njenih notranjih morskih voda na teritorialno morje Republike Slovenije, na zračni prostor nad njim, kakor tudi na morsko dno in podzemlje tega morja. Republika Slovenija lahko izvršuje svoje suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim pravom. Republika Slovenija skrbi za varstvo svojih notranjih morskih voda in teritorialnega morja pred onesnaženjem ter ohranja in pospešuje izboljšanje morskega okolja.
1
−
Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13°39' vzhodno in vzporednik 45°35,4' severno.
1
+
Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13° 40' vzhodno in vzporednik 45° 35' severno.
1
−
Tuja trgovska ladja in tuja potniška ladja, sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet, tuja ladja, namenjena za šport in razvedrilo ali čoln pa tudi v druga pristanišča v skladu s predpisi, ki urejajo pomorsko plovbo. Tuja trgovska ladja sme pluti po notranjih morskih vodah zaradi vplovitve v pristanišče oziroma izplovitve iz pristanišča ter plovbe med pristanišči, odprtimi za mednarodni pomorski promet, po najkrajši običajni poti. Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljevanju: minister), določi za ladje iz prejšnjega odstavka drug način plovbe po notranjih morskih vodah, če to zahtevajo interesi obrambe države ali varnost plovbe.
1
+
Tuja trgovska ladja in tuja potniška ladja, sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet, tuja jahta ali čoln pa tudi v druga pristanišča v skladu s predpisi, ki urejajo pomorsko plovbo. Tuja trgovska ladja sme pluti po notranjih morskih vodah zaradi vplovitve v pristanišče oziroma izplovitve iz pristanišča ter plovbe med pristanišči, odprtimi za mednarodni pomorski promet, po najkrajši običajni poti. Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), določi za ladje iz prejšnjega odstavka drug način plovbe po notranjih morskih vodah, če to zahtevajo interesi obrambe države ali varnost plovbe.
1
−
Tuji vojaški ladji, tuji javni ladji, tuji jedrski ladji, tuji ribiški ladji in tuji znanstvenoraziskovalni ladji je prepovedan prehod skozi notranje morske vode Republike Slovenije. Tuja vojaška ladja, tuja javna ladja, tuja ribiška ladja oziroma tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije z namenom, da se tu mudi, če dobi za to prej dovoljenje, ki ga izda:
1
+
Tuji vojaški ladji, tuji javni ladji, tuji jedrski ladji, tuji ribiški ladji in tuji znanstveno raziskovalni ladji je prepovedan prehod skozi notranje morske vode Republike Slovenije. Tuja vojaška ladja, tuja javna ladja, tuja vojaška jedrska ladja, tuja vojaška ladja z jedrskim orožjem, tuja ribiška ladja oziroma tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije z namenom, da se tu mudi, če dobi za to prej dovoljenje, ki ga izda:
2
−
1. za tujo vojaško ladjo - minister, pristojen za obrambo;
2
+
1. za tujo vojaško ladjo, tujo vojaško jedrsko ladjo in tujo vojaško ladjo z jedrskim orožjem - minister, pristojen za obrambo;
3
·
2. za tujo javno ladjo in tujo znanstvenoraziskovalno ladjo - minister, pristojen za notranje zadeve;
3
·
2. za tujo javno ladjo in tujo znanstvenoraziskovalno ladjo - minister, pristojen za notranje zadeve;
4
−
3. za tujo ribiško ladjo - minister, pristojen za ribolov. Obisk oziroma muditev v notranjih morskih vodah Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški jedrski ladji, tuji vojaški ladji z jedrskim orožjem in ne tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije. Tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet brez predhodnega dovoljenja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ob pogoju vzajemnosti ali če gre za znanstvenoraziskovalno ladjo, ki plove pod zastavo mednarodne organizacije, katere članica je Republika Slovenija.
4
+
3. za tujo ribiško ladjo - minister, pristojen za ribolov. Obisk oziroma muditev v notranjih morskih vodah Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije. Tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet brez predhodnega dovoljenja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ob pogoju vzajemnosti ali če gre za znanstvenoraziskovalno ladjo, ki plove pod zastavo mednarodne organizacije, katere članica je Republika Slovenija.
1
−
Domače in tuje fizične in pravne osebe smejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije znanstveno raziskovati, proučevati, in meriti morje, morsko dno ali njegovo podzemlje ali opravljati druge podvodne dejavnosti samo na osnovi predhodnega dovoljenja, ki ga izda minister ob soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve, če za to obstoji interes Republike Slovenije. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnim državnim organom posredovati podatke, ki so jih pridobile na ta način. Vlada predpiše pogoje glede varnosti ljudi in plovil ter varstva okolja, ki se morajo upoštevati ob izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena.
1
+
Domače in tuje fizične in pravne osebe smejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije znanstveno raziskovati, proučevati, in meriti morje, morsko dno ali njegovo podzemlje ali opravljati druge podvodne dejavnosti samo na osnovi predhodnega dovoljenja, ki ga izda minister ob soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve, in ministra, pristojnega za obrambo, če za to obstoji interes Republike Slovenije. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnim državnim organom posredovati podatke, ki so jih pridobile na ta način. Vlada predpiše pogoje glede varnosti ljudi in plovil ter varstva okolja, ki se morajo upoštevati ob izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje, ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo. Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv. Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema. Zunanja meja teritorialnega morja je državna meja Republike Slovenije na morju. Pomorsko karto Republike Slovenije izda minister v skladu z mednarodnimi standardi za pomorsko hidrografijo.
1
+
Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje, ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo. Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv. Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema. Zunanja meja teritorialnega morja je državna meja Republike Slovenije na morju. ( prenehal veljati )
1
−
Kadar je tuja ladja v teritorialnem morju Republike Slovenije, mora izobesiti zastavo državne pripadnosti, v notranjih morskih vodah pa tudi zastavo Republike Slovenije. Tuja ladja v razpremi se sme muditi v notranjih morskih vodah ali v teritorialnem morju Republike Slovenije pod pogoji, ki jih glede stanja ladje, pozicije in časa določi za vsak posamezen primer vlada.
1
+
Kadar je tuja ladja v teritorialnem morju Republike Slovenije, mora izobesiti zastavo državne pripadnosti, v notranjih morskih vodah pa tudi zastavo Republike Slovenije. Tuja ladja v razpremi se sme muditi v notranjih morskih vodah ali v teritorialnem morju Republike Slovenije pod pogoji, ki jih glede stanja ladje, pozicije in časa določi za vsak posamezen primer vlada. Ladja, ki ne zaprosi za dovoljenje za razpremo ali ne spoštuje pogojev, ki jih določi vlada, mora na zahtevo in pod pogoji Uprave Republike Slovenije za pomorstvo izpluti iz notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Če tega ne stori, jo lahko vlada proda na javni dražbi ali na drug najprimernejši način, kupnino pa po odbitju stroškov prodaje ladje položi za račun ladjarja pri pristojnem sodišču.
1
−
Nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja policija. DRUGI DEL - VARNOST PLOVBE I. poglavje - SKUPNE DOLOČBE
1
+
Nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja policija, razen nad 12. členom tega zakona, ki ga opravlja tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. DRUGI DEL - VARNOST PLOVBE I. poglavje - SKUPNE DOLOČBE
1
·
Osebe, ki opravljajo prevoz v javnem prometu, izkoriščajo pristanišče ali skrbijo za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije so dolžne:
1
·
Osebe, ki opravljajo prevoz v javnem prometu, izkoriščajo pristanišče ali skrbijo za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije so dolžne:
2
·
1. organizirati kontrolo nad izvajanjem nalog, ki se nanašajo na varnost plovbe;
2
·
1. organizirati kontrolo nad izvajanjem nalog, ki se nanašajo na varnost plovbe;
3
·
2. trajno izvajati kontrolo nad varnostjo plovbe;
3
·
2. trajno izvajati kontrolo nad varnostjo plovbe;
4
·
3. voditi predpisane podatke, ki so pomembni za varnost plovbe;
4
·
3. voditi predpisane podatke, ki so pomembni za varnost plovbe;
5
−
4. voditi dokumente in zbrati podatke o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposabljanju, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljene dolžnosti in dela na ladji.
5
+
4. voditi dokumente in zbrati podatke o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposabljanju, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljene dolžnosti in dela na ladji. Družba, ki upravlja ladje, za katere velja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 , (UL L št. 64, z dne 4. 3. 2006, str. 1), mora zagotavljati varno upravljanje ladij v skladu z določbami te uredbe.
1
−
- vzdrževanje objektov za varnost plovbe v pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč;
1
+
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je pristojna za:
2
·
- posamezne naloge v zvezi z razvojem pristaniške infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije;
2
·
- posamezne naloge v zvezi z razvojem pristaniške infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije;
3
·
- nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda;
3
·
- nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda;
4
·
- organiziranje radijske službe bedenja ter službe spremljanja in upravljanja ter nadzora plovbe;
4
·
- organiziranje radijske službe bedenja ter službe spremljanja in upravljanja ter nadzora plovbe;
5
·
- izdajanje dovoljenj za obratovanje pristanišč;
5
·
- izdajanje dovoljenj za obratovanje pristanišč;
6
·
- urejanje pomorskega prometa;
6
·
- urejanje pomorskega prometa;
7
·
- strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet ter nad oddajo odpadkov s plovil;
7
·
- strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet ter nad oddajo odpadkov s plovil;
8
·
- izdajanje soglasij za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe;
8
·
- izdajanje soglasij za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe;
9
·
- izdajanje dovoljenj za vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča in drugih delih morja;
9
·
- izdajanje dovoljenj za vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča in drugih delih morja;
10
·
- izdajanje pilotskih izkaznic in vodenje registra pilotov;
10
·
- izdajanje pilotskih izkaznic in vodenje registra pilotov;
11
·
- odrejanje obvezne pilotaže ter obvezne vleke plovil in določanje potrebnega števila vlačilcev za izvajanje vleke, gašenje in reševanje;
11
·
- odrejanje obvezne pilotaže ter obvezne vleke plovil in določanje potrebnega števila vlačilcev za izvajanje vleke, gašenje in reševanje;
12
·
- izdajanje dovoljenj ladjam za poskusno vožnjo;
12
·
- izdajanje dovoljenj ladjam za poskusno vožnjo;
13
·
- ugotavljanje sposobnosti čolnov dolžine do 12 metrov za plovbo;
13
·
- ugotavljanje sposobnosti čolnov dolžine do 12 metrov za plovbo;
14
·
- ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in ladij, izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov ter izdajanje pomorskih knjižic in vodenje evidenc o izdanih listinah;
14
·
- ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in ladij, izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov ter izdajanje pomorskih knjižic in vodenje evidenc o izdanih listinah;
15
·
- izdajanje dovoljenj za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno, izdajanje dovoljenj za dviganje potopljenih stvari;
15
·
- izdajanje dovoljenj za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno, izdajanje dovoljenj za dviganje potopljenih stvari;
16
·
- sprejemanje zapisnika o rojstvu, smrti in sprejeti izjavi poslednje volje, ki jih sestavi poveljnik ladje;
16
·
- sprejemanje zapisnika o rojstvu, smrti in sprejeti izjavi poslednje volje, ki jih sestavi poveljnik ladje;
17
·
- vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig;
17
·
- vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig;
18
·
- izdajanje dovoljenj za prosti promet z obalo in izdajanje dovoljenj za odhod ladje;
18
·
- izdajanje dovoljenj za prosti promet z obalo in izdajanje dovoljenj za odhod ladje;
19
·
- vzdrževanje objektov za varnost plovbe v pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč;
19
·
- vzdrževanje objektov za varnost plovbe v pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč;
20
·
- pobiranje pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe;
20
·
- pobiranje pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe;
21
·
- izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi;
21
·
- izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi;
22
·
- vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju. Izvajanje nalog iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena določi vlada z uredbo. Program strokovnega usposabljanja oziroma izpita, način preizkusa usposobljenosti, sestavo izpitne komisije, pristojbine in cene tiskovin ter podrobnejši način izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena predpiše minister ter določi plačilo za delo in povračilo stroškov izpitnih komisij.
22
·
- vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju. Izvajanje nalog iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena določi vlada z uredbo. Program strokovnega usposabljanja oziroma izpita, način preizkusa usposobljenosti, sestavo izpitne komisije, pristojbine in cene tiskovin ter podrobnejši način izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena predpiše minister ter določi plačilo za delo in povračilo stroškov izpitnih komisij.
+
1
+
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za prispevek k razvijanju in izboljšanju varnosti pomorske plovbe ter za sodelovanje in pomoč pri iskanju in reševanju na morju podeljuje uslužbencem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter posameznikom priznanja. Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.
1
·
Evidence o izdanih listinah iz 26. člena tega zakona, ki jih vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, so:
1
·
Evidence o izdanih listinah iz 26. člena tega zakona, ki jih vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, so:
2
·
- evidenca o pomorskih knjižicah,
2
·
- evidenca o pomorskih knjižicah,
3
·
- register pilotov,
3
·
- register pilotov,
4
·
- evidenca potrdil o usposobljenosti za upravljanje s čolni,
4
·
- evidenca potrdil o usposobljenosti za upravljanje s čolni,
5
·
- evidenca pooblastil, ki se ne izdajo na podlagi mednarodnih konvencij,
5
·
- evidenca pooblastil, ki se ne izdajo na podlagi mednarodnih konvencij,
6
·
- evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij. Osebni podatki v evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namene preverjanja istovetnosti imetnika pomorske knjižice. Osebni podatki v evidencah iz druge do pete alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namen spremljanja imetnikov in njihove pravice do opravljanja pomorske pilotaže, upravljanja plovil oziroma del na ladji. Osebni podatki v evidencah in registrih iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zaradi njihovega posredovanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka se vodi evidenca o osebah, ki so jim bile izdane listine, oziroma pomorščakih. Evidenca o pomorskih knjižicah obsega naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, višino ter barvo las in oči, stalno oziroma začasno prebivališče, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pomorske knjižice. Register pilotov obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, številko in datum vloge, datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pilotske izkaznice, podatke o odvzemu pilotske izkaznice, podatke o preklicu pilotske izkaznice zaradi izgube, kraje ali uničenja, območje pilotaže in podatke za stike (naslov, elektronski naslov in telefonska številka). Podatki o osebnih imenih pilotov z veljavnimi pilotskimi izkaznicami, o območjih pilotaže in njihovi podatki za stike so javni. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni in evidenca pooblastil, ki se ne izdajajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, številko in datum vloge, vrsta in datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in serijsko številko listine, podatke o preklicu listine zaradi izgube, kraje ali uničenja, o odvzemu listine in izrečenih ukrepih prepovedi vožnje motornega vozila. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni vsebuje tudi fotografijo. Evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij, obsega naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, spol, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta listine, številka, služba in morebitne omejitve, datum izdaje, veljavnost, datum zadnje obnovitve, začasni ali trajni odvzem, preklic listine zaradi izgube, kraje ali poškodovanja, zapisi o spremembah pooblastila in datum spremembe ter datum opravljanja izpita za pridobitev pooblastila ali potrdila. Ob soglasju stranke se v evidenci iz tega odstavka zajame in shrani skenirana kopija lastnoročnega podpisa stranke za potrebe izdaje pooblastil po Mednarodni konvenciji o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978 (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/84, v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW). Zajem ne vključuje biometričnih lastnosti podpisa. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi pristojnim organom v državah članicah EU in drugih pogodbenicah konvencije STCW ter družbam, ki upravljajo ladje, podatke o statusu pooblastil in overitev o priznanju ter oprostitvah, ki jih potrebujejo zaradi preverjanja verodostojnosti in veljavnosti pooblastil, overitev ali oprostitev, izdanih poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1-1 in V/1-2 iz Priloge I konvencije STCW, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje na podlagi pravila I/10 konvencije STCW ali za pridobitev zaposlitve na ladji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda na zahtevo države pogodbenice STCW pisno potrdilo o verodostojnosti ali pisno zavrne verodostojnost pooblastil, overitve o priznanju ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Evropski komisiji letno v elektronski obliki zagotovi podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta, iz Priloge V Direktive 2008/106/ES . Ti podatki se posredujejo le za statistične analize. Za zagotovitev varstva osebnih podatkov Uprava Republike Slovenije za pomorstvo vse osebne podatke iz prejšnjega odstavka posreduje v anonimni obliki, kar stori s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Evropska komisija, in zagotovi, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje podatkov oblikovana tako, da je mogoče izvesti statistično analizo. Evidence in registri iz devete, trinajste in šestnajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povežejo s Centralnim registrom prebivalstva, Evidenco vozniških dovoljenj, Registrom davčnih zavezancev in evidencami po predpisih o šolstvu za prevzem naslednjih podatkov: osebno ime, EMŠO, davčna številka, datum in kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje, območje dvojezičnosti, zaposlitev, šolska izobrazba in vozniško dovoljenje z omejitvami. Vloga za izdajo listin iz tega člena mora vsebovati vse podatke, ki se vodijo v evidencah o izdanih listinah, razen podatka o EMŠO, če je stranka tujec, ki nima EMŠO. Vloga za izdajo listin iz devete in trinajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona mora vsebovati tudi dve fotografiji. Podatki za stike se pridobivajo iz vlog na podlagi pisnega soglasja subjekta. Zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa so na državnem portalu eUprava javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah, ki se po uradni dolžnosti brišejo po poteku veljavnosti listin, in sicer: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje, podatki o veljavnosti in spletno preverjanje veljavnosti listin iz prvega odstavka tega člena, tako da se ugotovi veljavnost oziroma neveljavnost listine. Namesto pogrešane, uničene ali ukradene veljavne listine iz tega člena se na zahtevo stranke izda nova listina. II. poglavje - PLOVNE POTI
6
·
- evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij. Osebni podatki v evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namene preverjanja istovetnosti imetnika pomorske knjižice. Osebni podatki v evidencah iz druge do pete alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namen spremljanja imetnikov in njihove pravice do opravljanja pomorske pilotaže, upravljanja plovil oziroma del na ladji. Osebni podatki v evidencah in registrih iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zaradi njihovega posredovanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka se vodi evidenca o osebah, ki so jim bile izdane listine, oziroma pomorščakih. Evidenca o pomorskih knjižicah obsega naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, višino ter barvo las in oči, stalno oziroma začasno prebivališče, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pomorske knjižice. Register pilotov obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, številko in datum vloge, datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pilotske izkaznice, podatke o odvzemu pilotske izkaznice, podatke o preklicu pilotske izkaznice zaradi izgube, kraje ali uničenja, območje pilotaže in podatke za stike (naslov, elektronski naslov in telefonska številka). Podatki o osebnih imenih pilotov z veljavnimi pilotskimi izkaznicami, o območjih pilotaže in njihovi podatki za stike so javni. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni in evidenca pooblastil, ki se ne izdajajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, številko in datum vloge, vrsta in datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in serijsko številko listine, podatke o preklicu listine zaradi izgube, kraje ali uničenja, o odvzemu listine in izrečenih ukrepih prepovedi vožnje motornega vozila. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni vsebuje tudi fotografijo. Evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij, obsega naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, spol, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta listine, številka, služba in morebitne omejitve, datum izdaje, veljavnost, datum zadnje obnovitve, začasni ali trajni odvzem, preklic listine zaradi izgube, kraje ali poškodovanja, zapisi o spremembah pooblastila in datum spremembe ter datum opravljanja izpita za pridobitev pooblastila ali potrdila. Ob soglasju stranke se v evidenci iz tega odstavka zajame in shrani skenirana kopija lastnoročnega podpisa stranke za potrebe izdaje pooblastil po Mednarodni konvenciji o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978 (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/84, v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW). Zajem ne vključuje biometričnih lastnosti podpisa. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi pristojnim organom v državah članicah EU in drugih pogodbenicah konvencije STCW ter družbam, ki upravljajo ladje, podatke o statusu pooblastil in overitev o priznanju ter oprostitvah, ki jih potrebujejo zaradi preverjanja verodostojnosti in veljavnosti pooblastil, overitev ali oprostitev, izdanih poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1-1 in V/1-2 iz Priloge I konvencije STCW, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje na podlagi pravila I/10 konvencije STCW ali za pridobitev zaposlitve na ladji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda na zahtevo države pogodbenice STCW pisno potrdilo o verodostojnosti ali pisno zavrne verodostojnost pooblastil, overitve o priznanju ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Evropski komisiji letno v elektronski obliki zagotovi podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta, iz Priloge V Direktive 2008/106/ES . Ti podatki se posredujejo le za statistične analize. Za zagotovitev varstva osebnih podatkov Uprava Republike Slovenije za pomorstvo vse osebne podatke iz prejšnjega odstavka posreduje v anonimni obliki, kar stori s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Evropska komisija, in zagotovi, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje podatkov oblikovana tako, da je mogoče izvesti statistično analizo. Evidence in registri iz devete, trinajste in šestnajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povežejo s Centralnim registrom prebivalstva, Evidenco vozniških dovoljenj, Registrom davčnih zavezancev in evidencami po predpisih o šolstvu za prevzem naslednjih podatkov: osebno ime, EMŠO, davčna številka, datum in kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje, območje dvojezičnosti, zaposlitev, šolska izobrazba in vozniško dovoljenje z omejitvami. Vloga za izdajo listin iz tega člena mora vsebovati vse podatke, ki se vodijo v evidencah o izdanih listinah, razen podatka o EMŠO, če je stranka tujec, ki nima EMŠO. Vloga za izdajo listin iz devete in trinajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona mora vsebovati tudi dve fotografiji. Podatki za stike se pridobivajo iz vlog na podlagi pisnega soglasja subjekta. Zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa so na državnem portalu eUprava javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah, ki se po uradni dolžnosti brišejo po poteku veljavnosti listin, in sicer: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje, podatki o veljavnosti in spletno preverjanje veljavnosti listin iz prvega odstavka tega člena, tako da se ugotovi veljavnost oziroma neveljavnost listine. Namesto pogrešane, uničene ali ukradene veljavne listine iz tega člena se na zahtevo stranke izda nova listina. II. poglavje - PLOVNE POTI
7
+
Zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa so na državnem portalu eUprava javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah, ki se po uradni dolžnosti brišejo po poteku veljavnosti listin, in sicer: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje, podatki o veljavnosti in spletno preverjanje veljavnosti listin iz prvega odstavka tega člena, tako da se ugotovi veljavnost oziroma neveljavnost listine. Namesto pogrešane, uničene ali ukradene veljavne listine iz tega člena se na zahtevo stranke izda nova listina.
+
1
−
Obalne radijske postaje opravljajo radijsko službo za varstvo človekovega življenja in varnost plovbe na morju. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi radijsko službo bdenja ter službo spremljanja in nadzora pomorske plovbe v teritorialnem morju Republike Slovenije. Plovila, ki imajo radijsko postajo, morajo med plovbo organizirati službo bdenja v skladu s predpisi o radijskem prometu. III. poglavje - PRISTANIŠČA
1
+
Obalne radijske postaje opravljajo radijsko službo za varstvo človekovega življenja in varnost plovbe na morju. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi radijsko službo bdenja ter službo spremljanja in nadzora pomorske plovbe v teritorialnem morju Republike Slovenije. Plovila, ki imajo radijsko postajo, morajo med plovbo organizirati službo bdenja v skladu s predpisi o radijskem prometu. II.a poglavje - HIDROGRAFSKA DEJAVNOST
2
−
1. Splošno
−
+
1
+
Hidrografska dejavnost obsega hidrografsko izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografski monitoring, hidrografske meritve objektov in pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo pridobljenih hidrografskih podatkov ter pomorsko kartografijo in objavo hidrografskih publikacij.
+
1
+
Za izvajanje hidrografske dejavnosti je odgovorno ministrstvo, pristojno za pomorstvo. Naloge hidrografske dejavnosti v skladu z 31.c členom tega zakona izvaja Geodetski inštitut Slovenije po programu hidrografske dejavnosti. Program hidrografske dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Program hidrografske dejavnosti je na predlog ministra vključen v program del inštituta in je sestavni del letnega programa državne geodetske službe po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost. V programu hidrografske dejavnosti se podrobneje določi naloge hidrografske dejavnosti in predvideno višino sredstev za njihovo izvajanje. Delo Geodetskega inštituta Slovenije na področju hidrografske dejavnosti nadzira ministrstvo, pristojno za pomorstvo.
+
1
+
Geodetski inštitut Slovenije kot javno službo na področju hidrografske dejavnosti izvaja naslednje naloge:
+
2
+
1. organizacijo izvedbe in nadzora hidrografskih izmer morja, obalne in temeljne črte, hidrografskega monitoringa in hidrografskih meritev objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju;
+
3
+
2. zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo hidrografskih podatkov, pomorskih kart in hidrografskih publikacij;
+
4
+
3. vodenje, izdelavo, izdajanje, vzdrževanje in distribucijo pomorskih kart v klasični in elektronski obliki;
+
5
+
4. distribucijo hidrografskih podatkov uporabnikom;
+
6
+
5. pripravo hidrografskega gradiva za obvestila pomorščakom in izdajanje slovenskih obvestil za pomorščake;
+
7
+
6. izvedbo raziskovalnih in razvojnih nalog ter drugih strokovno-tehničnih nalog v zvezi s hidrografsko dejavnostjo in
+
8
+
7. strokovno-tehnično sodelovanje s hidrografskimi uradi drugih držav. Geodetski inštitut Slovenije zagotovi, da so naloge iz prejšnjega odstavka izvedene v skladu s standardi Mednarodne hidrografske organizacije (IHO). 31.č člen Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskih delih, ki jih izdela Geodetski inštitut Slovenije med izvajanjem javne službe na podlagi tega zakona, se z nastankom avtorskega dela prenesejo na Republiko Slovenijo. O izvrševanju teh pravic odloča minister.
+
1
+
Hidrografski podatki so izvorni hidrografski podatki in hidrografski originali. Izvorni hidrografski podatki so vsi podatki, pridobljeni z izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografskim monitoringom in hidrografskimi meritvami objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju. Izvorni hidrografski podatki o površini, globini in strukturi morskega dna in objektov na morskem dnu so strateškega obrambnega interesa in niso javni. Pravico do pridobivanja in dostopa do zbranih izvornih hidrografskih podatkov strateškega obrambnega interesa imajo samo pristojne osebe ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe opravljanja svojih nalog, druge osebe pa samo s soglasjem ministra, pristojnega za obrambo. Izvorne hidrografske podatke strateškega obrambnega interesa hrani Geodetski inštitut Slovenije. Hidrografski originali so zbirka procesiranih izvornih hidrografskih podatkov, potrebnih za zagotavljanje varnosti plovbe. Hidrografski originali so javni podatki. Podrobnejši način pridobivanja, hranjenja, zbiranja, upravljanja in vzdrževanja izvornih hidrografskih podatkov in hidrografskih originalov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo. III. poglavje - PRISTANIŠČA
+
2
+
1. Splošno
1
−
Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za izgradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje in druga opravila z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje, kontrolo in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni za privezovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora, so operativne obale. Grajene obale, akvatorij, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektroinstalacije, razsvetljava, drugi objekti, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter telekomunikacijske instalacije so pristaniška infrastruktura. Pristaniška infrastruktura je last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti ali oseb zasebnega prava. Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost prepusti upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture upravljalcu pristanišča s podelitvijo koncesije. Dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro instalacije, razsvetljava in telekomunikacijske instalacije na območju koprskega tovornega pristanišča, predstavljajo vložek premoženja Republike Slovenije v osnovni kapital Luke Koper, d.d.. Luka Koper d.d. mora ohranjati osnovno funkcijo teh objektov kot del pristaniške infrastrukture. Pristaniška infrastruktura se uporablja za namen, kateremu služi in ne more biti del stečajne mase.
1
+
Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za izgradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje in druga opravila z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje, kontrolo in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni za privezovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora, so operativne obale. Grajene obale, akvatorij, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektroinstalacije, razsvetljava, drugi objekti, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter telekomunikacijske instalacije so pristaniška infrastruktura. Pristaniška infrastruktura je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v skladu s predpisom, ki ureja urejanje prostora, ter se deli na pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet, in pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet. Pristaniška infrastruktura brez akvatorija je last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti ali oseb zasebnega prava. Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost prepusti upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture iz prejšnjega odstavka upravljalcu pristanišča s podelitvijo koncesije. V koncesijskem aktu za podelitev koncesije, ki ga izda vlada, se določi delež koncesijske dajatve, ki pripada lokalnim skupnostim, na območju katerih se nahaja kopenski del koprskega tovornega pristanišča. Delež koncesijske dajatve se deli na podlagi pomožnih meril, ki se nanašajo na območje kopenskega dela pristanišča in območje ter prebivalstvo lokalne skupnosti. Koncesijska dajatev je namenjena za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, kar se podrobneje določi s koncesijskim aktom. Dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro instalacije, razsvetljava in telekomunikacijske instalacije na območju koprskega tovornega pristanišča, predstavljajo vložek premoženja Republike Slovenije v osnovni kapital Luke Koper, d.d.. Luka Koper d.d. mora ohranjati osnovno funkcijo teh objektov kot del pristaniške infrastrukture. Pristaniška infrastruktura se uporablja za namen, kateremu služi in ne more biti del stečajne mase. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč ali pristaniške infrastrukture znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti. Republika Slovenija je razlastitveni upravičenec na zemljiščih ali pristaniški infrastrukturi znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti, za katere obstaja javni interes. Nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352 , da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19 (UL L št. 165 z dne 27. 5. 2020, str. 7), v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/352/EU ) opravlja:
+
2
+
- Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna v zvezi z 11. členom Uredbe 2017/352/EU ,
+
3
+
- ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v zvezi z 12. in 13. členom Uredbe 2017/352/EU .
1
−
Usmeritve za trajnostni razvoj pomorstva in zagotavljanje varnosti pomorskega prometa se določijo z nacionalnim programom razvoja pomorstva Republike Slovenije, ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
1
+
Usmeritve za trajnostni razvoj pomorstva in zagotavljanje varnosti pomorskega prometa se določijo z nacionalnim programom razvoja pomorstva Republike Slovenije, ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije, in strategijo razvoja prometa Republike Slovenije, ki jo sprejme vlada.
1
−
Razvoj pristaniške infrastrukture načrtuje upravljalec pristanišča s programom razvoja pristanišča, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom iz prejšnjega člena tega zakona in na katerega mora predhodno pridobiti soglasje vlade.
1
+
Razvoj pristaniške infrastrukture načrtuje upravljalec pristanišča s programom razvoja pristanišča, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom in strategijo razvoja prometa iz prejšnjega člena tega zakona in na katerega mora predhodno pridobiti soglasje vlade.
1
·
Pristanišča za posebne namene so:
1
·
Pristanišča za posebne namene so:
2
·
- športna pristanišča;
2
·
- športna pristanišča;
3
·
- turistična pristanišča (marine);
3
·
- turistična pristanišča (marine);
4
·
- krajevna pristanišča;
4
·
- krajevna pristanišča;
5
·
- šolska pristanišča;
5
·
- šolska pristanišča;
6
·
- druga pristanišča.
6
·
- druga pristanišča.
7
+
- šolska pristanišča;
+
1
−
Turistično pristanišče (marina) je pristanišče, namenjeno za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje ladij, namenjenih za šport in razvedrilo in čolnov. Športno pristanišče je pristanišče, namenjeno za športne dejavnosti. Krajevno pristanišče je namenjeno privezu in shranjevanju plovil, ki je organizirano v obliki komunalnih privezov, mestnega pristanišča, lokalnega pristanišča ali mandrača. Druga pristanišča so pristanišča, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo gospodarski subjekti, niso pa namenjena javnemu prometu.
1
+
Turistično pristanišče (marina) je pristanišče, namenjeno za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje ladij, namenjenih za šport in razvedrilo in čolnov. Športno pristanišče je pristanišče, namenjeno za športne dejavnosti. Krajevno pristanišče je namenjeno privezu in shranjevanju plovil, ki je organizirano v obliki komunalnih privezov, mestnega pristanišča, lokalnega pristanišča ali mandrača. Šolsko pristanišče je pristanišče, namenjeno za izvajanje usposabljanja in izobraževanja ter za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje plovil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje. Druga pristanišča so pristanišča, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo gospodarski subjekti, niso pa namenjena javnemu prometu.
1
−
Pristanišča smejo biti odprta za javni promet ali za posebne namene, če je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pred tem ugotovila, da so izpolnjeni predpisani pogoji za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, dovoljenje za odprtje pristanišča za javni promet (obratovalno dovoljenje). Dovoljenje se izda na pisno vlogo investitorja oziroma upravljalca pristanišča. Pogoje za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil predpiše minister.
1
+
Pristanišče je odprto za javni promet ali za posebne namene, če ima uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je dovoljenje, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, potem ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil, ki se nanašajo na geografske danosti pristanišča, pristaniško infrastrukturo, opremo in druge tehnične zahteve. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi pisne vloge investitorja oziroma upravljalca pristanišča. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja odredi tudi izvedbo poskusne vplovitve oziroma izplovitve ter priveza tipičnega plovila, kadar je to potrebno za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. Investitor oziroma upravljalec pristanišča mora najpozneje v 24 urah obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v primeru bistvenih sprememb pristaniške infrastrukture, namena pristanišča ali spremenjenih pogojev obratovanja, ki vplivajo na varno vplovitev, izplovitev ali privez plovil, odredi investitorju oziroma upravljalcu pristanišča predložitev listin o izpolnjevanju pogojev za varnost plovbe in varen privez plovil (v nadaljnjem besedilu: maritimna študija). Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v celoti ali delno prekliče obratovalno dovoljenje, če ugotovi, da pristanišče ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka tega člena. Podrobnejše pogoje za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil, vsebino vloge za izdajo obratovalnega dovoljenja ter maritimno študijo predpiše minister.
2
·
2. Pristaniška dejavnost
2
·
2. Pristaniška dejavnost
1
−
Upravljalec pristanišča mora organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo in varstvo okolja in voda ter zagotavlja dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča, za katerega je pristanišče namenjeno (pilotaža, vleka plovil, izvajanje prekladalnih storitev ter podobno).
1
+
Upravljalec pristanišča mora organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo in varstvo okolja in voda in zaščito pristanišča ter zagotavlja dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča, za katerega je pristanišče namenjeno (pilotaža, vleka plovil, izvajanje prekladalnih storitev ter podobno).
1
−
Med stavko morajo pristaniški delavci v skladu s predpisi o varnosti pomorskega prometa ter zaščiti na ladjah in v pristaniščih, zagotavljati minimalni obseg pristaniških storitev, s katerim se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, ter pretovor živih živali, hitro pokvarljivega blaga in nevarnega tovora.
1
+
Med stavko morajo delavci v pristanišču, ki zagotavljajo dejavnosti za nemoteno delovanje pristanišča iz prejšnjega člena, v skladu s predpisi o varnosti pomorskega prometa ter zaščiti na ladjah in v pristaniščih, zagotavljati minimalni obseg pristaniških storitev, s katerim se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, ter pretovor živih živali, hitro pokvarljivega blaga in nevarnega tovora.
1
−
Na področju pomorskega prometa se v pogojih gospodarske javne službe izvajajo naslednje storitve: Gospodarska javna služba iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz tretje alineje prejšnjega odstavka je izbirna občinska gospodarska javna služba in se izvaja samo v marinah in športnih pristaniščih. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba ter se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.
1
+
Na področju pomorskega prometa se v pogojih gospodarske javne službe izvajajo naslednje storitve:
+
2
+
- redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;
2
·
- redno zbiranje odpadkov s plovil;
3
·
- redno zbiranje odpadkov s plovil;
3
·
- redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti;
4
·
- redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti;
4
·
- pomorska pilotaža;
5
·
- pomorska pilotaža;
5
·
- obvezna vleka plovil. Gospodarska javna služba iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz tretje alineje prejšnjega odstavka je izbirna občinska gospodarska javna služba in se izvaja samo v marinah in športnih pristaniščih. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba ter se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.
6
·
- obvezna vleka plovil. Gospodarska javna služba iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz tretje alineje prejšnjega odstavka je izbirna občinska gospodarska javna služba in se izvaja samo v marinah in športnih pristaniščih. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba ter se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.
1
−
V 44. členu se v prvem odstavku tretja alineja črta. Dosedanji četrta in peta alineja postaneta tretja in četrta alineja. Tretji odstavek se črta.
1
+
Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča so naslednje storitve:
+
2
+
- redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;
+
3
+
- redno zbiranje odpadkov s plovil;
+
4
+
- pomorska pilotaža;
+
5
+
- obvezna vleka plovil. Izvajanje gospodarske javne službe iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija. Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo. Kadar se pomorska pilotaža in obvezna vleka plovil izvajata kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati.
1
−
V 45. členu se drugi odstavek črta.
1
+
Lokalne skupnosti, na območju katerih ležijo pristanišča, razen pristanišča iz prejšnjega člena tega zakona, zagotavljajo gospodarsko javno službo na področju pomorskih dejavnosti za naslednje storitve:
+
2
+
- redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;
+
3
+
- redno zbiranje odpadkov s plovil.
1
·
Izvajalec gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti:
1
·
Izvajalec gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti:
2
·
- z rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture zagotavlja takšno stanje te infrastrukture, da je v celoti zagotovljen njen namen;
2
·
- z rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture zagotavlja takšno stanje te infrastrukture, da je v celoti zagotovljen njen namen;
3
·
- skrbi za vsakodnevno zbiranje odpadkov s plovil;
3
·
- skrbi za vsakodnevno zbiranje odpadkov s plovil;
4
−
- redno vzdržuje objekte za varnost plovbe in plovne poti v takšnem stanju, da ti v celoti zagotavljajo funkcijo, kateri so namenjeni.
4
+
- redno vzdržuje objekte za varnost plovbe in plovne poti v takšnem stanju, da ti v celoti zagotavljajo funkcijo, kateri so namenjeni;
+
5
+
- zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje pomorske pilotaže;
+
6
+
- zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje obvezne vleke plovil.
1
·
Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti se zagotavlja v naslednjih oblikah:
1
·
Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti se zagotavlja v naslednjih oblikah:
2
·
- z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;
2
·
- z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;
3
·
- v javnem podjetju;
3
·
- v javnem podjetju;
4
−
- v režijskem obratu. Akt o oblikah in načinu izvajanja gospodarske javne službe sprejme vlada za tiste storitve, ki jih zagotavlja Republika Slovenija in pristojni organ lokalne skupnosti za tiste, ki jih zagotavlja lokalna skupnost.
4
+
- v režijskem obratu. Akt o oblikah in načinu izvajanja gospodarske javne službe sprejme vlada za tiste storitve, ki jih zagotavlja Republika Slovenija in pristojni organ lokalne skupnosti za tiste, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Kadar se gospodarski javni službi pomorska pilotaža ali obvezna vleka plovil zagotavljata z dajanjem koncesij, vlada s koncesijskim aktom med drugim določi najvišje cene za storitev pomorske pilotaže in za storitev obvezne vleke plovil ter dobo podelitve koncesije, ki ne sme biti daljša od 15 let.
5
·
4. Financiranje gospodarske javne službe
5
·
4. Financiranje gospodarske javne službe
1
·
Gospodarske javne službe iz 43. člena tega zakona se financirajo zlasti iz naslednjih virov:
1
·
Gospodarske javne službe iz 43. člena tega zakona se financirajo zlasti iz naslednjih virov:
2
·
- pristojbine za uporabo pristanišča,
2
·
- pristojbine za uporabo pristanišča,
3
·
- ladijske ležnine,
3
·
- ladijske ležnine,
4
·
- pristojbine za privez,
4
·
- pristojbine za privez,
5
·
- cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov s plovil,
5
·
- cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov s plovil,
+
6
+
- cene za storitev pomorske pilotaže,
+
7
+
- cene za storitev obvezne vleke plovil,
6
·
- proračuna. Pristaniške pristojbine in cene za storitve iz prejšnjega odstavka, se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe, ki jih evidentira kot del prihodkov iz naslova opravljanja gospodarske javne službe na področju pomorskega prometa oziroma pristaniških storitev. Izvajalec gospodarske javne službe mora ločeno voditi računovodsko evidenco glede obračuna stroškov in prihodkov iz prvega odstavka tega člena. Razlika med stroški izvajanja gospodarske javne službe in prihodki iz naslova pristojbin se nakazujejo v proračun.
8
·
- proračuna. Pristaniške pristojbine in cene za storitve iz prejšnjega odstavka, se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe, ki jih evidentira kot del prihodkov iz naslova opravljanja gospodarske javne službe na področju pomorskega prometa oziroma pristaniških storitev. Izvajalec gospodarske javne službe mora ločeno voditi računovodsko evidenco glede obračuna stroškov in prihodkov iz prvega odstavka tega člena. Razlika med stroški izvajanja gospodarske javne službe in prihodki iz naslova pristojbin se nakazujejo v proračun.
1
−
Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo za vkrcevanje in izkrcevanje potnikov in tovora, in sicer od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone vkrcanega ali izkrcanega tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila). Pristojbino za uporabo pristanišča plača tudi oseba, ki uporablja pristanišče pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
1
+
Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo za vkrcevanje in izkrcevanje potnikov in tovora, in sicer od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone ali druge primerne količinske enote vkrcanega ali izkrcanega tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila).
1
−
Ladijsko ležnino plačuje ladja za uporabo obale ali pristaniškega vodnega prostora v kakršenkoli namen, razen za vkrcevanje ali izkrcevanje potnikov in tovora. Kadar ladja uporablja samo pristaniški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.
1
+
Ladijsko ležnino plačuje plovilo za uporabo obale ali pristaniškega vodnega prostora v kakršenkoli namen, razen za vkrcevanje ali izkrcevanje potnikov in tovora. Kadar plovilo uporablja samo pristaniški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.
1
−
Pristaniških pristojbin ne plačajo plovila, kadar pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na ladji ter nudenja zdravniške pomoči osebam na ladji, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj.
1
+
Pristaniških pristojbin ne plačajo plovila, kadar pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na ladji ter nudenja zdravniške pomoči osebam na ladji, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj in plovila, ki se v pristanišče zatečejo zaradi neurja in drugih okoliščin zaradi višje sile za čas trajanja višje sile.
1
−
Pristaniške pristojbine morajo biti javno objavljene. Minister daje soglasje k pristaniškim pristojbinam pred njihovo objavo. Kadar je v tem zakonu določeno, da je zavezanec za plačilo plovilo, ladja ali čoln, se šteje, da je zavezanec ladjar oziroma lastnik ali uporabnik čolna. IV. poglavje - RED V PRISTANIŠČIH IN DRUGIH DELIH TERITORIALNEGA MORJA
1
+
Pristaniške pristojbine morajo biti javno objavljene. Minister daje soglasje k pristaniškim pristojbinam, ki se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, pred njihovo objavo. Minister izda soglasje k pristojbinam, ki po obsegu, vrsti in višini zagotavljajo nemoteno izvajanje storitev gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. Kadar je v tem zakonu določeno, da je zavezanec za plačilo plovilo, ladja ali čoln, se šteje, da je zavezanec ladjar oziroma lastnik ali uporabnik čolna. IV. poglavje - RED V PRISTANIŠČIH IN DRUGIH DELIH TERITORIALNEGA MORJA
1
−
Pristaniški nadzornik je lahko oseba, ki ima opravljen strokovni izpit za naziv častnik krovne straže na ladji z bruto tonažo 500 ali več ali za naziv častnik strojne straže na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več.
1
+
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo opravlja stalen nadzor nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda, varnostjo plovbe, opravljanjem pomorskega prometa in vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti. Za opravljanje nalog nadzorstva iz prejšnjega odstavka so pooblaščeni pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. Pristaniški nadzornik je lahko oseba, ki ima opravljen strokovni izpit za naziv častnik krovne straže na ladji z bruto tonažo 500 ali več ali za naziv častnik strojne straže na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več. Pristaniški nadzornik ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda predstojnik Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister. Minister predpiše pogoje za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v pristaniščih in ostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda na območju Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za obrambo, opravlja nadzor nad izvajanjem reda v vojaškem pristanišču.
+
1
+
Pristaniški nadzorniki ter pomorski inšpektorji morajo v primeru stavke zagotavljati varnost pomorskega prometa ter zaščito na ladjah in v pristaniščih v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter kolektivno pogodbo.
+
1
+
Za zagotavljanje stalnega nadzora iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, iskanja in reševanja ter spremljanja in upravljanja pomorskega prometa lahko Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izvaja videonadzor dela morja, kjer je to potrebno za zagotavljanje varnosti plovbe, snema komunikacijo z udeleženci pomorskega prometa ter ugotavlja položaj in hitrost plovbe plovil ter druge podatke o poteku pomorskega prometa z videonadzornimi, radijskimi in radarskimi napravami, ki se uporabljajo v pomorskem prometu. Videonadzor za zagotavljanje stalnega nadzora se izvaja na način, da pri tem ni možna obdelava osebnih podatkov. Kadar je to nujno potrebno za iskanje in reševanje ali zagotavljanje varnosti plovbe, se videonadzor izvaja na način, pri katerem je možna določitev posameznika ali snemanje obale, vendar največ toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za opravljanje te naloge. Osebni podatki iz prvega odstavka tega člena so: video posnetek plovila oziroma plavajoče naprave, udeleženca pomorskega prometa, kraj, datum in čas posnetka, posnetek komunikacije, podatek o komunikacijskem kanalu posnetka in čas posnetka ter identifikacijska označba plovila, položaj in čas plovila v določenem časovnem obdobju, če se nanašajo na določljivega posameznika. Osebni podatki se hranijo največ 30 dni od njihove pridobitve, razen če so ti podatki potrebni v postopku preiskovanja pomorske nesreče, kazenskem postopku ali postopku o prekršku, nato se podatki samodejno brišejo. Pri pregledovanju in izvozu videoposnetkov je treba vse osebne podatke anonimizirati, razen če obstaja zakonska podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov za druge namene, razen če tako določa zakon. Videonadzorni sistem ne omogoča sprotnega ali naknadnega sledenja plovilom, razen za namene iz prvega odstavka tega člena. Dostopi do osebnih podatkov morajo biti urejeni z nivojem uporabniških pravic na podlagi gesel, za vsak vpogled pa je treba navesti podlago in razlog. Zagotovljena mora biti revizijska sled v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Podrobni sistem dodeljevanja pravic, uporabniških imen in gesel določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo z internim aktom.
1
−
V 58. členu se tretji odstavek črta. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
1
+
Nadzorstvo nad varnostjo plovbe, ki ga izvajajo pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, obsega nadzorstvo nad:
+
2
+
1. člani posadke čolnov;
+
3
+
2. prevozom oseb in blaga s čolni;
+
4
+
3. izvajanjem plovbnega režima plovil;
+
5
+
4. čolni glede njihove sposobnosti za plovbo;
+
6
+
5. vzdrževanjem in zaznamovanjem plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije in stanjem objektov za varnost plovbe na njih;
+
7
+
6. plavajočimi napravami, glede varnosti za njihovo uporabo in glede njihove plovne sposobnosti;
+
8
+
7. izvajanjem pilotaže in obvezne vleke ladij. Pristaniški nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokumente, ki se nanašajo na čoln, in dokumente oseb, ki upravljajo s čolnom. Pristaniški nadzornik ima prost dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti. Pritožba zoper odločbo pristaniškega nadzornika v upravnem postopku ne zadrži izvršitve. V primerih ugotovitve nepravilnosti iz 182. člena tega zakona, razen nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena, pristaniški nadzornik o tem obvesti pomorskega inšpektorja.
1
−
Če pristaniški nadzornik pri nadzoru pomorskega prometa ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln ni za to usposobljena ali je s kršitvijo predpisov neposredno ogrozila varnost ljudi, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna. Pristaniški nadzornik lahko zaseže listino za upravljanje s čolnom in dovoljenje za plovbo, če sumi, da je listina ponarejena. Ob zasegu listine izda osebi potrdilo o zasegu. Pristaniški nadzornik listino izroči pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki ji je bila listina zasežena, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, listino osebi vrne. Pri izreku ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče.
1
+
Če pristaniški nadzornik pri nadzoru pomorskega prometa ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln ni za to usposobljena ali je s kršitvijo predpisov neposredno ogrozila varnost ljudi, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna. Pristaniški nadzornik lahko zaseže listino za upravljanje s čolnom in dovoljenje za plovbo, če sumi, da je listina ponarejena. Ob zasegu listine izda osebi potrdilo o zasegu. Pristaniški nadzornik listino izroči pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki ji je bila listina zasežena, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, listino osebi vrne. Pri izreku ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena pristaniški nadzornik na stroške lastnika plovila odredi spremstvo ali vleko plovila, če ni možno na drugačen način zagotoviti varnega upravljanja čolna v najbližje ustrezno pristanišče.
1
−
Če pristaniški nadzornik pri nadzoru ugotovi, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti plovbe, odredi, da se nepravilnosti odpravijo v določenem roku. V primeru, da so pomanjkljivosti take narave, da ogrožajo varnost čolna, oseb na njem in ostale udeležence v pomorskem prometu, čolnu prepove nadaljnjo plovbo in ga v spremstvu usmeri v najbližje ustrezno pristanišče.
1
+
Če pristaniški nadzornik pri nadzoru ugotovi, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti plovbe, odredi, da se nepravilnosti odpravijo v določenem roku. V primeru, da so pomanjkljivosti take narave, da ogrožajo varnost čolna, oseb na njem in ostale udeležence v pomorskem prometu, čolnu prepove nadaljnjo plovbo in ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona.
1
−
Če pristaniški nadzornik ob nadzoru ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln, nima predpisane listine o usposobljenosti za upravljanje čolna ali je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za plovbo, ali je v takem psihofizičnem stanju, da bi lahko ogrožala varnost plovbe, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna. Oseba, ki upravlja čoln je pod vplivom alkohola, če ima v organizmu nad 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu. Preizkus alkoholiziranosti se ugotavlja s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Stroške preizkusa plača oseba, ki upravlja čoln oziroma oseba, ki je bila preizkušena, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje ta zakon, v nasprotnem primeru stroški preizkusa bremenijo organ, ki je odredil preizkus. O preizkusu se vodi zapisnik, ki ga podpiše tudi oseba, zoper katero je bil odrejen preizkus. Če oseba odkloni podpis, se vzrok odklonitve vpiše v zapisnik in odredi strokovni pregled. Oseba zoper katero je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled mora ravnati po odredbi nadzornika. Če preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pristaniški nadzornik to vpiše v zapisnik in mu prepove nadaljnje upravljanje čolna. Če oseba oporeka rezultatu preizkusa se odredi strokovni pregled. Stroške prevoza osebe do kraja, kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača oseba, zoper katero je bil odrejen preizkus, če se izkaže, da ima v krvi več alkohola, kot to dovoljuje ta zakon, v nasprotnem primeru bremenijo stroški prevoza, pregleda in analize organ, ki je pregled odredil. Če pristaniški nadzornik sumi, da je oseba pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za upravljanje čolna, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled in prepove nadaljnje upravljanje s čolnom. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda in preizkusa, plača oseba, zoper katero se opravlja preizkus oziroma pregled, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Vsebino zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti predpiše minister s soglasjem ministra, pristojnega za notranje zadeve.
1
+
Oseba, ki upravlja čoln, ne sme upravljati čolna v pomorskem prometu niti ga začeti upravljati, če je pod vplivom alkohola. Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Šteje se, da oseba, ki upravlja čoln, ni pod vplivom alkohola, če ima največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kaže znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu. Oseba, ki upravlja čoln za javni prevoz potnikov ali čoln za gospodarski namen, ne sme imeti alkohola v organizmu. Če je oseba, ki upravlja čoln, pod vplivom alkohola, se ugotavlja z ustreznimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom. Strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola. Če se s preizkusom alkoholiziranosti ugotovi, da ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, ji pristaniški nadzornik prepove nadaljnjo plovbo in upravljanje čolna ter začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna, zoper druge udeležence pomorskega prometa, ki so očitno pod vplivom alkohola, zaradi česar je njihovo ravnanje v pomorskem prometu nezanesljivo, in ovirajo ali ogrožajo pomorski promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči oviranje ali ogrožanje pomorskega prometa. Pristaniški nadzornik ob začasnem odvzemu listine izda imetniku listine potrdilo o začasnem odvzemu. Listina, ki je bila odvzeta zaradi plovbe pod vplivom alkohola, se vrne imetniku po poteku 24 ur od odvzema. Če na čolnu ni druge osebe, usposobljene za upravljanje čolna, pristaniški nadzornik ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona.
+
1
+
Oseba, ki upravlja čoln, ne sme upravljati čolna niti ga začeti upravljati, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njeno sposobnost za upravljanje čolna. Če pristaniški nadzornik sumi, da je oseba, ki upravlja čoln, uporabila snovi iz prejšnjega odstavka, odredi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu. Če je preizkus pozitiven, ali če oseba odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku, ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, pristaniški nadzornik osebi odredi strokovni pregled za ugotavljanje prisotnosti snovi iz prejšnjega odstavka in ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je oseba pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka, pristaniški nadzornik začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna.
+
1
+
Pristaniški nadzornik sme zaradi ugotovitve, ali ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Neposrednemu udeležencu pomorske nesreče pristaniški nadzornik odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če pristaniški nadzornik s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku (v nadaljnjem besedilu: indikator alkohola v izdihanem zraku) ugotovi, da ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušena oseba. Če ta oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, ji pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če oseba, ki upravlja čoln, odkloni strokovni pregled, se vzrok odklonitve vpiše v zapisnik, poleg tega se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Oseba, ki ji je bil odrejen preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi pristaniškega nadzornika. Če preizkus odkloni, pristaniški nadzornik prepove nadaljnje upravljanje čolna in začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna. Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega s tem povezanega objektivnega vzroka oseba, ki upravlja čoln, ne more opraviti preizkusa, ji pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je oseba, ki upravlja čoln, pod vplivom alkohola, ji pristaniški nadzornik prepove nadaljnjo plovbo in začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna. Pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled tudi v primeru, če oseba ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda se poleg neposredne odklonitve šteje tudi ravnanje osebe, ki upravlja čoln, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo. Pristaniški nadzornik izpolni zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi v primeru, če oseba, ki upravlja čoln, odkloni neposredno odrejeni preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Osebi, ki upravlja čoln, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi pristaniški nadzornik strokovni pregled. Za strokovni pregled se uporablja predpis, ki ureja pravila cestnega prometa.
1
−
Za gradnjo ali obnovo objektov pristaniške infrastrukture ali objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, je potrebno soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe in ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Izvajalec gradbenih ali drugih del je dolžan Upravi Republike Slovenije za pomorstvo med gradnjo prijaviti vsake tri mesece vse spremembe meja obale ali morskih globin.
1
+
Investitor mora za gradnjo ali posege na pristaniški infrastrukturi ali objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, pridobiti mnenje o varnosti plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Investitor mora pred izdajo mnenja iz prejšnjega odstavka predložiti maritimno študijo, če gre za posege, ki vplivajo na varno vplovitev, izplovitev ali privez plovil. Investitor mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo in Geodetskemu inštitutu Slovenije pred začetkom del, med gradnjo in ob zaključku del sporočiti vse spremembe morskih globin.
1
−
Ko ladja priplove iz tujine v pristanišče, mora prijaviti prihod in izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo v pristanišču naslednjo dokumentacijo: splošno izjavo, zdravstveno izjavo, izpisek iz seznama posadke in seznam potnikov. Ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi in osebami na obali, dokler ne dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenja za prost promet z obalo. Ko ladja odplove iz pristanišča v tujino, mora prijaviti odhod vsaj eno uro pred izplovitvijo in izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo izpisek iz seznama posadke in seznam potnikov samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale iz nje medtem, ko je bila ladja v pristanišču. Potniška ladja na kratkem mednarodnem potovanju mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo izročiti seznam potnikov. Domača ali tuja ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo deklaracijo o nevarnem tovoru.
1
+
Ladja, ki prihaja iz tujine in je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo prijaviti prihod, sporočiti podatke o ladji ter ji ob prihodu posredovati splošno izjavo, izjavo o tovoru, izjavo o ladijskih zalogah, izjavo o osebnih predmetih članov posadke, seznam članov posadke, zdravstveno izjavo in seznam potnikov ter druge podatke v skladu z mednarodnimi pogodbami. Ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije posredovati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo tudi deklaracijo o nevarnem tovoru, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije določi podatke, ki jih mora ladja posredovati po elektronski poti v enotno okno, ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in rok za prijavo prihoda ladje in posredovanje podatkov. Posredovani podatki so zaupni in se jih lahko uporablja na način, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Podatki se hranijo elektronsko pet let od odhoda ladje iz pristanišča. Ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi in osebami na obali, dokler ne dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenja za prost promet z obalo. Ko ladja odplove iz pristanišča v tujino, mora prijaviti odhod vsaj eno uro pred izplovitvijo in v skladu s prvim odstavkom tega člena posredovati seznam posadke in seznam potnikov samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale iz nje medtem, ko je bila ladja v pristanišču. Na potniški ladji, ki izpluje iz pristanišča Republike Slovenije, mora družba, ki upravlja ladje, za namen iskanja in reševanja na morju zbrati podatke o številu vkrcanih oseb ter jih pred izplutjem posredovati poveljniku ladje in v nacionalno enotno okno. Če je namembno pristanišče oddaljeno več kot 20 morskih milj, zbrani podatki obsegajo ime in priimek, spol, državljanstvo in datum rojstva vkrcanih oseb, na podlagi privolitve potnika pa tudi podatke o posebni negi ali pomoči ter številko za stik za nujne primere. Družba, ki upravlja ladje, mora zagotoviti, da se podatki o posebni negi ali pomoči sporočijo poveljniku pred izplutjem ladje. Vse podatke je treba zbrati pred izplutjem ladje in jih posredovati v nacionalno enotno okno v 15 minutah po izplutju ladje. Družba, ki upravlja ladje, hrani zbrane podatke najpozneje do prihoda ladje v naslednje pristanišče, in sicer do prejema podatkov v nacionalnem enotnem oknu, nato pa jih mora samodejno in nemudoma izbrisati. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi za ladje, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije in izplujejo iz pristanišča izven Evropske unije v pristanišče Evropske unije, ter za ladje, ki izplujejo iz pristanišča izven Evropske unije v pristanišče Republike Slovenije. Način vodenja in tehnične zahteve sporočanja podatkov predpiše minister. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in drugi organi, pristojni za iskanje in reševanje na morju, imajo neposreden dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka in jih lahko obdelujejo samo za namen iskanja in reševanja na morju, nato pa jih morajo samodejno in nemudoma izbrisati. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi, da se zbrani podatki hranijo v nacionalnem enotnem oknu do trenutka, ko se potovanje ladje varno konča, oziroma najpozneje 60 dni po izplutju ladje iz pristanišča ter v primeru nesreče do končanega preiskovalnega ali sodnega postopka. Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT) in jih mora uporabljati v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije. Ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov in pluje pod zastavo Republike Slovenije, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ne glede na to, kje se nahaja. Tuje ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), če ribari v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali iztovarja svoj ulov v pristanišču Republike Slovenije. Samodejni sistem identifikacije (AIS) mora ribiško plovilo uporabljati v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije podrobneje določi, katere ladje in katera ribiška plovila morajo biti opremljeni v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena, ter podrobneje predpiše naprave iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter obseg in način izvajanja sistema za spremljanje, upravljanje in nadzor plovbe (VTS). Minister predpiše organizacijo službe VTS, usposobljenost in naloge operaterjev VTS, način komunikacije z udeleženci v pomorskem prometu ter drugimi organi, primere začasne omejitve izvajanja službe VTS, podatke ter način posredovanja podatkov. Plovilo, ki se uporablja pri obvezni pilotaži in vlačilec, ki se uporablja pri obvezni vleki, ali ki vleče plovilo z nevarnim tovorom zaradi vplutja ali izplutja v slovensko sidrišče ali pristanišče, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), ki mora med obvezno pilotažo in obvezno vleko delovati.
1
−
Izjava o osebnih predmetih članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, osebne predmete, ki se carinijo, ali so predmet prepovedi ali omejitev. Seznam članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, naziv, državljanstvo, datum in kraj rojstva in vrsta ter serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti osebnega dokumenta in podatke o vizi. Seznam potnikov iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, državljanstvo, datum in kraj rojstva, vrsta in serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti, podatki o vizi, pristanišče vkrcanja in izkrcanja. Priloga k zdravstveni izjavi iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, starost, spol, državljanstvo, pristanišče vkrcanja, vrsta bolezni, datum začetka simptomov, zdravila in terapije pacientu in morebitne pripombe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, pomorski inšpektorji, policija, organ, pristojen za carino, Statistični urad Republike Slovenije in zdravstveni inšpektorat imajo pri svojem delu pravico do neposrednega dostopa do podatkov iz tega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih zakonsko določenih nalog. Tem organom zagotavlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo brezplačni dostop do podatkov z neposredno računalniško povezavo in uporabo ustrezne tehnologije. Podatki iz tega člena se v skladu s predpisi Evropske unije posredujejo v sistem, ki je dostopen državam članicam Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora. Koncesionar v koprskem tovornem pristanišču, ki ima koncesijo iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, ima pravico dostopa do podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za zagotavljanje varnega izvajanja pristaniških storitev in niso osebni podatki ali podatki, ki so poslovna skrivnost. Osebe, ki v pristanišču opravljajo naloge kontrole dostopa do pristanišča v skladu s predpisi o zagotavljanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih, imajo možnost elektronsko preveriti, ali je oseba z določenim imenom in priimkom, ki vstopa ali izstopa iz pristanišča, na seznamu potnikov ali članov posadke. Priloga k zdravstveni izjavi se posreduje v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma nacionalno enotno okno, če je to nujno zaradi ozdravitve člana posadke ali potnika, ki je hudo bolan ali v smrtni nevarnosti, ali zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni.
1
+
Izjava o osebnih predmetih članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, osebne predmete, ki se carinijo, ali so predmet prepovedi ali omejitev. Seznam članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, naziv, državljanstvo, datum in kraj rojstva in vrsta ter serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti osebnega dokumenta in podatke o vizi. Seznam potnikov iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, državljanstvo, datum in kraj rojstva, vrsta in serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti, podatki o vizi, pristanišče vkrcanja in izkrcanja. Priloga k zdravstveni izjavi iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, starost, spol, državljanstvo, pristanišče vkrcanja, vrsta bolezni, datum začetka simptomov, zdravila in terapije pacientu in morebitne pripombe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, pomorski inšpektorji, policija, organ, pristojen za carino, Statistični urad Republike Slovenije ter Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravstvena, fitosanitarna in veterinarska inšpekcija imajo pri svojem delu pravico do neposrednega dostopa do podatkov iz tega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih zakonsko določenih nalog. Tem organom zagotavlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo brezplačni dostop do podatkov z neposredno računalniško povezavo in uporabo ustrezne tehnologije. Podatki iz tega člena se v skladu s predpisi Evropske unije posredujejo v sistem, ki je dostopen državam članicam Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora. Koncesionar v koprskem tovornem pristanišču, ki ima koncesijo iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, ima pravico dostopa do podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za zagotavljanje varnega izvajanja pristaniških storitev in niso osebni podatki ali podatki, ki so poslovna skrivnost. Osebe, ki v pristanišču opravljajo naloge kontrole dostopa do pristanišča v skladu s predpisi o zagotavljanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih, imajo možnost elektronsko preveriti, ali je oseba z določenim imenom in priimkom, ki vstopa ali izstopa iz pristanišča, na seznamu potnikov ali članov posadke. Priloga k zdravstveni izjavi se posreduje v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma nacionalno enotno okno, če je to nujno zaradi ozdravitve člana posadke ali potnika, ki je hudo bolan ali v smrtni nevarnosti, ali zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni.
1
−
Poveljnik domače ladje mora takoj po prihodu ladje iz drugega domačega pristanišča prijaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo svoj prihod in odhod iz pristanišča v drugo domače pristanišče. Potniška ladja v redni linijski plovbi ali križarjenju v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, prijavi odhod le v pristanišču, kjer se prične redna linija ali križarjenje in prijavi prihod v tistem pristanišču, kjer se potovanje na redni liniji ali križarjenju konča.
1
+
Poveljnik domače ladje mora takoj po prihodu ladje iz drugega domačega pristanišča prijaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo svoj prihod in odhod iz pristanišča v drugo domače pristanišče ter ob odhodu iz pristanišča sporočiti število vkrcanih oseb na ladji. Potniška ladja v redni linijski plovbi ali križarjenju v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, prijavi odhod le v pristanišču, kjer se prične redna linija ali križarjenje in prijavi prihod v tistem pristanišču, kjer se potovanje na redni liniji ali križarjenju konča. Potniška ladja v nacionalni plovbi mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) in ga uporabljati v skladu s petim odstavkom 65. člena tega zakona.
+
1
+
Posebne vrste potniških ladij lahko opravljajo mednarodno linijsko plovbo v pristanišča Republike Slovenije, če ladja in ladjar izpolnjujeta posebne varnostne pogoje, ki jih glede na območje plovbe, vrsto ladje in namen plovbe predpiše minister.
+
1
+
Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996, in potrdilo o tem zavarovanju. Obstoj zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje s potrdilom, ki ga izda zavarovalnica, in vsebuje naslednje podatke:
+
2
+
a) ime ladje, njeno identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa;
+
3
+
b) ime in glavni kraj poslovanja lastnika ladje;
+
4
+
c) vrsto in trajanje zavarovanja;
+
5
+
d) ime in glavni kraj poslovanja zavarovatelja in kraj poslovanja, kjer je zavarovanje sklenjeno. Zavarovalnina iz zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti najmanj v višini najvišjega zneska za omejitev odgovornosti, kakor ga določa Konvencija o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena pomeni zavarovanje z odbitki ali brez njih in je lahko v obliki zavarovanja odgovornosti za škodo, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja (vključno z dokazanim samozavarovanjem) in finančne varnosti, ki daje podobne pogoje kritja kot zavarovanje odgovornosti za škodo. Če je bila ladja izgnana na podlagi odločbe o izgonu pomorskega inšpektorja ali pristojnega organa druge države članice Evropske unije, ker ni imela potrdila o zavarovanju iz drugega odstavka tega člena, ne sme vpluti v pristanišče Republike Slovenije, dokler ladjar ne predloži tega potrdila Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
1
−
Ladji, ki prevaža več kot 2.000 ton olja in nima potrdila o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem v skladu s tem zakonom, ni dovoljeno priti v pristanišče in ne oditi iz pristanišča v Republiki Sloveniji in tudi ne v njem nakladati ali razkladati olja. Ladjar ali agent, ki zastopa ladjarja, je dolžan pred prihodom v pristanišče Upravi Republike Slovenije za pomorstvo predložiti potrdilo iz prejšnjega odstavka.
1
+
Ladji, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor in nima potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami, ni dovoljeno vpluti v pristanišče in ne izpluti iz pristanišča Republike Slovenije in tudi ne v njem nakladati ali razkladati olja. Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001, kadar vpluje v ali izpluje iz pristanišča Republike Slovenije. Ladjar ali agent, ki zastopa ladjarja, je dolžan pred prihodom v pristanišče Upravi Republike Slovenije za pomorstvo predložiti potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena.
1
−
V pristanišču, teritorialnem morju in notranjih morskih vodah je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovil, onesnažilo morje oziroma s katerim bi se poškodovalo obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah.
1
+
V pristanišču, teritorialnem morju in notranjih morskih vodah je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovil, onesnažilo okolje oziroma s katerim bi se poškodovalo obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah.
1
−
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko določi posebne varnostne ukrepe in način nakladanja ali razkladanja nevarnega blaga z ladje ali na ladjo, pri čemer mora upoštevati pogoje, ki veljajo za promet nevarnega blaga. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prepove vplovitev ladje v pristanišče oziroma odloži njeno vplovitev ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar niso v celoti izvršeni predpisani varnostni ukrepi ali kadar preti nevarnost nezgode.
1
+
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko določi posebne varnostne ukrepe in način nakladanja ali razkladanja nevarnega blaga z ladje ali na ladjo, pri čemer mora upoštevati pogoje, ki veljajo za promet nevarnega blaga. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prepove vplovitev ladje v pristanišče ali izplovitev iz pristanišča oziroma odloži njeno vplovitev ali izplovitev ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar niso v celoti izvršeni predpisani varnostni ukrepi ali kadar preti nevarnost nezgode.
1
−
Podjetje, ki v pristanišču opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, mora izvršiti potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje. Minister izda predpis o varnostnih ukrepih iz prejšnjega odstavka. Predpis mora biti izdan s soglasjem ministra, pristojnega za okolje.
1
+
Pravna ali fizična oseba, ki v pristanišču opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, mora izvršiti potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje. Minister izda predpis o varnostnih ukrepih iz prejšnjega odstavka. Predpis mora biti izdan s soglasjem ministra, pristojnega za okolje.
1
−
Poškodovana, nasedla ali potopljena plovila in plavajoče naprave, ki ovirajo ali ogrožajo varnost plovbe ali pomenijo nevarnost onesnaženja, je treba po nalogu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorskega inšpektorja odstraniti.
1
+
Poškodovana, nasedla ali potopljena plovila in plavajoče naprave, ki ovirajo ali ogrožajo varnost plovbe ali pomenijo nevarnost onesnaženja, mora lastnik ali imetnik po nalogu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorskega inšpektorja odstraniti. Če ta oseba ni znana, poskrbi za odstranitev na svoje stroške Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Za odstranitev se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Sedmega dela tega zakona.
1
−
Predmete ali snovi, ki bi lahko ovirale ali ogrožale varnost plovbe ali onesnažile morje ali obalo, je prepovedano metati ali izpuščati v morje ali na plovno pot.
1
+
Iz plovila je v morje prepovedano izpuščati, odlagati ali odmetavati odpadke, snovi ali predmete, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi v delih morja, ki niso notranje morske vode ali teritorialno morje Republike Slovenije.
1
−
Ladje, čolni in druga plovila, ki plovejo v obalnem morju, razen čolnov na vesla, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj:
1
+
Ladje, čolni in druga plovila, ki plovejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju, razen čolnov na vesla, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj:
2
·
1. ladje 300 metrov;
2
·
1. ladje 300 metrov;
3
·
2. čolni, ki glisirajo 250 metrov;
3
·
2. čolni, ki glisirajo 250 metrov;
4
−
3. ostali 200 metrov. Na območjih, kjer so urejena morska kopališča, morajo plovila pluti najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku. V. poglavje - POMORSKA PILOTAŽA IN OBVEZNA VLEKA PLOVIL
4
+
3. ostali 200 metrov. Določbe tega odstavka ne veljajo za vplutje v pristanišče in izplutje iz pristanišča ter plovbo v območju pristanišča ter za primere iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona, če je izdano dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Na območjih, kjer so označena morska kopališča, morajo plovila pluti in sidrati najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku. Območje potapljanja mora biti na območjih, kjer je plovba dovoljena, vidno označeno v skladu s predpisi o potapljanju. Plovila morajo pluti v oddaljenosti najmanj 100 m od označbe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko zaradi varnosti plovbe in varstva kopalcev označi območja, kjer je plovba ali sidranje prepovedano. V. poglavje - POMORSKA PILOTAŽA IN OBVEZNA VLEKA PLOVIL
5
·
1. Pilotaža
5
·
1. Pilotaža
1
−
Pilotiranje ladij izvajajo piloti. Piloti morajo imeti določeno strokovno usposobljenost, predpisano dobo plovbe in strokovni izpit za pilota. Za izvajanje pilotaže na določenem območju morajo imeti piloti pilotsko izkaznico, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in morajo biti vpisani v register pilotov. Program strokovnega usposabljanja, način preizkusa usposobljenosti pilota ter pogoje in način izvajanja pomorske pilotaže predpiše minister.
1
+
Pilotiranje ladij izvajajo piloti. Piloti morajo imeti določeno strokovno usposobljenost, predpisano dobo plovbe in strokovni izpit za pilota. Za izvajanje pilotaže morajo imeti piloti pilotsko izkaznico, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in morajo biti vpisani v register pilotov. Program strokovnega usposabljanja, način preizkusa usposobljenosti pilota, meje območja pilotaže ter pogoje in način izvajanja pomorske pilotaže predpiše minister. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame pilotu pilotsko izkaznico za največ eno leto, če je na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa dvakrat v dveh zaporednih letih ugotovljena kršitev pomorskih predpisov pri opravljanju pomorske pilotaže.
1
−
Pilot mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo poročati o opravljeni pilotaži v skladu z njenimi navodili. Pilot mora zavrniti pilotažo ladje, če ugrez ladje ne ustreza globini na poti do kraja, ki je določen za privez ali za zasidranje ali če ladja ni sposobna za plovbo ali če nima dovoljenja za vplovitev ali izplovitev in o tem poročati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
1
+
Pilot mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo poročati o opravljeni pilotaži v skladu z njenimi navodili in o vseh pomanjkljivostih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe. Pilot mora zavrniti pilotažo ladje, če ugrez ladje ne ustreza globini na poti do kraja, ki je določen za privez ali za zasidranje ali če ladja ni sposobna za plovbo ali če nima dovoljenja za vplovitev ali izplovitev ali če število uporabljenih vlačilcev ni v skladu s predpisi o obvezni vleki in o tem poročati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
1
−
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko zaradi varnosti plovbe odredi obvezno vleko plovil.
1
+
Ladja mora pri vplovitvi, premiku med privezi ali izplovitvi ladje uporabiti predpisano število vlačilcev. Pogoje in način izvajanja obvezne vleke plovil ter obvezno število vlačilcev predpiše minister. Ne glede na prejšnji odstavek Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v izjemnih okoliščinah zaradi varnosti plovbe odredi obvezno vleko plovil ali uporabo drugačnega števila vlačilcev.
1
−
Nadzor nad opravljanjem pilotaže in vleke plovil izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo. Pilotažo in vleko plovil med in v pristaniščih v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tuje osebe le pod pogojem vzajemnosti. VI. poglavje - LADJA
1
+
Nadzor nad opravljanjem pilotaže in vleke plovil izvaja pristaniški nadzornik. Pilotažo in vleko plovil med in v pristaniščih v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tuje osebe le pod pogojem vzajemnosti. VI. poglavje - LADJA
2
·
1. Ugotovitev sposobnosti ladje za plovbo
2
·
1. Ugotovitev sposobnosti ladje za plovbo
1
·
Ladja je sposobna za plovbo v določenih mejah plovbe in za določen namen:
1
·
Ladja je sposobna za plovbo v določenih mejah plovbe in za določen namen:
2
−
1. če njena konstrukcija in plovbne lastnosti ter stroji, naprave in oprema, ki so namenjeni za ohranjanje varnosti njene plovbe, po svojih tehničnih lastnostih, količini, vrsti in razporeditvi na ladji ustrezajo zahtevam tehničnih pravil klasifikacijskega zavoda in določbam mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila), glede:
2
+
1. če njena konstrukcija in plovbne lastnosti ter stroji, naprave in oprema, ki so namenjeni za ohranjanje varnosti njene plovbe, po svojih tehničnih lastnostih, količini, vrsti in razporeditvi na ladji ustrezajo zahtevam tehničnih pravil Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in klasifikacijskega zavoda iz 92. člena tega zakona, tehničnim zahtevam za pomorsko opremo, ki jih predpiše minister in določbam mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila), glede:
3
·
a) prostorov za ljudi na ladji in varnosti človeškega življenja na morju;
3
·
a) prostorov za ljudi na ladji in varnosti človeškega življenja na morju;
4
·
b) varnosti članov posadke pri delu in drugih oseb, ki delajo na ladji;
4
·
b) varnosti članov posadke pri delu in drugih oseb, ki delajo na ladji;
5
·
c) varnosti ladje;
5
·
c) varnosti ladje;
6
·
d) varnosti tovora na ladji;
6
·
d) varnosti tovora na ladji;
7
·
e) varstva morja pred onesnaženjem z ladje;
7
·
e) varstva morja pred onesnaženjem z ladje;
8
·
2. če ima predpisano število strokovno usposobljenih članov posadke;
8
·
2. če ima predpisano število strokovno usposobljenih članov posadke;
9
·
3. če sta prostor in število vkrcanih potnikov na ladji v skladu s pogoji, predpisanimi za prevoz potnikov;
9
·
3. če sta prostor in število vkrcanih potnikov na ladji v skladu s pogoji, predpisanimi za prevoz potnikov;
10
−
4. če je tovor na ladji naložen v skladu s tovorno črto oziroma z nadvodjem in je pravilno razporejen. Ladji, ki je sposobna za plovbo v določenih mejah in za določen namen, klasifikacijski zavod izda ustrezno spričevalo.
10
+
4. če je tovor na ladji naložen v skladu s tovorno črto oziroma z nadvodjem in je pravilno razporejen. Ladji, ki je sposobna za plovbo v določenih mejah in za določen namen, klasifikacijski zavod izda ustrezno spričevalo. Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave.
1
−
Sposobnost ladje za plovbo po 1. točki 91. člena se ugotavlja s tehničnim nadzorstvom, ki ga opravljajo klasifikacijski zavodi, ki so polnopravni člani Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov (IACS). Za tehnični nadzor o sposobnosti ladje za plovbo po 1. točki 91. člena tega zakona pooblasti minister klasifikacijski zavod, ki ga izbere na podlagi zbiranja ponudb. Sposobnost ladje za plovbo po prejšnjem členu tega zakona se preverja z inšpekcijskim nadzorstvom, ki ga opravlja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.
1
+
Sposobnost ladje za plovbo po 1. točki 91. člena se ugotavlja s tehničnim nadzorstvom, ki ga opravljajo pooblaščeni klasifikacijski zavodi (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski zavodi). Za tehnični nadzor o sposobnosti ladje za plovbo po 1. točki 91. člena tega zakona pooblasti minister klasifikacijski zavod, ki ga izbere na podlagi zbiranja ponudb izmed klasifikacijskih zavodov priznanih v Evropski uniji. Klasifikacijskemu zavodu, ki ne izpolnjuje pogojev v skladu s predpisi Evropske unije ali deluje v nasprotju s tem zakonom in mednarodnimi predpisi, minister odvzame pooblastilo. Sposobnost ladje za plovbo po prejšnjem členu tega zakona se preverja z inšpekcijskim nadzorstvom, ki ga opravlja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.
1
·
Tehnično nadzorstvo ladje, ki ga opravljajo klasifikacijski zavodi, obsega:
1
·
Tehnično nadzorstvo ladje, ki ga opravljajo klasifikacijski zavodi, obsega:
2
·
1. potrditev tehnične dokumentacije, po kateri se ladja gradi ali predeluje, in tehnične dokumentacije, po kateri se izdelujejo materiali, stroji, naprave in oprema, namenjeni za zgraditev, predelavo in popravilo ladje;
2
·
1. potrditev tehnične dokumentacije, po kateri se ladja gradi ali predeluje, in tehnične dokumentacije, po kateri se izdelujejo materiali, stroji, naprave in oprema, namenjeni za zgraditev, predelavo in popravilo ladje;
3
·
2. nadzorstvo nad gradnjo in predelavo ladje med njeno gradnjo oziroma predelavo in nadzorstvo nad izdelavo materialov, strojev, naprav in opreme iz 1. točke tega člena med njihovo izdelavo, za kar se izdaja potrdilo ter nadzorstvo nad izdelavo, vgraditvijo in namestitvijo strojev, naprav in opreme na ladjo;
3
·
2. nadzorstvo nad gradnjo in predelavo ladje med njeno gradnjo oziroma predelavo in nadzorstvo nad izdelavo materialov, strojev, naprav in opreme iz 1. točke tega člena med njihovo izdelavo, za kar se izdaja potrdilo ter nadzorstvo nad izdelavo, vgraditvijo in namestitvijo strojev, naprav in opreme na ladjo;
4
−
3. pregled obstoječih ladij, vključno z nadzorstvom nad popravili in obnovitvijo tistih delov ladje, za katere je bilo pri pregledu ugotovljeno, da jih je treba popraviti ali obnoviti.
4
+
3. pregled obstoječih ladij, vključno z nadzorstvom nad popravili in obnovitvijo tistih delov ladje, za katere je bilo pri pregledu ugotovljeno, da jih je treba popraviti ali obnoviti;
+
5
+
4. druge preglede, ki jih določajo mednarodne konvencije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in preglede, ki jih glede na vrsto in namen ladje predpiše minister.
1
−
Pregledi ladij so: osnovni, redni in izredni. Preglede po tem členu so dolžni opraviti klasifikacijski zavodi po pravilih klasifikacijskih zavodov. Klasifikacijski zavod o pregledu ladje izda spričevalo o ustreznosti. Odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu iz prvega odstavka tega člena, preveri kontrolor pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
1
+
Pregledi ladij so: osnovni, redni in izredni. Preglede po tem členu so dolžni opraviti klasifikacijski zavodi po tehničnih pravilih. Klasifikacijski zavod o pregledu ladje izda spričevalo o ustreznosti. Odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu iz prvega odstavka tega člena, preveri kontrolor pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
1
·
Osnovni pregled je obvezen za ladjo:
1
·
Osnovni pregled je obvezen za ladjo:
2
−
1. pred njenim vpisom v register ladij, če gradnje ladje ali njene predelave ni nadzoroval klasifikacijski zavod, ki je član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov;
2
+
1. pred njenim vpisom v register ladij, če gradnje ladje ali njene predelave ni nadzoroval klasifikacijski zavod iz 92. člena tega zakona;
3
·
2. vsakokrat, kadar ladja trajno spreminja svoj namen ali razširja meje plovbe, in sicer pred začetkom uporabe;
3
·
2. vsakokrat, kadar ladja trajno spreminja svoj namen ali razširja meje plovbe, in sicer pred začetkom uporabe;
4
·
3. vsakokrat, kadar ladjo predelujejo tako, da se spreminjajo njene konstrukcijske lastnosti in lastnosti njenih pogonskih naprav, in sicer pred začetkom njene uporabe.
4
·
3. vsakokrat, kadar ladjo predelujejo tako, da se spreminjajo njene konstrukcijske lastnosti in lastnosti njenih pogonskih naprav, in sicer pred začetkom njene uporabe.
1
−
Pri rednem pregledu se v določenih časovnih obdobjih ugotavlja, ali stanje ladje ustreza tehničnim zahtevam klasifikacijskega zavoda.
1
+
Pri rednem pregledu se v določenih časovnih obdobjih ugotavlja, ali stanje ladje ustreza tehničnim pravilom.
1
−
Po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali po kateremkoli pregledu ladje, niso dovoljene spremembe ali predelave ladijskega trupa, njenih strojev, naprav in opreme, na katere se nanašajo zahteve tehničnih pravil, brez poprejšnjega soglasja klasifikacijskega zavoda.
1
+
Po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali po kateremkoli pregledu ladje, niso dovoljene spremembe ali predelave ladijskega trupa, njenih strojev, naprav in opreme, na katere se nanašajo zahteve tehničnih pravil, brez poprejšnjega soglasja klasifikacijskega zavoda in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.
1
−
Tovor na ladji mora biti razporejen tako, da zagotavlja njene plovbne lastnosti in da ne povzroča čezmerne obremenitve konstrukcijskih delov ladje v različnih okoliščinah. Tovor na ladji mora biti naložen v mejah njene dovoljene obremenitve in v skladu s tehničnimi pravili, zložen, razporejen in zavarovan pa mora biti tako, da se v nobenih okoliščinah, ki utegnejo nastati med plovbo, ne more toliko premakniti, da bi to lahko ogrožalo varnost ladje, ljudi, tovora in okolja. Največjo dovoljeno obremenitev ladje in razporeditev tovora določajo tehnična pravila.
1
+
Tovor na ladji mora biti razporejen tako, da zagotavlja njene plovbne lastnosti in da ne povzroča čezmerne obremenitve konstrukcijskih delov ladje v različnih okoliščinah. Tovor na ladji mora biti naložen v mejah njene dovoljene obremenitve in v skladu s tehničnimi pravili, zložen, razporejen in zavarovan pa mora biti tako, da se v nobenih okoliščinah, ki utegnejo nastati med plovbo, ne more toliko premakniti, da bi to lahko ogrožalo varnost ladje, ljudi, tovora in okolja. Največjo dovoljeno obremenitev ladje in razporeditev tovora določajo tehnična pravila. Poveljnik ladje in upravljavec pristanišča morata voditi nakladanje in razkladanje ladje tako, da ne pride do čezmerne obremenitve ladje in da so zagotovljene njene plovbne lastnosti ter v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
2
·
2. Izmeritev ladij
2
·
2. Izmeritev ladij
1
−
Izmeritev ladij opravlja klasifikacijski zavod. Za izmeritev ladij in čolnov veljajo tehnična pravila klasifikacijskega zavoda, ki po izmeritvi izda spričevalo o izmeri.
1
+
Izmeritev ladij opravlja klasifikacijski zavod v skladu s tehničnimi pravili.
1
−
Izmeritev ladje, ki jo slovenska ladjedelnica gradi za tujega naročnika, je potrebno opraviti po tehničnih pravilih klasifikacijskih zavodov.
1
+
Izmeritev ladje, ki jo slovenska ladjedelnica gradi za tujega naročnika, je potrebno opraviti po tehničnih pravilih.
1
·
Ponovna izmeritev slovenske ladje se opravi:
1
·
Ponovna izmeritev slovenske ladje se opravi:
2
·
1. če sledijo po izmeritvi na ladji kakšne predelave, zaradi katerih se spremeni njena bruto ali neto tonaža;
2
·
1. če sledijo po izmeritvi na ladji kakšne predelave, zaradi katerih se spremeni njena bruto ali neto tonaža;
3
−
2. če se dvomi o pravilnosti že opravljene izmeritve morskih ladij. Pri ponovni izmeritvi po 1. točki prejšnjega odstavka, odloči klasifikacijski zavod na podlagi predelav na ladji, ali mora biti ponovna izmeritev popolna ali delna. Prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je treba vložiti, preden je končana predelava ladje. Preden je končana predelava, je treba prošnjo za ponovno izmeritev iz 1. točke prvega odstavka tega člena vložiti tudi za tujo ladjo, ki mora biti po določbah tega zakona izmerjena v Republiki Sloveniji, če tujo ladjo predeluje slovenska ladjedelnica. Prošnjo za ponovno izmeritev ladje v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vložijo osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa lahko vloži poleg oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi oseba oziroma koncesionar, ki ima pravico zaračunavati pristojbino po registrski tonaži. Ni dovoljeno, da bi ponovno izmeritev ladje po 2. točki prvega odstavka tega člena opravljale osebe, ki so opravile prejšnjo izmeritev, za katero je nastal dvom, da je bila pravilna.
3
+
2. če se dvomi o pravilnosti že opravljene izmeritve morskih ladij. Pri ponovni izmeritvi po 1. točki prejšnjega odstavka, odloči klasifikacijski zavod na podlagi predelav na ladji, ali mora biti ponovna izmeritev popolna ali delna. Prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je treba vložiti, preden je končana predelava ladje. Preden je končana predelava, je treba prošnjo za ponovno izmeritev iz 1. točke prvega odstavka tega člena vložiti tudi za tujo ladjo, ki mora biti po določbah tega zakona izmerjena v Republiki Sloveniji, če tujo ladjo predeluje slovenska ladjedelnica. Prošnjo za ponovno izmeritev ladje v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vložijo osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa lahko vloži poleg oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi kdor ima pravico zaračunavati pristojbino po registrski tonaži. Ni dovoljeno, da bi ponovno izmeritev ladje po 2. točki prvega odstavka tega člena opravljale osebe, ki so opravile prejšnjo izmeritev, za katero je nastal dvom, da je bila pravilna.
4
·
3. Ladijske listine in knjige
4
·
3. Ladijske listine in knjige
5
·
a) Skupne določbe
5
·
a) Skupne določbe
1
−
Ladijske listine in knjige, ki so predpisane s tem zakonom, morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku, mednarodno spričevalo o tovorni črti, mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti, potrdilo o sposobnosti ladje za nakladanje sipkega tovora, mednarodno izmeritveno spričevalo ter potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu in premoženjski odgovornosti za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem in knjiga o oljih pa tudi v angleškem jeziku. Spričevala ladij o njihovi sposobnosti za plovbo, spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja posameznih določb mednarodnih konvencij iz 100. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: spričevalo o oprostitvi), začasno spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno plovbo, izmeritveno spričevalo, register tovorne naprave, knjiga stabilnosti, potrdilo o sposobnosti ladje za nakladanje hlajenega tovora, potrdilo o sposobnosti ladje za nakladanje nevarnega tovora, knjigo pregleda in nadzorstva, je treba na zahtevo ladjarja sestaviti tudi v angleškem jeziku. Vsa spričevala iz prvega in drugega odstavka tega člena ter iz 121. člena tega zakona morajo biti sestavljena tudi v angleškem jeziku, če ladja opravlja mednarodna potovanja.
1
+
Ladijske listine in knjige morajo biti v slovenskem jeziku. Ladijske listine in knjige, ki jih morajo imeti ladje v mednarodni plovbi, morajo biti tudi v angleškem jeziku.
1
−
Ladijske listine tujih ladij, izdane po zakonu zastave ladje, se praviloma priznavajo ob vzajemnosti.
1
+
Tuje ladje, ki pristajajo v pristaniščih Republike Slovenije, morajo imeti ladijske listine in knjige v skladu s tem zakonom, mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije. Ladijske listine tujih ladij, izdane po zakonu zastave ladje, se praviloma priznavajo ob vzajemnosti.
2
·
b) Listine in knjige ladij
2
·
b) Listine in knjige ladij
1
−
Trgovska ali javna ladja ki je vpisana v register ladij, dobi vpisni list. Z vpisnim listom se dokazuje slovenska državna pripadnost ladje, z navedbo, da ima ladja pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Republike Slovenije, njen namen in meje plovbe. Vpisni list vsebuje vse vpise iz vložka glavne knjige registra ladij, v katerega je ladja vpisana. Če se vsebina vpisnega lista glede vpisanih pravic na ladji ne ujema z vsebino registra ladij, velja tisto, kar je vpisano v register ladij. Vpisni list izda register.
1
+
Ladja ki je vpisana v register ladij, dobi vpisni list. Z vpisnim listom se dokazuje slovenska državna pripadnost ladje, z navedbo, da ima ladja pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Republike Slovenije, njen namen in meje plovbe. Vpisni list vsebuje vse vpise iz vložka glavne knjige registra ladij, v katerega je ladja vpisana. Če se vsebina vpisnega lista glede vpisanih pravic na ladji ne ujema z vsebino registra ladij, velja tisto, kar je vpisano v register ladij. Vpisni list izda register.
1
−
Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, dobi o tem naslednja spričevala:
1
+
Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, mora imeti zaradi varnosti plovbe, varstva pri delu in varstva okolja poleg listin in knjig, ki jih določajo mednarodne konvencije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, tudi listine in knjige, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše minister ali vlada ali ki so predpisane s predpisi Evropske unije. Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, vendar zanjo niso predpisane listine in knjige v skladu s prejšnjim odstavkom, mora imeti naslednje listine in knjige v skladu s tehničnimi pravili:
2
−
1. spričevalo o varnosti potniške ladje - potniška ladja, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju;
2
+
1. spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo;
3
−
2. spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje - tovorna ladja z bruto tonažo 500 ali več, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju;
3
+
2. spričevalo o tovorni črti;
4
−
3. spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji - tovorna ladja z bruto tonažo 500 ali več, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju;
4
+
3. spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z olji;
5
−
4. spričevalo o varnosti radijskih naprav na tovorni ladji - tovorna ladja z bruto tonažo 300 ali več, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju in katera opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;
5
+
4. potrdilo o preizkusu brezhibnosti žerjava oziroma dvigalne naprave, ki se uporablja za dela na ladji, če znaša njegova oziroma njena nosilnost več kakor 1000 kilogramov ter register tovorne naprave in snemljive opreme (ladja za nakladanje in razkladanje);
6
−
5. mednarodno spričevalo o tovorni črti - potniška ali tovorna ladja, dolga 24 metrov ali več, za katero je bil gredelj položen dne 25. januarja 1969 ali po tem dnevu, ter potniška ali tovorna ladja z bruto tonažo 150 ali več, za katero je bil gredelj položen pred 25. januarjem 1969;
6
+
5. spričevalo o hlajenem tovoru (ladja za prevoz hlajenega tovora);
7
−
6. spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo - potniška in tovorna ladja, ki v pomorskem prometu ne opravlja mednarodnih potovanj, ter ladja, ki opravlja takšna potovanja, vendar pa zanjo ne velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju. Spričevalo o varnosti potniške ladje, spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji, spričevalo o varnosti radijskih naprav na tovorni ladji in spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo morajo imeti tudi ustrezen dodatek k spričevalom.
7
+
6. spričevalo o prevozu nevarnega blaga (ladja za prevoz nevarnega blaga);
+
8
+
7. knjigo stabilnosti;
+
9
+
8. izmeritveno spričevalo. Za veljavnost listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki določajo ta spričevala. Če za posamezno listino ni določb o njeni veljavnosti, se obnavlja letno.
1
−
Spričevalo o oprostitvi dobi ladja, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju oziroma Mednarodna konvencija o tovornih črtah, in sicer:
−
2
−
1. ladja, ki je bila spoznana za sposobno za mednarodna potovanja oziroma določena mednarodna potovanja, ko je bila po prvem odstavku 100. člena tega zakona oproščena izpolnjevanja posameznih določb ene ali druge konvencije;
−
3
−
2. ladja, ki je bila spoznana za sposobno za določeno mednarodno potovanje, ko je bila po drugem odstavku 100. člena tega zakona oproščena izpolnjevanja posameznih določb ene ali druge konvencije.
−
1
−
Začasno spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo mora imeti ladja, za katero ne velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju oziroma Mednarodna konvencija o tovornih črtah, ki so ji po 101. členu tega zakona zožene meje plovbe, v katerih je smela pluti dotlej, ali za katero se ugotovi, da je sposobna za eno ali več določenih potovanj izven meja, v katerih je imela pravico pluti dotlej.
−
1
−
Začasno spričevalo o sposobnosti tovorne ladje za prevažanje potnikov mora imeti tovorna ladja, za katero ne velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju ali Mednarodna konvencija o tovornih črtah, za katero pa je bilo po 201. členu tega zakona ugotovljeno, da je sposobna v mejah teritorialnega morja in notranjih morskih vodah Republike Slovenije prevažati potnike na enem ali več potovanjih ali določen čas.
−
+
1
+
Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Obstoj zavarovanja se dokazuje s potrdilom o tem zavarovanju, izdanim v skladu z drugim in tretjim odstavkom 66.b člena tega zakona. Potrdilo o zavarovanju mora vključevati prevod v angleščino, francoščino ali španščino.
1
−
Ladja mora imeti izmeritveno spričevalo. Ladja, za katero velja Mednarodna konvencija o izmeritvi ladij, ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja, mora imeti mednarodno izmeritveno spričevalo. Izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo izda klasifikacijski zavod. Z izmeritvenim spričevalom in mednarodnim izmeritvenim spričevalom se dokazuje bruto in neto tonaža ladje. Izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo neha veljati, če se ladji zaradi predelav spremeni bruto ali neto tonaža. Če je slovensko ladjo izmeril v tujini tuj organ oziroma ustanova, neha veljati izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo, ki ga je izdal ta organ oziroma ustanova, ko ladja prispe v prvo slovensko pristanišče. Ne glede na prejšnji odstavek se sme dovoliti slovenski ladji, ki ima tuje izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo, da eno leto po prihodu v prvo slovensko pristanišče še uporablja to spričevalo, če je bila izmerjena po sistemu, ki se ne razlikuje bistveno od izmeritvenega sistema priznanega v Republiki Sloveniji.
−
1
−
Ladja, ki je opremljena z napravami za nakladanje in razkladanje mora imeti register tovorne naprave in snemljive opreme. Ladja iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti potrdilo o preizkusu in temeljitem pregledu tovornih dvižnih naprav, o preizkusu in temeljitem pregledu soh, o preizkusu in temeljitem pregledu nepritrjene opreme, ter o preizkusu in temeljitem pregledu jeklene vrvi. Ladja za prevoz žita v razsutem stanju in ladja za prevoz hlajenega tovora morata imeti ustrezni potrdili.
−
1
−
Ladja, ki prevaža več kot 2.000 ton olja kot tovor, mora imeti potrdilo o zavarovanju za odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, v znesku, določenem po 831. členu tega zakona. Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda zavarovalnica ali druga oseba, pri kateri je tako zavarovanje sklenjeno. Zavarovalnica ali oseba iz prejšnjega odstavka izda potrdilo, če iz predloženih listin izhaja, da je zavarovanje nepreklicno in nepogojno in da ne bo prenehalo prej kot v treh mesecih.
1
+
Ladja, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami. Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (Uradni list RS - MP, št. 14/04). Višina zavarovanja ali drugega finančnega poroštva mora biti v znesku, ki je enak mejam odgovornosti, določenih v Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Ladja, registrirana za prevoz več kakor 12 potnikov, ki prevaža potnike, in za katero velja Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL L št. 131, z dne 28. 5. 2009, str. 24), mora imeti za vsak prevoz ali del prevoza, ki ga dejansko opravi, potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za kritje odgovornosti v skladu z Atensko konvencijo o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, 1974, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2002, za smrt ali telesne poškodbe potnikov. Potrdilo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda za ladjo pod slovensko zastavo Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo izpolnjuje zahteve iz mednarodne konvencije, ki potrdilo predpisuje, in pogoje glede ustreznosti zavarovanja, ki jih predpiše vlada. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prekliče veljavnost potrdil iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo ne ustreza več predpisanim pogojem.
1
−
Spričevalo o varnosti potniške ladje, velja največ eno leto. Spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji, spričevalo o varnosti radijskih naprav na tovorni ladji, spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje, mednarodno spričevalo o tovorni črti in mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaženja morja z ladij veljajo pet let, vendar je treba v času veljavnosti omenjenih spričeval, opraviti redne in vmesne preglede ladje, v skladu s tehničnim pravilom klasifikacijskega zavoda. Veljavnost spričevala o oprostitvi traja najdalj do poteka veljavnosti ustreznega spričevala o varnosti. Če je mednarodno spričevalo o oprostitvi izdano za določeno potovanje, velja samo za to potovanje. Veljavnost dodatka k spričevalu o varnosti konstrukcije tovorne ladje, dodatka k spričevalu o varnosti opreme na tovorni ladji, dodatka k spričevalu o varnosti radijskih naprav in dodatka k spričevalu o sposobnosti ladje za plovbo traja najdalj do poteka veljavnosti ustreznega spričevala o varnosti. Začasno spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo velja toliko časa, kolikor je na njem navedeno, ali za eno ali več določenih potovanj, vendar najdalj eno leto od zadnjega pregleda vse ladje. Začasno spričevalo o sposobnosti tovorne ladje za prevoz potnikov velja toliko časa, kolikor je navedeno na njem, vendar najdalj do poteka veljavnosti spričevala o sposobnosti ladje za plovbo. Spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno plovbo velja 30 dni od dneva, ko je bilo izdano. Veljavnost registra tovorne naprave in priloženih potrdil je treba potrditi letno, obnoviti pa vsako četrto leto ali najkasneje peto leto z rednim pregledom. Potrdilo o zavarovanju za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, velja toliko časa, kolikor je na njem navedeno, vendar najdalj do poteka veljavnosti sklenjenega zavarovanja.
−
1
−
Ladji, za katero velja Mednarodna konvencija o tovornih črtah, opravlja pa mednarodna potovanja med slovenskimi pristanišči in bližnjimi pristanišči sosednih držav Republike Slovenije, izda klasifikacijski zavod - če je ugotovljeno in dogovorjeno med vladami držav, v katerih so taka pristanišča, glede na njihovo naravno zavarovanost ali pogoje za plovbo da je neopravičeno ali neizvedljivo, da bi za ladjo, ki opravlja takšna potovanja, veljale določbe omenjene konvencije in je to dopustno po določbah omenjenih konvencij - ustrezno listino, s katero določi, katere njene določbe zanjo ne veljajo.
−
1
−
Spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo in spričevalo o varnosti potniške ladje prenehata veljati, če jima poteče rok ali če ladji ni bil opravljen kontrolni pregled, in tedaj, če katerikoli del ladje pretrpi nezgodo, če se na kateremkoli njenem delu odkrijejo kakšne napake, ki bistveno vplivajo na njeno sposobnost za plovbo, ali če se na kateremkoli delu ladje opravljajo popravila, obnova ali predelave. Spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje, spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji, izmeritveno spričevalo, mednarodno izmeritveno spričevalo, spričevalo o varnosti radijske telegrafske naprave na tovorni ladji, spričevalo o varnosti radijske telefonske naprave na tovorni ladji, mednarodno spričevalo o tovorni črti, mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti in register tovorne naprave prenehajo veljati tudi tedaj, če ladja pretrpi nezgodo na tistem svojem delu, na katerega se nanaša spričevalo, ali če se odkrijejo napake na tem delu ladje ali opravijo na njem večja popravila, obnova ali predelave. Ladja mora imeti knjigo stabilnosti.
−
1
−
Potrdilo, da je sposobna za nakladanje sipkega tovora, in potrdilo da je sposobna za nakladanje hlajenega tovora, mora imeti vsaka ladja, ki prevaža sipek oziroma hlajen tovor, potrdilo, da je sposobna za nakladanje nevarnega blaga, pa tista ladja, ki prevaža takšno nevarno blago da so zanj predpisani posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati. V potrdilih iz prejšnjega odstavka mora biti potrjeno, da ladja izpolnjuje pogoje, predpisane za prevoz sipkega, nevarnega blaga ali hlajenega tovora za zavarovanje ladje, ljudi na njej, tovora in okolja.
−
1
−
Za prevoz nevarnega blaga se uporabljajo določbe zakona o prevozu nevarnega blaga in mednarodni predpisi, ki jih je prevzela Republika Slovenija.
−
1
−
Ladja s posadko, ki je vpisana v slovenski vpisnik trgovskih ladij, mora imeti:
−
2
−
1. spričevalo o upoštevanju predpisanih ukrepov in normativov za varstvo pri delu na ladji;
−
3
−
2. potrdilo o preizkusih kemične in biološke škodljivosti ter mikroklime na delovnih mestih in v delovnih prostorih na ladji;
−
4
−
3. potrdilo o preizkusu brezhibnosti žerjava oziroma dvigalne naprave, ki se uporablja za dela na ladji, če znaša njihova nosilnost več kot 1000 kilogramov;
−
5
−
4. potrdilo o preizkusu potniških dvigalnih naprav. Listine iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora imeti tudi vsaka ladja brez posadke. Z listinami iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se potrjuje, da so bili izvedeni predpisani ukrepi in upoštevani normativi za varstvo pri delu na ladji v skladu s predpisi o varstvu pri delu na ladji in tehničnimi pravili. Veljavnost listin iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena določajo predpisi o varstvu pri delu na ladji in tehnična pravila, listina iz 1. točke prvega odstavka tega člena pa velja dve leti pod pogojem, da se po enem letu, odkar je bila izdana, opravi kontrolni pregled ladje.
−
1
−
Ladja mora imeti zaradi varstva okolja naslednje listine in knjige:
−
2
−
1. mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem - tanker z bruto tonažo 150 ali več ter ladja, ki ni tanker z bruto tonažo 400 ali več, za katera velja Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki opravljata v pomorskem prometu mednarodna potovanja;
−
3
−
2. spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem in dodatek k spričevalu o preprečevanju onesnaževanja z oljem:
−
4
−
- tanker z bruto tonažo 150 ali več ter ladja, ki ni tanker, z bruto tonažo 400 ali več, kot pogonsko gorivo pa uporablja olje, ki v pomorskem prometu ne opravljata mednarodnih potovanj;
−
5
−
- tanker z bruto tonažo do 150;
−
6
−
- ladja do 400 bruto tonaže, ki ni tanker, kot pogonsko gorivo pa uporablja olje;
−
7
−
- ladja, ki ima pogonski stroj z močjo na gredi 220 kW ali več, ne glede na tonažo, če kot pogonsko gorivo uporablja olje;
−
8
−
3. knjigo o oljih, I. del (postopki v strojnici) - vsak tanker, ladja z bruto tonažo 50 ali več ter ladja, ki ima pogonski stroj z močjo na gredi 220 kW ali več, ne glede na tonažo, ki kot pogonsko gorivo uporabljata olje;
−
9
−
4. knjigo o oljih, II. del (postopki s tovorom in balastom) - vsak tanker;
−
10
−
5. spričevalo o preprečevanju onesnaževanja morja z odpadki;
−
11
−
6. spričevalo o preprečevanju onesnaževanja morja s fekalijami;
−
12
−
7. knjigo o ravnanju z odpadki;
−
13
−
8. spričevalo o minimalnem številu članov posadke. Listine iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, ki jih izda klasifikacijski zavod, veljajo najdalj pet let pod pogojem, da se v času veljavnosti spričeval opravljajo kontrolni pregledi v predpisanem obsegu in rokih.
−
1
−
Spričevala iz 121., 122., 123., 124., 125. in 126. člena tega zakona, register tovorne naprave s potrdili iz 127. člena tega zakona, potrdila iz 133. člena tega zakona in knjigo iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona izda klasifikacijski zavod. Vmesne in kontrolne preglede iz 130., 132., 135. in 138. člena tega zakona opravi kontrolor klasifikacijskega zavoda. VII. poglavje - ČOLN
1
+
Listine in knjige, ki jih mora imeti ladja, izda klasifikacijski zavod, če ni v tem zakonu določeno drugače. O izdanih listinah in knjigah mora obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja obveznosti po določbah mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in spričevalo za enkratno potovanje lahko izda klasifikacijski zavod samo po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Klasifikacijski zavod ne sme izdati listin in knjig iz 121. člena tega zakona ali podaljšati njihove veljavnosti, če pomorska oprema na ladji ne ustreza predpisanim tehničnim zahtevam. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda spričevalo o posebnih stabilnostnih zahtevah za ro-ro potniške ladje, potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu iz prvega in drugega odstavka 128. člena tega zakona in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke.
2
−
1. Splošno
−
+
1
+
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo razveljavi listine iz 121. člena tega zakona:
+
2
+
1. ki so bile izdane na podlagi neresničnih podatkov ali
+
3
+
2. ki potrjujejo ustreznost konstrukcije ali opreme ladje, če ugotovi, da ladja ne izpolnjuje predpisanih zahtev. Ladjar mora razveljavljeno listino nemudoma vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. VII. poglavje - ČOLN
+
4
+
1. Splošno
1
−
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na ladje, se uporabljajo za čolne samo, če je to v tem zakonu izrecno predpisano. Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste čolne, ki morajo biti vpisani v register in so določeni v 217. členu tega zakona.
1
+
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na ladje, se uporabljajo za čolne samo, če je to v tem zakonu izrecno predpisano. Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste čolne, ki morajo biti vpisani v register in so določeni v 217. členu tega zakona. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe 143. in 144. člena tega zakona za vse čolne.
2
·
2. Sposobnost čolna za plovbo
2
·
2. Sposobnost čolna za plovbo
1
−
Sposobnost čolna za plovbo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom, ki ga za čolne do 12 metrov opravi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ali klasifikacijski zavod, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov, za čolne nad 12 metrov pa klasifikacijski zavod, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov ali drug zavod, ki ga pooblasti minister na način, ki je določen v drugem odstavku 93. člena tega zakona. Dovoljenje za plovbo čolna izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo na podlagi zapisnika o uspešno opravljenem pregledu. Brez dovoljenja za plovbo ni dovoljena plovba čolna v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije. Med plovbo mora biti na čolnu veljavna listina o vpisu in dovoljenje za plovbo.
1
+
Sposobnost čolna za plovbo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom, ki ga za čolne do 12 metrov opravi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ali klasifikacijski zavod, za čolne nad 12 metrov pa klasifikacijski zavod. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko odloči, da zaradi zahtevnosti pregleda klasifikacijski zavod opravi tudi pregled čolna do 12 metrov in čolna v samogradnji. Dovoljenje za plovbo čolna izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo na podlagi zapisnika o uspešno opravljenem pregledu. Brez dovoljenja za plovbo ni dovoljena plovba čolna v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije. Med plovbo mora biti na čolnu veljavna listina o vpisu in dovoljenje za plovbo.
1
·
Čoln sme izpluti:
1
·
Čoln sme izpluti:
2
·
- če je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo,
2
·
- če je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo,
3
−
- če je zanj izdano dovoljenje za plovbo in
3
+
- če je zanj izdano dovoljenje za plovbo in če ima sklenjeno obvezno zavarovanje in
+
4
+
- če je plačana pristojbina iz 30. člena tega zakona in
4
·
- če ga upravlja usposobljena oseba.
5
·
- če ga upravlja usposobljena oseba.
1
−
Listine o sposobnosti čolna za plovbo, ki jih izdajo tuje države, se priznavajo ob vzajemnosti. Če čoln nima listine o sposobnosti za plovbo, mu pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik plovbo prepove, dokler ta sposobnost ni ugotovljena s pregledom. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za čolne, katerih stanje očitno ne ustreza veljavni listini o njihovi sposobnosti za plovbo. Hkrati s prepovedjo plovbe pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik odvzame listino o sposobnosti za plovbo in izda potrdilo o odvzemu. Odvzeta listina o sposobnosti za plovbo se vrne, ko je s pregledom ugotovljena sposobnost za plovbo. Ko je čoln po drugem odstavku tega člena pregledan, dobi listino o sposobnosti za plovbo. Pri izreku ukrepa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče. VIII. poglavje - PLAVAJOČE NAPRAVE
1
+
Listine o sposobnosti čolna za plovbo, ki jih izdajo tuje države, se priznavajo ob vzajemnosti. Če čoln nima listine o sposobnosti za plovbo, mu pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik plovbo prepove, dokler ta sposobnost ni ugotovljena s pregledom. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za čolne, katerih stanje očitno ne ustreza veljavni listini o njihovi sposobnosti za plovbo. Hkrati s prepovedjo plovbe pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik odvzame listino o sposobnosti za plovbo in izda potrdilo o odvzemu. Odvzeta listina o sposobnosti za plovbo se vrne, ko je s pregledom ugotovljena sposobnost za plovbo. Ko je čoln po drugem odstavku tega člena pregledan, dobi listino o sposobnosti za plovbo. Pri izreku ukrepa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristaniški nadzornik ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona. VIII. poglavje - PLAVAJOČE NAPRAVE
1
−
Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste plavajoče naprave, ki morajo biti vpisane v register in so določene v 218. členu tega zakona.
1
+
Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste plavajoče naprave, ki morajo biti vpisane v register in so določene v 218. členu tega zakona, razen določb 149. člena tega zakona, ki veljajo za vse plavajoče naprave.
1
−
Sposobnost plavajoče naprave za varno uporabo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom. Pregled plavajoče naprave opravi klasifikacijski zavod, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov. Osnovni pregled se opravi pred izdajo dovoljenja za stalni privez in obsega preverjanje vseh elementov glede varnosti plavajoče naprave. Redni pregledi se opravljajo vsaka štiri leta, izredni pregled pa po vsaki poškodbi plavajoče naprave.
1
+
Sposobnost plavajoče naprave za varno uporabo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom. Pregled plavajoče naprave opravi klasifikacijski zavod. Osnovni pregled se opravi pred izdajo dovoljenja za stalni privez in obsega preverjanje vseh elementov glede varnosti plavajoče naprave. Redni pregledi se opravljajo vsaka štiri leta, izredni pregled pa po vsaki poškodbi plavajoče naprave.
1
−
Lastnik oziroma imetnik plavajoče naprave mora imeti dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno. Dovoljenje izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za varstvo okolja. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo prekliče dovoljenje, če se pri rednem ali izrednem pregledu ugotovi, da plavajoča naprava ne izpolnjuje pogojev glede varne uporabe. IX. poglavje - LADIJSKA POSADKA
1
+
Lastnik oziroma uporabnik plavajoče naprave mora imeti dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno. Dovoljenje izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo prekliče dovoljenje, če se pri rednem ali izrednem pregledu ugotovi, da plavajoča naprava ne izpolnjuje pogojev glede varne uporabe. IX. poglavje - LADIJSKA POSADKA
2
·
1. Skupne določbe
2
·
1. Skupne določbe
1
−
Ladijsko posadko sestavljajo osebe (pomorščaki), ki so vpisane v seznam posadke za delo na ladji.
1
+
Ladijsko posadko sestavljajo osebe (pomorščaki), ki v kakršni koli vlogi delajo na ladji in so vpisane v seznam posadke za delo na ladji.
1
−
Za opravljanje del, s katerimi se zagotavlja plovba, mora imeti ladja ustrezno število članov posadke s predpisano strokovno izobrazbo.
1
+
Za opravljanje del, s katerimi se zagotavlja plovba, mora imeti ladja ustrezno število usposobljenih članov posadke in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke. Ladijska straža mora biti organizirana in se izvajati tako, da učinkovitost osebja na straži ni poslabšana zaradi utrujenosti in da so naloge organizirane tako, da so prva ladijska straža na začetku plovbe in vse nadaljnje straže dovolj spočite in sposobne za delo. Minister predpiše najmanjše število članov posadke, ki jih mora imeti ladja za varno plovbo.
1
−
Član posadke ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register, je lahko tisti, ki si je pridobil ustrezno listino o strokovni usposobljenosti, Pooblastilo za dela na ladji lahko dobi le tisti, ki je telesno in duševno zmožen opravljati dela na ladji in ni zasvojen z alkoholom, mamili ali psihotropnimi substancami, kar se ugotovi z zdravniškim pregledom, kontrolira pa s periodičnimi pregledi. Splošne in posebne zdravstvene pogoje za delo na ladji, ki jih mora izpolnjevati član posadke, način, postopek in pogoje opravljanja predhodnih in obdobnih zdravstvenih pregledov ter obvezne imunizacije proti določenim nalezljivim boleznim in merila za oblikovanje najvišje cene zdravstvenih pregledov predpiše minister, pristojen za zdravje, s soglasjem ministra. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame listino o strokovni usposobljenosti pomorščaku:
1
+
Član posadke ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register, je lahko tisti, ki si je pridobil ustrezno listino o strokovni usposobljenosti, na podlagi pogojev, ki jih predpiše vlada v skladu z mednarodnimi konvencijami in predpisi Evropske unije. Pooblastilo za dela na ladji lahko dobi le tisti, ki je telesno in duševno zmožen opravljati dela na ladji in ni zasvojen z alkoholom, mamili ali psihotropnimi substancami, kar se ugotovi z zdravniškim pregledom, kontrolira pa s periodičnimi pregledi. Splošne in posebne zdravstvene pogoje za delo na ladji, ki jih mora izpolnjevati član posadke, način, postopek in pogoje opravljanja predhodnih in obdobnih zdravstvenih pregledov ter obvezne imunizacije proti določenim nalezljivim boleznim in merila za oblikovanje najvišje cene zdravstvenih pregledov predpiše minister, pristojen za zdravje, s soglasjem ministra. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame listino o strokovni usposobljenosti pomorščaku:
2
·
- trajno, če je trajno zdravstveno nesposoben,
2
·
- trajno, če je trajno zdravstveno nesposoben,
3
·
- začasno za obdobje zdravstvene nesposobnosti ali za največ pet let na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa zaradi ogrožanja varnosti človeškega življenja, premoženja ali okolja pri izvajanju nalog na ladji. Zoper odločbo o odvzemu listin iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. Neveljavno listino mora imetnik vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
3
·
- začasno za obdobje zdravstvene nesposobnosti ali za največ pet let na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa zaradi ogrožanja varnosti človeškega življenja, premoženja ali okolja pri izvajanju nalog na ladji. Zoper odločbo o odvzemu listin iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. Neveljavno listino mora imetnik vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
+
1
+
Izvajalci izobraževanj ali usposabljanj pomorščakov za pridobitev pooblastil morajo izpolnjevati zahteve glede programa izobraževanja ali usposabljanja, strokovne usposobljenosti učiteljev oziroma predavateljev, tehnične opremljenosti in sistema kakovosti v skladu z mednarodnimi konvencijami, predpisi Evropske unije, posebnimi zakoni in s tem zakonom ter na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti. Postopek sprejemanja in izvajanja izobraževalnih programov ter nadzor nad izvajalci izobraževanja se izvaja v skladu s predpisi s področja šolstva ob upoštevanju predpisov iz prejšnjega odstavka. Dovoljenje za izvajanje usposabljanj iz prvega odstavka tega člena izdaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Če Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pri izvajanju nadzora ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka tega člena, izvajalcu usposabljanja dovoljenje odvzame.
1
−
Kot član posadke se lahko vkrca na ladjo samo oseba s pomorsko knjižico ali dovoljenjem za vkrcanje in veljavno sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi. Pomorska knjižica je osebna listina, s katero član posadke dokazuje svojo strokovno izobrazbo, zdravstveno stanje, položaj na ladji ter koliko časa je na ladji zaposlen. Pomorska knjižica, na kateri je vizum pristojnega organa za potovanje v tujino, služi članu posadke tudi kot:
1
+
Kot član posadke se lahko vkrca na ladjo samo oseba s pomorsko knjižico in veljavno sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi. Pomorska knjižica je osebna listina, ki vsebuje naslednje osebne podatke člana posadke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, državljanstvo, spol, slika, podpis, višina, barva oči in las, izdana pooblastila in potrdila ter podatke o zdravstveni sposobnosti.
2
−
- potna listina (potni list) in mu daje pravico biti član posadke na ladji, ki plove v tujino,
−
3
−
- dokument za potovanje v tujino zaradi vkrcanja na ladjo oziroma po izkrcanju z ladje v tujini za vrnitev v Republiko Slovenijo.
−
1
−
Pogodbo o zaposlitvi skleneta pomorščak, ki po tem zakonu izpolnjuje pogoje za člana posadke in ladjar ali zanj od njega za to pooblaščena oseba.
1
+
Na ladji ne sme delati oseba, ki še ni dopolnila 16 let starosti. Pogodbo o zaposlitvi skleneta član posadke in ladjar ali njegov zastopnik. Član posadke lahko pred podpisom in po podpisu pogodbe o zaposlitvi pri posrednikih zaposlovanja iz 154.b člena tega zakona zahteva pojasnila in nasvete o vsebini pogodbe ter o pravicah in obveznostih, ki iz nje izhajajo. Pogodba o zaposlitvi se sklene v dveh izvirnikih, eden za ladjarja in eden za člana posadke. Na ladji morajo biti članom posadke na voljo listine v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, 2006 (Konvencija MOD št. 186) (Uradni list RS - MP, št. 2/16, v nadaljnjem besedilu: Konvencija o delu v pomorstvu), v slovenskem in angleškem jeziku.
+
1
+
Določbe tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, veljajo za vse člane posadke, ki plujejo na ladjah pod slovensko zastavo, razen če delajo na ladji, ki pluje izključno znotraj notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Za vsebine, ki se nanašajo na delovno razmerje in niso urejene s tem zakonom ali Konvencijo o delu v pomorstvu, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, sklenjena v Republiki Sloveniji, razen določb, ki se nanašajo na razporejanje delovnega časa, odmore in počitke, odrejanje nadurnega dela ter nočnega dela. Če obstaja dvom, ali naj se določene kategorije oseb ali vrste ladij za namen Konvencije o delu v pomorstvu obravnavajo kot člani posadke oziroma ladja, o tem odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Pri odločitvi se upošteva Resolucijo 94. zasedanja (pomorske) Generalne konference Mednarodne organizacije dela v zvezi z informacijami o poklicnih skupinah.
+
1
+
Pri izvajanju storitve posredovanja zaposlovanja je treba poleg predpisov o urejanju trga dela upoštevati tudi določbe Konvencije o delu v pomorstvu.
+
1
+
Dnevni delovni čas člana posadke ne sme trajati več kot 14 ur na dan in ne več kot 72 ur na teden. Čas dnevnega počitka se sme zagotoviti članu posadke največ v dveh delih, pri čemer mora en del trajati najmanj šest nepretrganih ur, presledek med zaporednima obdobjema počitka pa ne sme biti daljši od 14 ur. Nadurno delo člana posadke lahko izjemoma traja 86 ur na mesec. Zahtev po počitku iz tega člena ni treba izpolnjevati v izjemnih okoliščinah. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja se opravijo tako, da čim manj motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti. Ne glede na določbe tega člena in drugih predpisov o delovnem času ima poveljnik zaradi varnosti ladje, oseb ali tovora ali pomoči drugim ladjam ali osebam v stiski na morju pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih za zagotovitev normalnega stanja. Po prenehanju izjemnih okoliščin mora poveljnik pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotoviti primeren počitek. Član posadke, mlajši od 18 let, ne sme delati ponoči med 22. in 7. uro naslednjega dne, razen v primerih izvajanja praktičnega usposabljanja v okviru programa in urnika. O izjemi iz prejšnjega odstavka odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Članu posadke se mora zaradi njegovega zdravja in dobrega počutja zagotoviti izhod na kopno v vsakem pristanišču postanka v skladu z načrtom razporeditve dela na ladji tako, da je zagotovljeno nemoteno delo na ladji. 154.č člen Član posadke ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki se izračuna na podlagi najmanj 2,5 dne na mesec zaposlitve in sorazmerno za nedokončane mesece. Najmanjšega obdobja plačanega dopusta ni mogoče zamenjati za nadomestilo za dopust, razen kadar je delovno razmerje prekinjeno. Član posadke lahko izrabi letni dopust v celoti do konca naslednjega koledarskega leta.
+
1
+
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
+
2
+
a) ime in priimek, datum in kraj rojstva člana posadke;
+
3
+
b) ime in naslov ladjarja;
+
4
+
c) kraj in datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi; č) delo, ki ga bo član posadke opravljal;
+
5
+
d) znesek plače člana posadke ali formulo, uporabljeno za izračun plače, in določbo o izplačilu najmanj enkrat na mesec;
+
6
+
e) določbo, da se članu posadke omogoči prenos celotne ali dela plače na družinske člane;
+
7
+
f) število dni plačanega letnega dopusta ali formulo, ki se uporablja za njegov izračun, in način izrabe letnega dopusta;
+
8
+
g) določbe o prenehanju pogodbe, in sicer:
+
9
+
- za pogodbo za nedoločen čas: pogoji, pod katerimi imata stranki pravico odpovedati pogodbo z odpovednim rokom, ki za ladjarja ni krajši kot za člana posadke;
+
10
+
- za pogodbo za določen čas: datum prenehanja pogodbe,
+
11
+
- za pogodbo za eno potovanje: namembno pristanišče in čas, ki mora preteči po prihodu, preden je član posadke izkrcan;
+
12
+
h) dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, ki ga članu posadke zagotovi ladjar, in način zagotavljanja;
+
13
+
i) določbe, ki se nanašajo na pravico člana posadke do povratnega potovanja v skladu s 155. členom tega zakona, in sicer:
+
14
+
- okoliščine, v katerih so člani posadke upravičeni do povratnega potovanja;
+
15
+
- najdaljše trajanje dela na ladji, po katerem je član posadke upravičen do povratnega potovanja, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev; in
+
16
+
- natančno določene pravice člana posadke, ki se nanašajo na namembni kraj, način prevoza, bivanje in hrano, stroškovne postavke in druge ukrepe, ki jih zagotovi ladjar;
+
17
+
j) sklicevanje na morebitno kolektivno pogodbo in
+
18
+
k) druge podatke v skladu z zakonodajo Republike Slovenije. Veljavnost pogodbe o zaposlitvi ne preneha, ko je pomorščak zadržan v ujetništvu na ladji ali izven nje zaradi piratstva ali oboroženega ropa ladje, ne glede na to, ali je datum, določen za njen iztek, potekel ali je katera od strank podala obvestilo o njeni začasni ali dokončni prekinitvi. Plače in druge upravičenosti po pogodbi o zaposlitvi se izplačujejo v celotnem obdobju ujetništva, dokler pomorščaku ni zagotovljeno povratno potovanje v skladu s 155. členom tega zakona, ali če pomorščak umre med ujetništvom, do dneva smrti. Dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja iz točke h) prejšnjega odstavka je lahko v obliki zavarovanja, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja.
1
−
Če se je član posadke med delovnim razmerjem ali po prenehanju delovnega razmerja izkrcal z ladje v drugem pristanišču, v katerem se je vkrcal, mu mora ladjar, oziroma od njega pooblaščena oseba preskrbeti vrnitev v pristanišče, v katerem se je vkrcal, oziroma v kraj njegovega stalnega prebivališča ali v kraj, v katerem je ladjarjev sedež oziroma tja, kamor je določeno v pogodbi o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: povratno potovanje). Če ladjar ali od njega pooblaščena oseba ne preskrbi članu ladijske posadke povratnega potovanja po prejšnjem odstavku, mu preskrbi povratno potovanje iz tujine diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije, na ladjarjeve stroške.
1
+
Član posadke ima pravico do povratnega potovanja na ladjarjeve stroške, če:
+
2
+
a) pogodba o zaposlitvi preneha veljati med tem, ko je član posadke v tujini,
+
3
+
b) pogodbo o zaposlitvi prekine ladjar ali član posadke zaradi utemeljenih razlogov, ali
+
4
+
c) član posadke ni več sposoben izpolnjevati svojih dolžnosti iz pogodbe o zaposlitvi ali se od njega ne more pričakovati, da jih bo opravljal. Ladjar ne sme od člana posadke zahtevati, naj zagotovi predplačilo za kritje stroškov povratnega potovanja na začetku zaposlitve, ali odšteti stroškov od plače člana posadke ali drugih pravic. Če ladjar ne zagotovi članu posadke povratnega potovanja v skladu s prvim odstavkom tega člena, mu na ladjarjeve stroške povratno potovanje iz tujine zagotovi diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije. Ladjar mora zagotoviti članu posadke pravico do povratnega potovanja ne glede na finančne okoliščine ladjarja ali nezmožnost nadomestitve člana posadke. Na ladji mora biti članu posadke na voljo izvod določb tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu glede povratnega potovanja v slovenskem in angleškem jeziku. Ladjar ima pravico zahtevati povračilo vseh stroškov za povratno potovanje od člana posadke, ki se je brez dovoljenja ali po svoji krivdi izkrcal z ladje.
1
−
Stroške za povratno potovanje člana posadke ladje krije ladjar. Ladjar ima pravico zahtevati povračilo vseh stroškov za povratno potovanje od člana posadke ladje, ki se je brez dovoljenja ali po svoji krivdi izkrcal z ladje. Stroški povratnega potovanja člana posadke ladje obsegajo stroške za stanovanje, hrano in prevoz.
−
1
−
Za ugotavljanje psihofizičnega stanja člana posadke, vpliva alkohola ali drugih psihotropnih snovi se smiselno uporabljajo določbe 63., 63.a in 63.b člena tega zakona.
1
+
Član posadke mora opravljati dela na ladji v skladu s svojimi dolžnostmi, ki jih predpisujejo zakon in pravila navigacije. Delo mora opravlja tako, da ne ogroža varnosti prometa in ne poškoduje ladje ali tovora na njej, ne ogroža varnosti potnikov ali drugih oseb na ladji in ne onesnažuje okolja z ladje. Član posadke, ki je v takem psihofizičnem stanju, pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi, da je nesposoben za opravljanje del v zvezi z varnostjo plovbe, ne sme upravljati plovila, niti opravljati drugih del v zvezi z varnostjo plovbe. Najmanj štiri ure pred nastopom ladijskega stražarjenja je članom posadke prepovedano vsako uživanje alkohola. Za ugotavljanje psihofizičnega stanja člana posadke, vpliva alkohola ali drugih psihotropnih snovi se smiselno uporabljajo določbe 63., 63.a in 63.b člena tega zakona.
1
−
Član ladijske posadke mora dežurnega častnika ali poveljnika ladje nemudoma obvestiti:
1
+
Član posadke mora dežurnega častnika ali poveljnika ladje nemudoma obvestiti:
2
·
1. vsakem izrednem dogodku, ki bi utegnil ogrožati varnost ladje, potnikov, drugih oseb ali tovora na ladji ter onesnažiti okolje z nevarnimi in škodljivimi snovmi z ladje;
2
·
1. vsakem izrednem dogodku, ki bi utegnil ogrožati varnost ladje, potnikov, drugih oseb ali tovora na ladji ter onesnažiti okolje z nevarnimi in škodljivimi snovmi z ladje;
3
−
2. kadar pri plovbi po plovnih poteh opazi, da posamezni svetilniki in luči ne delujejo oziroma da označbe ali signalni plovki niso na svojem mestu. Ob nevarnosti, brodolomu ali drugi nezgodi si morajo člani ladijske posadke prizadevati, da rešijo ladjo, potnike, druge osebe na ladji in tovor ter da zavarujejo okolje, dokler jim poveljnik ladje ne ukaže, naj ladjo zapustijo.
3
+
2. kadar pri plovbi po plovnih poteh opazi, da posamezni svetilniki in luči ne delujejo oziroma da označbe ali signalni plovki niso na svojem mestu. Ob nevarnosti, brodolomu ali drugi nezgodi si morajo člani posadke prizadevati, da rešijo ladjo, potnike, druge osebe na ladji in tovor ter da zavarujejo okolje, dokler jim poveljnik ladje ne ukaže, naj ladjo zapustijo.
1
−
Ob brodolomu ali drugi nezgodi ladje je ladjar dolžan članu posadke povrniti škodo zaradi uničenih ali poškodovanih osebnih stvari na ladji. Član ladijske posadke, ki je v delovnem razmerju, ima po brodolomu najmanj še dva meseca pravico do plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Glede povratnega potovanja člana posadke ladje, ki je pretrpela brodolom, se uporabljajo določbe 155. in 156. člena tega zakona.
1
+
Ob brodolomu ali drugi nezgodi ladje je ladjar dolžan članu posadke povrniti škodo zaradi uničenih ali poškodovanih osebnih stvari na ladji. Član posadke ima po brodolomu ali drugi nezgodi ladje pravico do izplačila najmanj polovice preostanka predvidene plače, ki bi mu pripadala za čas vkrcanja na ladji, če ne bi prišlo do brodoloma ali druge nezgode, vendar najmanj v višini dveh mesečnih plač, če je to za člana posadke ugodnejše. Glede povratnega potovanja člana posadke ladje, ki je pretrpela brodolom, se uporabljajo določbe 155. člena tega zakona.
+
1
+
Ladja mora imeti predpisan in vzpostavljen postopek, ki omogoča članom posadke, da vložijo prijavo v zvezi s katero koli domnevno kršitvijo zahtev Konvencije o delu v pomorstvu. Zaradi vložene prijave član posadke ne sme utrpeti posledic. Nadzor nad določbami tega poglavja, ki se nanašajo na delovna razmerja, izvaja na plovilih inšpektor za delo v sodelovanju s pomorskim inšpektorjem.
1
−
Za škodo zaradi telesne poškodbe ali smrti člana ladijske posadke je odgovoren ladjar, če ne dokaže, da škoda ni nastala zaradi njegove krivde. Za sojenje v sporih iz tega člena je pristojno sodišče za pomorske (plovbne) spore.
1
+
Za škodo zaradi telesne poškodbe ali smrti člana posadke je odgovoren ladjar, če ne dokaže, da škoda ni nastala zaradi njegove krivde. Za sojenje v sporih iz tega člena je pristojno sodišče za pomorske (plovbne) spore.
2
·
2. Poveljnik ladje
2
·
2. Poveljnik ladje
1
−
Poveljnik ladje mora skrbeti za preskrbo ladje, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom. Poveljnik ladje mora v predpisanih rokih opravljati vaje z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje ter z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gašenje požara. Poveljnik ladje mora biti med plovbo na ladji. Poveljnik ladje se mora pred odhodom ladje na pot prepričati, ali je ladja sposobna za plovbo in ali bo lahko opravila določeno potovanje, ter poskrbeti, da so na ladji vse predpisane listine in knjige ter vsi člani posadke; če ladja prevaža potnike, se mora zlasti prepričati, ali je zagotovljena njihova varnost.
1
+
Poveljnik ladje mora skrbeti za preskrbo ladje, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom. Poveljnik ladje mora v predpisanih rokih opravljati vaje z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje ter z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gašenje požara ter druge predpisane vaje. Poveljnik ladje mora biti med plovbo na ladji. Poveljnik ladje se mora pred odhodom ladje na pot prepričati, ali je ladja sposobna za plovbo in ali bo lahko opravila določeno potovanje, ter poskrbeti, da so na ladji vse predpisane listine in knjige ter vsi člani posadke; če ladja prevaža potnike, se mora zlasti prepričati, ali je zagotovljena njihova varnost.
1
−
Poveljnik ladje ima pravico in dolžnost izdajati ukaze vsem osebam na ladji, s katerimi zagotavlja varnost ladje in njene plovbe in ohranja red na ladji, ter pravico in dolžnost nadzorovati izvršitev izdanih ukazov. Za red in varnost na ladji sme imeti poveljnik na ladji potrebno strelno orožje; člani posadke na ladji ne smejo imeti orožja.
1
+
Poveljnik ladje ima pravico in dolžnost izdajati ukaze vsem osebam na ladji, s katerimi zagotavlja varnost ladje in njene plovbe in ohranja red na ladji, ter pravico in dolžnost nadzorovati izvršitev izdanih ukazov.
1
−
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi in drugih predpisov, ki urejajo varnost pomorske plovbe, izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu pristojnem za pomorstvo. Inšpektor je lahko oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo. Navtični inšpektor mora imeti opravljen tudi strokovni izpit za naziv poveljnik ladje z bruto tonažo 3000 ali več, strojni inšpektor pa opravljen strokovni izpit za naziv upravitelj stroja na ladji s pogonskim strojem z močjo 3000 kW ali več. Inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Minister podrobneje uredi način in pogoje za delo pomorske inšpekcije in inšpektorjev. Inšpektor ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda minister. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister. Inšpekcijo nad domačimi vojaškimi ladjami izvaja pristojna inšpekcija ministrstva, pristojnega za obrambo. Inšpekcijsko nadzorstvo iz prejšnjega odstavka lahko opravlja tudi pomorska inšpekcija pri ministrstvu pristojnem za pomorstvo po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za obrambo.
1
+
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi in drugih predpisov, ki urejajo varnost pomorske plovbe, izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo. Pomorski inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Vlada podrobneje uredi način in pogoje za delo pomorske inšpekcije in inšpektorjev. Določbe o inšpekcijskem nadzoru se uporabljajo za ladje, vpisane v slovenski ladijski register, in za tuje ladje, razen če ni drugače določeno. Pomorski inšpektor ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda minister. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister. Pomorski inšpektor ima prosti dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti. Inšpekcijo nad domačimi vojaškimi ladjami izvaja pristojna inšpekcija ministrstva, pristojnega za obrambo.
1
·
Inšpekcijsko nadzorstvo nad varnostjo plovbe po tem zakonu obsega nadzor nad:
1
·
Inšpekcijsko nadzorstvo nad varnostjo plovbe po tem zakonu obsega nadzor nad:
2
−
1. plovili glede njihove sposobnosti za plovbo, varstva oseb na njih in varstva okolja;
2
+
1. plovili glede njihove sposobnosti za plovbo, varstva oseb na njih in varstva okolja,
3
−
2. izvajanjem mednarodnega režima pristanišč v skladu z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, nad stanjem pristanišč, o izpolnjevanju pogojev za varno plovbo in za varen privez plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in nakladanje in razkladanje tovora;
3
+
2. izvajanjem mednarodnega režima pristanišč v skladu z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, nad stanjem pristanišč, o izpolnjevanju pogojev za varno plovbo in za varen privez plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in nakladanje in razkladanje tovora,
4
−
3. vzdrževanjem in zaznamovanjem plovnih poti v teritorialnem morju in na notranjih morskih vodah Republike Slovenije in stanjem objektov za varnost plovbe na njih;
4
+
3. graditvijo objektov na morju in morski obali glede varnosti plovbe,
5
−
4. opravljanjem radijske službe za varstvo človeškega življenja na morju;
5
+
4. opravljanjem javnega prevoza oseb ali blaga po morju,
6
−
5. graditvijo objektov na morju in morski obali glede varnosti plovbe;
6
+
5. člani posadke na plovilu,
7
−
6. izvajanjem plovbnega režima čolnov;
7
+
6. izvajanjem varstva pri delu članov posadk. Po obvestilu pristaniškega nadzornika se zaradi zagotavljanja varnosti plovbe lahko izvede inšpekcijsko nadzorstvo nad:
8
−
7. opravljanjem javnega prevoza oseb ali blaga po morju;
8
+
1. izvajanjem plovbnega režima,
9
−
8. plavajočimi napravami, glede varnosti za njihovo uporabo in glede njihove plovne sposobnosti;
9
+
2. plavajočimi napravami glede varnosti za njihovo uporabo in njihove plovne sposobnosti,
10
−
9. službo pilotaže;
10
+
3. službo pilotaže,
11
−
10. službo vleke ladij;
11
+
4. službo vleke ladij.
12
−
11. člani posadke plovila;
−
13
−
12. izvajanjem varstva pri delu članov posadk. V primeru ugotovitve prekrška iz 979., 980., 981., 982., 983., 984., 985., 986., 987. in 989. člena tega zakona lahko inšpektor izda plačilni nalog za denarno kazen osebam, ki jih zaloti pri prekršku.
−
1
−
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad ladjo po 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena pomorski inšpektor preverja, ali ima ladja veljavna spričevala v skladu z določbami Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, Mednarodne konvencije o tovornih črtah in Mednarodne konvencije ILO št. 147 o delovnih pogojih za pomorščake; če zanjo ne veljajo določbe teh konvencij pa, ali ima veljavno spričevalo o sposobnosti za plovbo in spričevalo o tovorni črti v skladu s predpisi svoje države in spričevala o preprečevanju onesnaženja morja z oljem. Če ima ladja veljavne listine iz prvega odstavka tega člena, se inšpekcijsko nadzorstvo omeji na preverjanje:
1
+
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad ladjo po 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena pomorski inšpektor preverja, ali ima ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, predpisane listine in knjige in njihovo veljavnost, ter stanje ladje, vključno s strojnico, nastanitvijo pomorščakov, delovnimi in higienskimi razmerami, na način, ki ga skladno s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Poleg preverjanja listin in knjig iz prvega odstavka tega člena pomorski inšpektor preveri tudi, ali ima ladja, ki naklada ali razklada tovor, veljavno listino, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje ali razkladanje tovora in, ali je stanje teh naprav v skladu s podatki iz te listine.
2
−
1. ali položaj tovorne črte oziroma nadvodja ustreza podatkom iz teh listin;
−
3
−
2. ali je ladja naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto nadvodja in ali je tovor pravilno razporejen po pogojih, navedenih v teh listinah. Poleg preverjanja listin iz prvega odstavka tega člena pomorski inšpektor preveri tudi, ali ima ladja, ki naklada ali razklada tovor, veljavno listino, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje ali razkladanje tovora in, ali je stanje teh naprav v skladu s podatki iz te listine.
−
1
−
Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja nima veljavnih listin iz prvega odstavka prejšnjega člena ali, da položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz teh listin ali, da ladja ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto nadvodja ali, da tovor ni pravilno razporejen, ladji prepove odhod iz pristanišča vse dotlej, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej. Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja onesnažuje okolje ali se utemeljeno sumi, da ga bo onesnažila, ji prepove odhod iz pristanišča, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali okoliščine, ki so bile razlog za prepoved. Če pomorski inšpektor pri nadzorstvu po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ladja nima veljavne listine, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje in razkladanje tovora ali če ugotovi, da stanje teh naprav ni v skladu s podatki iz te listine, ladji prepove nakladanje in razkladanje tovora z lastnimi napravami.
1
+
Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja nima veljavnih listin in knjig iz prvega odstavka prejšnjega člena, da položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz teh listin, da ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto ali črto nadvodja, da tovor ni pravilno razporejen ali da ima v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi konvencijami in drugimi predpisi, ki zavezujejo ladjo, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, druge pomanjkljivosti, ki očitno ogrožajo varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje, ladji prepove odhod iz pristanišča ali nadaljevanje trgovskih operacij. Prepoved odhoda iz pristanišča in prepoved nadaljevanja trgovskih operacij veljata, dokler pomorski inšpektor ne ugotovi, da ladja lahko nadaljuje plovbo ali trgovske operacije brez nevarnosti za varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje. Če pomanjkljivosti ni mogoče hitro odpraviti v pristanišču, v katerem je bila ladja zadržana, lahko pomorski inšpektor dovoli ladji nadaljevanje plovbe do primerne najbližje ladjedelnice. Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja onesnažuje okolje ali se utemeljeno sumi, da ga bo onesnažila, ji prepove odhod iz pristanišča, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali okoliščine, ki so bile razlog za prepoved. Če pomorski inšpektor pri nadzorstvu po drugem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ladja nima veljavne listine, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje in razkladanje tovora ali če ugotovi, da stanje teh naprav ni v skladu s podatki iz te listine, ladji prepove nakladanje in razkladanje tovora z lastnimi napravami.
1
−
Če pomorski inšpektor iz upravičenih razlogov sumi, da stanje tuje ladje bistveno ne ustreza podatkom, navedenim v listinah iz prvega odstavka 183. člena tega zakona ali, da je tuja ladja vkrcala več potnikov, kot je dovoljeno ali, da nima minimalnega števila strokovno usposobljenih članov posadke in da v takšnem stanju oziroma s tolikšnim številom potnikov ali s takšnim stanjem posadke očitno ne bi bila sposobna nadaljevati plovbe, ne da bi bilo to nevarno za življenje ljudi na njej, ladji prepove odhod iz pristanišča, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej. Pomorski inšpektor pri nadzoru tuje ladje postopa glede ladijske posadke tudi po določilih Konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov.
1
+
Če pomorski inšpektor iz upravičenih razlogov sumi, da stanje ladje bistveno ne ustreza podatkom, navedenim v spričevalih in listinah iz prvega odstavka 183. člena tega zakona ali, da je ladja vkrcala več potnikov, kot je dovoljeno ali, da nima minimalnega števila strokovno usposobljenih članov posadke in da v takšnem stanju oziroma s tolikšnim številom potnikov ali s takšnim stanjem posadke očitno ne bi bila sposobna nadaljevati plovbe, ne da bi bilo to nevarno za življenje ljudi na njej, ladji prepove odhod iz pristanišča, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej. Pomorski inšpektor pri nadzoru ladje postopa glede ladijske posadke tudi po določilih Konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov.
1
−
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad sposobnostjo ladje za plovbo, vpisane v register ladij Republike Slovenije, pomorski inšpektor preverja:
1
+
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad sposobnostjo ladje za plovbo, vpisane v slovenski ladijski register, pomorski inšpektor preverja:
2
·
1. ali ima ladja veljavne predpisane ladijske listine in knjige;
2
·
1. ali ima ladja veljavne predpisane ladijske listine in knjige;
3
·
2. ali so na ladji od dneva, ko so bile ladijske listine izdane oziroma na podlagi tehničnega nadzorstva potrjene, nastale takšne bistvene spremembe, zaradi katerih je očitno, da v takem stanju ladja ni sposobna pluti, ne da bi bilo to nevarno za ljudi in tovor na njej ter okolje;
3
·
2. ali so na ladji od dneva, ko so bile ladijske listine izdane oziroma na podlagi tehničnega nadzorstva potrjene, nastale takšne bistvene spremembe, zaradi katerih je očitno, da v takem stanju ladja ni sposobna pluti, ne da bi bilo to nevarno za ljudi in tovor na njej ter okolje;
4
·
3. ali ladja izpolnjuje pogoje iz 92. člena tega zakona;
4
·
3. ali ladja izpolnjuje pogoje iz 92. člena tega zakona;
5
·
4. ali ima ladja na svojih bokih predpisano označbo tovorne črte oziroma črto nadvodja;
5
·
4. ali ima ladja na svojih bokih predpisano označbo tovorne črte oziroma črto nadvodja;
6
−
5. izurjenost posadke v ravnanju z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje in z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara. Inšpekcijsko nadzorstvo obsega tudi preverjanje, ali ima ladja veljaven register tovorne naprave in ali stanje naprav za nakladanje in razkladanje tovora ustreza podatkom iz registra tovorne naprave.
6
+
5. izurjenost posadke v ravnanju z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje in z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara. Inšpekcijsko nadzorstvo obsega tudi preverjanje, ali ima ladja veljaven register tovorne naprave in ali stanje naprav za nakladanje in razkladanje tovora ustreza podatkom iz registra tovorne naprave. Kadar je na ladji, vpisani v slovenski ladijski register, pristojni organ tuje države ugotovil pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje, mora ladjar o tem nemudoma obvestiti pomorskega inšpektorja in v čim krajšem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
1
−
Če pomorski inšpektor ugotovi, da vzdrževanje radijskih postaj in opravljanje radijske službe nista v skladu z veljavnimi predpisi, naloži, naj se ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odpravijo oziroma storijo ustrezni ukrepi.
−
1
−
Če pomorski inšpektor ugotovi, da član posadke ladje nima ustreznega pooblastila za opravljanje del ali veljavne listine o vpisu na ladjo, določi rok za odpravo teh pomanjkljivosti. Če član posadke ladje v določenem roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, pomorski inšpektor naloži poveljniku ladje, da tega člana posadke izkrca z ladje. Če ob nadzoru pomorski inšpektor ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln, nima listine o usposobljenosti, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna.
1
+
Če pomorski inšpektor ugotovi, da član posadke ladje nima ustreznega pooblastila za opravljanje del ali veljavne listine o vpisu na ladjo, določi rok za odpravo teh pomanjkljivosti. Če član posadke ladje v določenem roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, pomorski inšpektor naloži poveljniku ladje, da tega člana posadke izkrca z ladje.
1
−
Če pomorski inšpektor ugotovi, da je član posadke plovila pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi, ali da je v takem psihofizičnem stanju, da bi utegnil ogrožati varnost plovbe, ga odstrani z dela, na čolnu pa mu prepove nadaljnje upravljanje čolna. V času plovbe in kadar se ladja nahaja izven teritorialnega morja Republike Slovenije, ima pooblastila za ukrepanje iz prejšnjega odstavka poveljnik ladje.
1
+
Če pomorski inšpektor ugotovi, da je član posadke plovila pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi, ali da je v takem psihofizičnem stanju, da bi utegnil ogrožati varnost plovbe, odredi poveljniku ladje, da ga odstrani z dela. Če je ta oseba poveljnik ladje, pomorski inšpektor odredi poveljnikovo odstranitev z dela poveljnikovemu namestniku. V času plovbe in kadar se ladja nahaja izven teritorialnega morja Republike Slovenije, ima pooblastila za ukrepanje iz prejšnjega odstavka poveljnik ladje.
1
−
Pomorski inšpektor je pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva upravičen ukrepati tudi skladno z drugimi predpisi, ki urejajo vprašanja s področja varnosti plovbe. Pomorska inšpekcija je pristojna za preiskovanje nesreč na morju. Pri preiskovanju nesreč pomorski inšpektor ugotovi vse okoliščine nesreče in sestavi poročilo o nesreči na morju. Minister izda pravilnik o preiskovanju nesreč na morju.
1
+
Pomorski inšpektor je pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva upravičen ukrepati tudi skladno z drugimi predpisi, ki urejajo vprašanja s področja varnosti plovbe.
1
−
Če pomorski inšpektor na kakršenkoli način izve, da prihaja v slovenske vode ladja, ki ne ustreza splošno sprejetim mednarodnim predpisom in standardom varnosti plovbe, ji lahko prepove vplovitev v slovenske vode. Če je ladja iz prejšnjega odstavka že vplula v slovenske vode, ima pomorski inšpektor pravico naložiti ladji, da takoj izpluje iz slovenskih voda. Če ladja iz prejšnjega odstavka ne ravna po odločbi pomorskega inšpektorja, sme ta na njene stroške in njeno nevarnost odrediti usposobljeni organizaciji, da to ladjo odstrani iz slovenskih voda. TRETJI DEL - DRŽAVNA PRIPADNOST, IDENTIFIKACIJA IN VPIS LADJE I. poglavje - DRŽAVNA PRIPADNOST IN IDENTIFIKACIJA LADIJ
1
+
Če pomorski inšpektor na kakršenkoli način izve, da prihaja v slovenske vode ladja, ki ne ustreza splošno sprejetim mednarodnim predpisom in standardom varnosti plovbe, ji lahko prepove vplovitev v slovenske vode. Če je ladja iz prejšnjega odstavka že vplula v slovenske vode, ima pomorski inšpektor pravico naložiti ladji, da takoj izpluje iz slovenskih voda. Ladji, ki ni izpolnila pogojev, ki jih je odredil pristojni organ države članice Evropske unije v pristanišču inšpekcijskega pregleda, ali ki zavrne izpolnitev veljavnih zahtev konvencij, tako da ne odpluje v določeno ladjedelnico, pomorski inšpektor prepove vplutje v vsa pristanišča in sidrišča Evropske unije. Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja v nasprotju s predpisi Evropske unije nima potrdila o zavarovanju za pomorske terjatve iz 66.b člena tega zakona in ni razlogov za njeno zadržanje, lahko izda odločbo o izgonu ladje ter o tem uradno obvesti Evropsko komisijo, druge države članice Evropske unije in državo zastave, pod katero pluje ladja. Če ladja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne ravna po odločbi pomorskega inšpektorja, sme ta na njene stroške in njeno nevarnost odrediti usposobljeni organizaciji, da to ladjo odstrani iz slovenskih voda. XI. poglavje - PREISKOVANJE POMORSKIH NESREČ
+
1
+
Namen preiskovanja pomorskih nesreč v skladu s tem zakonom ni ugotavljanje odgovornosti ali krivde, ampak ugotavljanje vzrokov nesreče in preprečevanje nastajanja podobnih nesreč.
+
1
+
To poglavje se uporablja za pomorske nesreče:
+
2
+
- v katere so vključene ladje, ki plujejo pod slovensko zastavo;
+
3
+
- do katerih pride v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije;
+
4
+
- če zadevajo druge pomembne interese Republike Slovenije.
+
1
+
Opredelitev pomorskih nesreč, obveznost in načrt preiskovanja, obveznost in način obveščanja, pogoje za preiskovalce pomorskih nesreč (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), način dela in financiranja preiskovalcev, vsebino poročila o nesreči, sodelovanje z drugimi organi v Republiki Sloveniji in organi drugih držav članic Evropske unije predpiše vlada v skladu s predpisi Evropske unije. 200.č člen Za preiskovanje pomorskih nesreč, v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, je pristojen preiskovalec, ki je pri svojem delu in odločanju neodvisen, samostojen in ima zagotovljena finančna sredstva. Preiskovalec deluje v okviru samostojne organizacijske enote v ministrstvu, pristojnem za pomorstvo, ali drugem organu, katerega interesi niso v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalca. Enega ali več preiskovalcev imenuje vlada. Preiskovalec je lahko oseba z najmanj deset let delovnih izkušenj na področju varnosti prometa. Preiskovalec odloči o uvedbi preiskave, vodi preiskavo in pripravi podrobno poročilo o pomorski nesreči. Preiskovalec lahko izvedbo preiskave in pripravo poročila o pomorski nesreči prepusti preiskovalcem iz 200.h člena tega zakona. V tem primeru mora potrditi poročilo o pomorski nesreči.
+
1
+
Preiskovalec lahko opravi razgovore z vsemi, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko prouči predmete, dokumente, zapise in druge pomembne podatke, pri čemer ima naslednja pooblastila:
+
2
+
- za takojšen prost pristop na kraj pomorske nesreče in do ladje, njenih delov in tovora;
+
3
+
- da začasno zadrži ladjo ali njene dele, dokler je to nujno potrebno za namen preiskovanja pomorske nesreče;
+
4
+
- za takojšen popis in odreditev zavarovanja dokazov ter nadzor nad iskanjem in odstranjevanjem razbitin, naplavin, drugih sestavnih delov in snovi za potrebe preiskave;
+
5
+
- za izvedbo preiskave predmetov iz prejšnje alineje in za prost dostop do rezultatov takšnih preiskav;
+
6
+
- da zahteva katero koli informacijo ali zapis, ki se nanaša na ladjo, plovbo, tovor, posadko ali druge osebe, predmete, pogoje in okoliščine, če za to ni zakonske ovire;
+
7
+
- da dobi na razpolago rezultate medicinskih in patoloških preiskav trupel žrtev, če so bili ti rezultati predhodno pridobljeni na podlagi odločbe sodišča;
+
8
+
- da dobi na podlagi soglasja preiskovalnega sodnika na razpolago rezultate preiskav na vzorcih, vzetih posadki ali drugim osebam, brez njihove privolitve;
+
9
+
- da predlaga preiskovalnemu sodniku, da odredi preiskavo na vzorcih, vzetih posadki ali drugim osebam, če rezultatov iz prejšnje alineje ni mogoče pridobiti drugače;
+
10
+
- da brez odločbe sodišča opravi razgovore s pričami in udeleženci;
+
11
+
- da zaprosi za katero koli informacijo, ki jo ima država, pod katere zastavo pluje ladja, ladjarji, klasifikacijski zavodi ali druge subjekti, ki bi lahko pripomogli k preiskavi. Kadar preiskovalec opravlja razgovore s pričami in udeleženci v skladu s prejšnjim odstavkom, jih mora opozoriti, da imajo pravico odreči sodelovanje v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Preiskovalec lahko začasno odvzame plovilo za potrebe vodenja preiskave proti ustreznemu nadomestilu, o čemer se izda potrdilo. Če osebe, ki lahko zagotovijo informacije, ovirajo preiskovalca brez zakonitega razloga pri izvajanju pooblastil iz prvega odstavka tega člena, obvesti policijo, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
+
1
+
Podatki, ki jih pridobi preiskovalec pri preiskavi pomorske nesreče, so zaupni in niso dostopni javnosti. Ti podatki so lahko dostopni javnosti samo, če za to obstaja prevladujoč javni interes, ki izhaja iz končnega poročila preiskovalca o pomorski nesreči.
+
1
+
Preiskovalec mora drugemu pristojnemu preiskovalnemu organu ali državnemu tožilcu na njegovo zahtevo strokovno pomagati pri delu. Določbe tega zakona o preiskovanju pomorskih nesreč ne omejujejo pristojnosti organov po drugih predpisih.
+
1
+
Preiskovanje pomorske nesreče je neodvisno od preiskav kaznivih dejanj ali drugih vzporednih preiskav, ki ugotavljajo odgovornost ali delitev krivde. Zaradi teh preiskav ne sme biti neutemeljeno ovirano, prekinjeno ali odloženo preiskovanje nesreče na morju.
+
1
+
Vlada Republike Slovenije lahko za preiskovanje pomorskih nesreč sklene sporazum z državo članico Evropske unije. Na podlagi tega sporazuma lahko preiskovalci te države, ki so za preiskovanje pomorskih nesreč pooblaščeni v skladu z Direktivo 2009/18/ES , izvedejo preiskavo in pripravijo poročilo o pomorski nesreči v skladu s tem zakonom, če jim preiskovalec na podlagi tretjega odstavka 200.č člena tega zakona prepusti izvedbo preiskave in pripravo poročila. V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi naloge preiskovalcev, financiranje ter druge vsebine v skladu z Direktivo 2009/18/ES . TRETJI DEL - DRŽAVNA PRIPADNOST, IDENTIFIKACIJA IN VPIS LADJE I. poglavje - DRŽAVNA PRIPADNOST IN IDENTIFIKACIJA LADIJ
1
−
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo določi ime ladje v odločbi o vpisu ladje v register, klicni znak in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity - identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) pa določi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
1
+
Ladja, ki je vpisana v register, mora imeti ime in klicni znak. Potniška ladja bruto tonaže nad 100 in ladja bruto tonaže nad 300 mora imeti številko IMO. Dve ladji ne smeta imeti enakega imena in klicnega znaka. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo določi ime ladje v odločbi o vpisu ladje v register, klicni znak in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity - identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) pa določi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Čoln in plavajoča naprava mora imeti označbo, lahko pa ima tudi ime.
1
−
Ladja in čoln, ki imata radijsko napravo, morata imeti klicni znak po predpisih o mednarodnem radijskem prometu. II. poglavje - SLOVENSKI LADIJSKI REGISTER
1
+
Ladja in čoln, ki imata radijsko napravo, morata imeti klicni znak in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity - identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) po predpisih o mednarodnem radijskem prometu. II. poglavje - SLOVENSKI LADIJSKI REGISTER
2
·
1. Splošne določbe
2
·
1. Splošne določbe
1
−
V slovenski ladijski register (v nadaljnjem besedilu: register) se vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona. Register vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za vodenje registra). Določbe tega zakona o vpisovanju ladij se smiselno uporabljajo tudi za vpisovanje ladij v gradnji, čolnov in plavajočih naprav. Minister izda predpis o načinu vpisovanja v register.
1
+
V slovenski ladijski register (v nadaljnjem besedilu: register) se vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona. Register vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za vodenje registra). Določbe tega poglavja in Četrtega dela tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za ladje v gradnji, čolne in plavajoče naprave. Minister izda predpis o načinu vpisovanja v register.
1
−
Register je javna knjiga, ki je sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Organ, pristojen za vodenje registra, je dolžan izdati osebi, ki to zahteva, proti določenemu plačilu, potrdilo o stanju vpisov v vpisniku. Potrdila iz prejšnjega odstavka so javne listine. Zbirko listin sme pregledovati oziroma zahtevati prepis listine, samo oseba, ki ima za to upravičen interes. Dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra.
1
+
Register je javna knjiga, ki je sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Organ, pristojen za vodenje registra, je dolžan izdati osebi, ki to zahteva, proti določenemu plačilu, potrdilo o stanju vpisov v vpisniku. Potrdila iz prejšnjega odstavka so javne listine. Zbirko listin sme pregledovati oziroma zahtevati prepis listine, samo oseba, ki ima za to upravičen interes. Dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra. Register se lahko vodi kot elektronska zbirka podatkov. Register se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povezuje s Poslovnim registrom Slovenije in registrom frekvenc za radijska dovoljenja, za prevzem naslednjih podatkov: matična številka, sedež, klicni znak in številka MMSI.
2
·
2. Vpis ladij
2
·
2. Vpis ladij
1
·
Ladje se vpisujejo v naslednje vpisnike:
1
·
Ladje se vpisujejo v naslednje vpisnike:
2
·
- vpisnik trgovskih ladij;
2
·
- vpisnik trgovskih ladij;
+
3
+
- vpisnik jaht;
3
·
- vpisnik ribiških ladij;
4
·
- vpisnik ribiških ladij;
4
·
- vpisnik javnih ladij;
5
·
- vpisnik javnih ladij;
5
·
- vpisnik ladij v gradnji;
6
·
- vpisnik ladij v gradnji;
6
·
- vpisnik vojaških ladij. Vpisnik vojaških ladij se vodi pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.
7
·
- vpisnik vojaških ladij. Vpisnik vojaških ladij se vodi pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.
1
·
Ladja, ki ni trgovska, je lahko vpisana v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1
·
Ladja, ki ni trgovska, je lahko vpisana v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:
2
−
1. je v več kakor polovični lasti državljanov Republike Slovenije, držav članic Evropske unije ali pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji ali v državah članicah Evropske unije; Če lastnik ali solastnik ladje ni državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, mora pred vpisom ladje v register imenovati pooblaščenca za sprejemanje upravnih in sodnih pisanj v Republiki Sloveniji ali sporočiti naslov za vročanje po varni elektronski poti v skladu s predpisi, ki urejajo varno elektronsko vročanje v sodnem postopku, ali predpisi, ki urejajo elektronsko vročanje v upravnem postopku. O imenovanju pooblaščenca mora obvestiti organ, pristojen za vodenje registra. Če lastnik ali solastnik ladje po njenem vpisu prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se sodna pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko, upravna pisanja pa na desko Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in z objavo na državnem portalu eUprava.
2
+
1. je v več kakor polovični lasti državljanov Republike Slovenije, držav članic Evropske unije ali pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji ali v državah članicah Evropske unije;
+
3
+
2. je v več kakor polovični lasti tuje osebe, katere ladjar je oseba iz prejšnje točke, če se z vpisom strinja lastnik ladje. Trgovska ladja se lahko vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:
3
·
1. ni starejša od 12 let,
4
·
1. ni starejša od 12 let,
4
·
2. ni zelo rizična ladja v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije,
5
·
2. ni zelo rizična ladja v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije,
5
·
3. ustreza zahtevam mednarodnih konvencij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisom Evropske unije,
6
·
3. ustreza zahtevam mednarodnih konvencij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisom Evropske unije,
6
·
4. zoper ladjo ni izdana prepoved vplutja v skladu s predpisi Evropske unije,
7
·
4. zoper ladjo ni izdana prepoved vplutja v skladu s predpisi Evropske unije,
7
·
5. ladjar ni na seznamu nizke ali zelo nizke učinkovitosti, ki je objavljen v skladu s predpisi Evropske unije. Če lastnik ali solastnik ladje ni državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, mora pred vpisom ladje v register imenovati pooblaščenca za sprejemanje upravnih in sodnih pisanj v Republiki Sloveniji ali sporočiti naslov za vročanje po varni elektronski poti v skladu s predpisi, ki urejajo varno elektronsko vročanje v sodnem postopku, ali predpisi, ki urejajo elektronsko vročanje v upravnem postopku. O imenovanju pooblaščenca mora obvestiti organ, pristojen za vodenje registra. Če lastnik ali solastnik ladje po njenem vpisu prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se sodna pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko, upravna pisanja pa na desko Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in z objavo na državnem portalu eUprava. V register se ne more vpisati jedrska ladja.
8
·
5. ladjar ni na seznamu nizke ali zelo nizke učinkovitosti, ki je objavljen v skladu s predpisi Evropske unije. Če lastnik ali solastnik ladje ni državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, mora pred vpisom ladje v register imenovati pooblaščenca za sprejemanje upravnih in sodnih pisanj v Republiki Sloveniji ali sporočiti naslov za vročanje po varni elektronski poti v skladu s predpisi, ki urejajo varno elektronsko vročanje v sodnem postopku, ali predpisi, ki urejajo elektronsko vročanje v upravnem postopku. O imenovanju pooblaščenca mora obvestiti organ, pristojen za vodenje registra. Če lastnik ali solastnik ladje po njenem vpisu prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se sodna pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko, upravna pisanja pa na desko Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in z objavo na državnem portalu eUprava. V register se ne more vpisati jedrska ladja.
1
−
Pri vpisu ladje po 3. točki prejšnjega člena, mora lastnik ladje pooblastiti slovenskega državljana s stalnim prebivališčem ali pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji, da ga zastopa pred pristojnimi slovenskimi organi.
−
1
−
V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo. V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona. V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika.
1
+
V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo. V list B se vpisujejo tudi EMŠO oziroma matična in davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, ter davčna številka pravne osebe, ki niso javni podatki. V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona. V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika. V list B se lahko na podlagi privolitve lastnika vpisujejo tudi podatki za stike (elektronski naslov ali telefonska številka) za nujne primere, kot je iskanje in reševanje na morju ali varstvo človekovega življenja ali morskega okolja. Za potrebe sodnega ali upravnega postopka se vpisuje tudi varni elektronski predal, za potrebe upravnega postopka pa lahko tudi drug elektronski predal v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Ti podatki niso javni in se ne smejo uporabiti za druge namene.
1
−
V list C se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba za čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve kot tudi vse zaznambe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list.
1
+
V list C se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba za čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve kot tudi vse zaznambe in druge opombe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list.
2
−
3. Vpis čolnov
−
+
1
+
V zbirki listin se poleg listin vodijo tudi naslednji podatki:
+
2
+
- datumi pregledov, vključno z morebitnimi dodatnimi in dopolnilnimi pregledi in možnimi presojami;
+
3
+
- navedba klasifikacijskega zavoda, ki je izdal spričevalo in klaso ladje;
+
4
+
- navedba inšpekcijskega organa države pristanišča, ki je ladjo pregledal, datum pregleda in rezultat pregleda (pomanjkljivosti ladje in ali je bila ladja zadržana) ter
+
5
+
- o pomorskih nesrečah v katerih je bila ladja udeležena.
+
6
+
3. Vpis čolnov
1
·
Vpisi na podlagi tega zakona so:
1
·
Vpisi na podlagi tega zakona so:
2
·
1. prvi vpis v vpisnik ladij - s katerim se v slovenski ladijski register vpiše ladja, ki do tedaj ni bila vpisana v register;
2
·
1. prvi vpis v vpisnik ladij - s katerim se v slovenski ladijski register vpiše ladja, ki do tedaj ni bila vpisana v register;
3
−
2. vpis v list A - s katerim se v list A vložka glavne knjige vpisnika ladij vpišejo podatki o identifikaciji ladje in o njenih tehničnih značilnostih;
3
+
2. (črtana) ;
4
·
3. vknjižba - s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic brez posebne opravičbe (nepogojni vpis pravic ali nepogojni izbris);
4
·
3. vknjižba - s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic brez posebne opravičbe (nepogojni vpis pravic ali nepogojni izbris);
5
·
4. predznamba - s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic pod pogojem poznejše opravičbe (pogojni vpis pravic ali pogojni izbris);
5
·
4. predznamba - s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic pod pogojem poznejše opravičbe (pogojni vpis pravic ali pogojni izbris);
6
·
5. zaznamba - s katero se evidentirajo osebna razmerja, ki so pomembna za razpolaganje s premoženjem ali druga dejstva, s katerih zaznambo so po zakonu povezani določeni pravni učinki;
6
·
5. zaznamba - s katero se evidentirajo osebna razmerja, ki so pomembna za razpolaganje s premoženjem ali druga dejstva, s katerih zaznambo so po zakonu povezani določeni pravni učinki;
7
·
6. prenos vpisa ladje - s katerim se ladja izbriše iz enega vpisnika ladij v registru in vpiše v drug vpisnik;
7
·
6. prenos vpisa ladje - s katerim se ladja izbriše iz enega vpisnika ladij v registru in vpiše v drug vpisnik;
8
·
7. izbris ladje - s katerim se ladja izbriše iz slovenskega ladijskega registra.
8
·
7. izbris ladje - s katerim se ladja izbriše iz slovenskega ladijskega registra.
1
−
Predloge za vpis ladje v register je potrebno vložiti v zadostnem številu izvodov, in sicer za register in za stranke, ki jim je treba sklep vročiti. Če ni vloženo zadostno število izvodov predloga, zahteva organ, pristojen za vodenje registra, od vložnika, naj vlogo dopolni v določenem roku. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, določi register, da se vloga prepiše na vložnikove stroške.
1
+
Predloge za vpis ladje v register je potrebno vložiti v zadostnem številu izvodov, in sicer za register in za stranke, ki jim je treba odločbo vročiti. Če ni vloženo zadostno število izvodov predloga, zahteva organ, pristojen za vodenje registra, od vložnika, naj vlogo dopolni v določenem roku. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, določi register, da se vloga prepiše na vložnikove stroške.
1
−
Če je vloga vezana na rok, predpisan v določbah tega zakona o vpisovanju v register, je pravočasna samo, če pred potekom roka prispe k organu, pristojnem za vodenje registra. Roki iz določb tega zakona o vpisovanju v register, razen rokov za opravičbo predznambe (327. člen tega zakona), roka za predložitev izvirnika (293. člen tega zakona) in roka za predložitev prevoda (294. člen tega zakona) se ne morejo podaljševati. Zaradi zamude rokov, določenih s tem zakonom za vpise v register, ni dopustna vrnitev v prejšnje stanje.
1
+
Če je vloga vezana na rok, predpisan v določbah tega zakona o vpisovanju v register, je pravočasna, če pred potekom roka prispe k organu, pristojnem za vodenje registra. Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Roki iz določb tega zakona o vpisovanju v register, razen rokov za opravičbo predznambe (327. člen tega zakona), roka za predložitev izvirnika (293. člen tega zakona) in roka za predložitev prevoda (294. člen tega zakona) se ne morejo podaljševati. Zaradi zamude rokov, določenih s tem zakonom za vpise v register, ni dopustna vrnitev v prejšnje stanje.
1
−
Za prvi vpis ladje, za vpis sprememb, ki se vpisujejo v list A vložka glavne knjige, za vpis sprememb, zaradi katerih se ladja izbriše iz registra in za druge vpise je treba vložiti pisni predlog.
−
1
−
Listinam, sestavljenim v tujem jeziku, je treba priložiti overjen prevod v slovenskem jeziku.
−
2
·
4. Opravljanje vpisa
1
·
4. Opravljanje vpisa
3
·
a) Skupne določbe
2
·
a) Skupne določbe
1
−
Stranke in drugi udeleženci v postopku za vpis v register se smejo zaslišati ustno ali podati pisno izjavo. Kadar je treba zaslišati več oseb, je mogoče posamezne izmed njih zaslišati tudi v odsotnosti ostalih.
−
1
−
O zaslišanjih, opravljenih med postopkom za vpis v register, se sestavi zapisnik. O manj pomembnih izjavah ali obvestilih se sme namesto zapisnika zapisati v spisu le uradni zaznamek.
−
1
−
Ko prispe predlog za vknjižbo, predznambo ali zaznambo na ladji, ki je že vpisana v slovenski ladijski register, ugotovi organ, pristojen za vodenje registra, ali so po stanju vpisov v registru, v katerega je ta ladja vpisana, kakšne ovire za zahtevani vpis.
−
1
·
Organ, pristojen za vodenje registra, dovoli vpis na podlagi predloga in njegovih prilog:
1
·
Organ, pristojen za vodenje registra, dovoli vpis na podlagi predloga in njegovih prilog:
2
−
1. če iz registra, glede ladje ali pravic na ladji ne izhaja, da obstoji kakšna ovira za zahtevani vpis oziroma, če so pri predlogu za prvi vpis ladje v slovenski ladijski register izpolnjeni pogoji iz 215. člena tega zakona;
2
+
1. če iz registra, glede ladje ali pravic na ladji ne izhaja, da obstoji kakšna ovira za zahtevani vpis oziroma, če so pri predlogu za prvi vpis ladje v slovenski ladijski register izpolnjeni pogoji iz 210. člena tega zakona;
3
·
2. če ni utemeljenega dvoma o tem, da ima predlagatelj pravico predlagati vpis in da so udeleženci, na katerih pravice se nanaša vpis, sposobni razpolagati s temi pravicami;
3
·
2. če ni utemeljenega dvoma o tem, da ima predlagatelj pravico predlagati vpis in da so udeleženci, na katerih pravice se nanaša vpis, sposobni razpolagati s temi pravicami;
4
·
3. če je predlog glede na vsebino predloženih listin utemeljen;
4
·
3. če je predlog glede na vsebino predloženih listin utemeljen;
5
·
4. če imajo listine takšno obliko, kakršna se zahteva za dovolitev vknjižbe, predznambe ali zaznambe.
5
·
4. če imajo listine takšno obliko, kakršna se zahteva za dovolitev vknjižbe, predznambe ali zaznambe.
1
·
Odločba, s katero se dovoljuje vpis, mora navajati:
1
·
Odločba, s katero se dovoljuje vpis, mora navajati:
2
·
1. številko vložka, v katerega se mora vpisati in ime ladje, na katero se nanaša vpis;
2
·
1. številko vložka, v katerega se mora vpisati in ime ladje, na katero se nanaša vpis;
3
·
2. firmo ali ime in sedež oziroma ime in stalno prebivališče osebe, v katere korist naj bo vpis opravljen;
3
·
2. firmo ali ime in sedež oziroma ime in stalno prebivališče osebe, v katere korist naj bo vpis opravljen;
4
·
3. ladja ali pravica na ladji, na kateri naj bo vpis opravljen;
4
·
3. ladja ali pravica na ladji, na kateri naj bo vpis opravljen;
5
·
4. listine, na podlagi katerih se vpis dovoljuje;
5
·
4. listine, na podlagi katerih se vpis dovoljuje;
6
−
5. vrsto vpisa, ki ga je treba opraviti in
6
+
5. vrsto vpisa, ki ga je treba opraviti;
7
−
6. glavno vsebino pravice, ki se vpisuje. Odločba mora navajati vse podatke, ki jih je potrebno vpisati v list A. Če vsebine besedila, ki se vpisuje, ni mogoče kratko izraziti, je dovoljeno sklicevati se na natančno označena mesta v listinah, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, in sicer z učinkom, kot da bi bila ta mesta vpisana v glavno knjigo.
7
+
6. glavno vsebino pravice, ki se vpisuje in
+
8
+
7. podatke, ki se vpisujejo v list A. Če vsebine besedila, ki se vpisuje, ni mogoče kratko izraziti, je dovoljeno sklicevati se na natančno označena mesta v listinah, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, in sicer z učinkom, kot da bi bila ta mesta vpisana v glavno knjigo.
1
−
Odločba o izbrisu ladje iz registra ter zaznamba, da je bila prošnja za izbris ladje iz registra zavrnjena, se vpišeta v list A. Potem, ko postane odločba o izbrisu ladje iz registra dokončna, organ, pristojen za vodenje registra, prečrta vsako stran vložka glavne knjige z dvema rdečima navzkrižnima črtama in eno vodoravno črto na vsaki strani pod vsakim vpisom, pri čemer posameznih vpisov ne prečrta. Organ, pristojen za vodenje registra, ravna po omenjenem odstavku tudi potem, ko postane dokončna odločba o zavrnitvi predloga za prvi vpis ladje v register.
1
+
Odločba o izbrisu ladje iz registra ter zaznamba, da je bil predlog za izbris ladje iz registra zavrnjen, se vpišeta v list A. Potem, ko postane odločba o izbrisu ladje iz registra dokončna, organ, pristojen za vodenje registra, prečrta vsako stran vložka glavne knjige z dvema rdečima navzkrižnima črtama in eno vodoravno črto na vsaki strani pod vsakim vpisom, pri čemer posameznih vpisov ne prečrta. Organ, pristojen za vodenje registra, ravna po omenjenem odstavku tudi potem, ko postane dokončna odločba o zavrnitvi predloga za prvi vpis ladje v register.
1
·
Prvi vpis ladje dovoli register, če so predlogu za vpis priložene naslednje listine:
1
·
Prvi vpis ladje dovoli register, če so predlogu za vpis priložene naslednje listine:
2
·
1. listina, s katero se dokazuje lastninska pravica na ladji;
2
·
1. listina, s katero se dokazuje lastninska pravica na ladji;
3
·
2. izpisek iz sodnega registra oziroma druga listina, s katero se dokazuje, da je lastnik slovenski državljan ali slovenska pravna oseba oziroma, da so izpolnjeni pogoji za vpis ladje v register;
3
·
2. izpisek iz sodnega registra oziroma druga listina, s katero se dokazuje, da je lastnik slovenski državljan ali slovenska pravna oseba oziroma, da so izpolnjeni pogoji za vpis ladje v register;
4
·
3. odločba o določitvi imena oziroma označbe ladje in vpisnega pristanišča;
4
·
3. odločba o določitvi imena oziroma označbe ladje in vpisnega pristanišča;
5
−
4. izmeritveno spričevalo;
5
+
4. (črtana) ;
6
−
5. spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, ki ga je za njen vpis izdal klasifikacijski zavod;
6
+
5. listine in knjige iz 121. člena tega zakona;
7
·
6. listina, s katero je določen klicni znak ladje po mednarodnem signalnem kodeksu, če mora ladja imeti takšen znak;
7
·
6. listina, s katero je določen klicni znak ladje po mednarodnem signalnem kodeksu, če mora ladja imeti takšen znak;
8
·
7. listine, s katerimi se dokazujejo drugi podatki, ki se vpisujejo v list A vložka glavne knjige;
8
·
7. listine, s katerimi se dokazujejo drugi podatki, ki se vpisujejo v list A vložka glavne knjige;
9
−
8. potrdilo organa, ki vodi tuji register ladij, da je bila ladja izbrisana, če se ta prenaša iz tujega registra v slovenski ladijski register. V primerih, kadar organ, ki vodi tuj register ladij, v katerega je vpisana ladja za katero se vloži pisni predlog za prvi vpis v slovenski ladijski register skladno s predpisi te tuje države, izda potrdilo o izbrisu šele po opravičbi izbrisa, odredi organ, pristojen za vodenje registra, brez potrdila iz 8. točke prejšnjega odstavka, da se za zadevni prvi vpis ohrani vrstni red z zaznambo v registru ladij, z opombo “dokler ne prispe potrdilo o izbrisu“. Obenem določi organ, pristojen za vodenje registra, primeren rok, v katerem mora stranka predložiti izvirnik potrdila o izbrisu. Če izvirna listina ni predložena v določenem ali podaljšanem roku, organ, pristojen za vodenje registra, predlog zavrne in po uradni dolžnosti odredi izbris zaznambe. Če je lastnik ladje tuj državljan ali tuja pravna oseba, mora predlogu priložiti listine, s katerimi dokazuje pravico do vpisa ladje v slovenski ladijski register, kot tudi podatke, navedene v listinah iz prvega odstavka tega člena.
9
+
8. potrdilo organa, ki vodi tuji register ladij, da je bila ladja izbrisana, če se ta prenaša iz tujega registra v slovenski ladijski register, ter opombe o morebitnih pomanjkljivostih, ki vplivajo na varnost plovbe. V primerih, kadar organ, ki vodi tuj register ladij, v katerega je vpisana ladja za katero se vloži pisni predlog za prvi vpis v slovenski ladijski register skladno s predpisi te tuje države, izda potrdilo o izbrisu šele po opravičbi izbrisa, odredi organ, pristojen za vodenje registra, brez potrdila iz 8. točke prejšnjega odstavka, da se za zadevni prvi vpis ohrani vrstni red z zaznambo v registru ladij, z opombo “dokler ne prispe potrdilo o izbrisu“. Obenem določi organ, pristojen za vodenje registra, primeren rok, v katerem mora stranka predložiti izvirnik potrdila o izbrisu. Če izvirna listina ni predložena v določenem ali podaljšanem roku, organ, pristojen za vodenje registra, predlog zavrne in po uradni dolžnosti odredi izbris zaznambe.
1
−
Če se predznamba opravičuje z listino, primerno za vknjižbo (1. točka prejšnjega člena), jo je treba opravičiti v tridesetih dnevih od vročitve sklepa o predznambi. Če se preznamba opravičuje s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo (4. točka prejšnjega člena) je potrebno začeti pravdo v 15 dneh od vročitve odločbe o predznambi. Rok, v katerem se mora predznamba opravičiti oziroma je potrebno začeti pravdo, mora biti naveden v odločbi o predznambi. Rok za opravičbo predznambe ali začetek pravde sme organ, pristojen za vodenje registra, na predlog stranke podaljšati, če so za to podani opravičeni razlogi.
1
+
Če se predznamba opravičuje z listino, primerno za vknjižbo (1. točka prejšnjega člena), jo je treba opravičiti v tridesetih dnevih od vročitve odločbe o predznambi. Če se preznamba opravičuje s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo (4. točka prejšnjega člena) je potrebno začeti pravdo v 15 dneh od vročitve odločbe o predznambi. Rok, v katerem se mora predznamba opravičiti oziroma je potrebno začeti pravdo, mora biti naveden v odločbi o predznambi. Rok za opravičbo predznambe ali začetek pravde sme organ, pristojen za vodenje registra, na predlog stranke podaljšati, če so za to podani opravičeni razlogi.
1
−
Če je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena za nameravano obremenitev ladje s hipoteko, izgubi učinek po poteku enega leta, v drugih primerih, navedenih v 339. členu tega zakona, pa po poteku 60 dni od dneva, ko je bila dovoljena. V odločbi, s katero dovoljuje zaznambo, navede organ, pristojen za vodenje registra, datum, ko bo zaznamba izgubila učinek.
1
+
Zaznambe vrstnega reda, navedene v 339. členu tega zakona, izgubijo učinek po poteku enega leta od izdaje odločbe, s katero so bile dovoljene. V odločbi, s katero dovoljuje zaznambo, navede organ, pristojen za vodenje registra, datum, ko bo zaznamba izgubila učinek.
1
−
Predlog za vpis pravice ali vpis izbrisa z vrstnim redom, ki je zavarovan z zaznambo (339. člen tega zakona), se mora vložiti v rokih, določenih v 327. členu tega zakona; predlogu je treba priložiti izvod sklepa, s katerim je bila zaznamba dovoljena. Listina, na podlagi katere se vpisuje ali briše pravica, za katero je zaznamovan vrstni red, je lahko sestavljena tudi po vložitvi predloga za vpis zaznambe. V odločbi, s katero na predlog, ki je vložen po prvem odstavku tega člena, dovoljuje vknjižbo ali predznambo, navede organ, pristojen za vodenje registra, da ima dovoljeni vpis tisti vrstni red, ki je bil pridobljen z zaznambo. Ob vpisu se potrdi na izvodu sklepa, s katerim je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena, da je vpis opravljen. Vpis z zaznamovanim vrstnim redom se dovoli tudi, če je bila ladja ali terjatev, zavarovana s hipoteko, prenesena na koga drugega ali obremenjena potem, ko je bil predlog za zaznambo vrstnega reda že vložen. Če je lastnik ladje ali hipotekarni upnik prišel v stečaj, preden je bil vložen predlog za vpis, se vpis dovoli le, če je bila listina o pravnem poslu že sestavljena pred dnem, ko je bil uveden stečaj in če je dan, ko je bila sestavljena, dokazan z overitvijo organa, pristojnega za overjanje podpisov. Če listina ne ustreza tem pogojem, se po predpisih o stečaju presoja, ali je vpis dopusten.
1
+
Predlog za vpis pravice ali vpis izbrisa z vrstnim redom, ki je zavarovan z zaznambo (339. člen tega zakona), se mora vložiti v rokih, določenih v 341. členu tega zakona; predlogu je treba priložiti izvod odločbe, s katero je bila zaznamba dovoljena. Listina, na podlagi katere se vpisuje ali briše pravica, za katero je zaznamovan vrstni red, je lahko sestavljena tudi po vložitvi predloga za vpis zaznambe. V odločbi, s katero na predlog, ki je vložen po prvem odstavku tega člena, dovoljuje vknjižbo ali predznambo, navede organ, pristojen za vodenje registra, da ima dovoljeni vpis tisti vrstni red, ki je bil pridobljen z zaznambo. Ob vpisu se potrdi na izvodu sklepa, s katerim je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena, da je vpis opravljen. Vpis z zaznamovanim vrstnim redom se dovoli tudi, če je bila ladja ali terjatev, zavarovana s hipoteko, prenesena na koga drugega ali obremenjena potem, ko je bil predlog za zaznambo vrstnega reda že vložen. Če je lastnik ladje ali hipotekarni upnik prišel v stečaj, preden je bil vložen predlog za vpis, se vpis dovoli le, če je bila listina o pravnem poslu že sestavljena pred dnem, ko je bil uveden stečaj in če je dan, ko je bila sestavljena, dokazan z overitvijo organa, pristojnega za overjanje podpisov. Če listina ne ustreza tem pogojem, se po predpisih o stečaju presoja, ali je vpis dopusten.
1
−
Če dovoli vknjižbo prenosa lastninske pravice ali odtujitve ladje oziroma odstopa ali izbrisa terjatve z vrstnim redom, pridobljenim s predznambo (prvi odstavek 339. člena tega zakona), odredi organ, pristojen za vodenje registra, na predlog stranke, v katere korist je bila vknjižba vpisana, izbris tistih vpisov, ki so bili glede te ladje ali terjatve opravljeni po vložitvi predloga za zaznambo. Predlog za izbris teh vpisov se mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je postala vknjižba z zaznamovanim vrstnim redom pravnomočna.
1
+
Če dovoli vknjižbo prenosa lastninske pravice ali odtujitve ladje oziroma odstopa ali izbrisa terjatve z vrstnim redom, pridobljenim z zaznambo (prvi odstavek 339. člena tega zakona), odredi organ, pristojen za vodenje registra, na predlog stranke, v katere korist je bila vknjižba vpisana, izbris tistih vpisov, ki so bili glede te ladje ali terjatve opravljeni po vložitvi predloga za zaznambo. Predlog za izbris teh vpisov se mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je postala vknjižba z zaznamovanim vrstnim redom pravnomočna.
1
−
Organ, pristojen za vodenje registra, dovoli na upnikovo zahtevo zaznambo sodne odpovedi hipoteke ter zaznambo hipotekarne tožbe, če je tisti, zoper katerega je odpoved ali tožba vložena, vpisan kot lastnik ladje in če se dokaže, da je hipotekarna tožba vložena. Zaznambo hipotekarne tožbe sme dovoliti tudi pravdno sodišče. Posledica zaznambe iz prvega odstavka tega člena je, da deluje odpoved ali tožba zoper poznejšega lastnika ladje, zlasti pa še, da je na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdi o zaznamovani tožbi, ali na podlagi izvršljive sodne poravnave, sklenjene v tej pravdi, dopustna izvršba na zastavljeno ladjo neposredno zoper vsakega poznejšega lastnika ladje.
1
+
Organ, pristojen za vodenje registra, dovoli na upnikovo zahtevo zaznambo overjene odpovedi terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko, ter zaznambo hipotekarne tožbe, če je tisti, zoper katerega je odpoved ali tožba vložena, vpisan kot lastnik ladje in če se dokaže, da je hipotekarna tožba vložena. Zaznambo hipotekarne tožbe sme dovoliti tudi pravdno sodišče. Posledica zaznambe iz prvega odstavka tega člena je, da deluje odpoved ali tožba zoper poznejšega lastnika ladje, zlasti pa še, da je na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdi o zaznamovani tožbi, ali na podlagi izvršljive sodne poravnave, sklenjene v tej pravdi, dopustna izvršba na zastavljeno ladjo neposredno zoper vsakega poznejšega lastnika ladje.
1
−
V pravdi za izbris vknjižbe zoper osebe, ki so si neposredno z vknjižbo, katere izbris se zahteva s tožbo, pridobile pravice ali so bile oproščene bremena in v primerih, ko temelji tožba na razmerjih, ki obstajajo neposredno med tožnikom in tožencem, se zastaranje tožbenega zahtevka presoja po pravilih obligacijskega prava o zastaranju.
1
+
V pravdi za izbris vknjižbe zoper osebe, ki so si neposredno z vknjižbo, katere izbris se zahteva s tožbo, pridobile pravice ali so bile oproščene bremena in v primerih, ko temelji tožba na razmerjih, ki obstajajo neposredno med tožnikom in tožencem, se zastaranje tožbenega zahtevka presoja po pravilih obligacijskega prava o zastaranju. Rok za vložitev tožbe iz prejšnjega odstavka zoper nedobrovernega neposrednega pridobitelja je neomejen.
1
·
Organ, pristojen za vodenje registra, izda odločbo o izbrisu ladje:
1
·
Organ, pristojen za vodenje registra, izda odločbo o izbrisu ladje:
2
·
1. če ugotovi, da je ladja uničena ali se domneva, da je uničena;
2
·
1. če ugotovi, da je ladja uničena ali se domneva, da je uničena;
3
−
2. če ne izpolnjuje več pogojev iz 210. člena tega zakona;
3
+
2. če ladja, ki ni trgovska, ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 210. člena tega zakona;
4
·
3. če je trajno umaknjena iz plovbe;
4
·
3. če je trajno umaknjena iz plovbe;
5
−
4. če se vpiše v drug register. Domneva se, da je ladja uničena, ko pretečejo trije meseci od zadnjega poročila o njej. V tem primeru se domneva, da je bila ladja uničena tistega dne, ko je bilo prejeto zadnje sporočilo o njej. Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za izbris ladij v gradnji.
5
+
4. če se vpiše v drug register;
+
6
+
5. če je ladja v 24 mesecih trikrat zadržana po mednarodnih konvencijah o pomorski inšpekciji, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisih Evropske unije o pomorski inšpekciji;
+
7
+
6. če ladjar zapusti ladjo za obdobje, daljše od 30 dni. Domneva se, da je ladja uničena, ko pretečejo trije meseci od zadnjega poročila o njej. V tem primeru se domneva, da je bila ladja uničena tistega dne, ko je bilo prejeto zadnje sporočilo o njej. Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za izbris ladij v gradnji.
1
−
Ladja se ne more izbrisati iz registra, če temu ugovarja upnik, ki ima pomorski privilegij ali hipoteko na ladji. Šteje se, da upnik ne ugovarja izbrisu, če v petnajstih dneh po tem, ko je bil o predlogu za izbris pisno obveščen, ugovora pisno ne sporoči organu, pristojnemu za vodenje registra. Ladja se izbriše kljub upnikovemu ugovoru, če se pri sodišču položi znesek v višini upnikove terjatve ali drugo ustrezno zavarovanje. Določbe tega člena veljajo tudi za ladjo v gradnji. Določbe tega člena ne veljajo za izbris ladij po 1. točki prejšnjega člena in za prenos lastnine na ladji s prepustitvijo ladje zavarovalnici.
1
+
Ladja se ne more izbrisati iz registra, če temu ugovarja upnik, ki ima pomorski privilegij ali hipoteko na ladji. Šteje se, da upnik ne ugovarja izbrisu, če v petnajstih dneh po tem, ko je bil o predlogu za izbris pisno obveščen, ugovora pisno ne sporoči organu, pristojnemu za vodenje registra. Ladja se izbriše kljub upnikovemu ugovoru, če se pri sodišču položi znesek v višini upnikove terjatve ali drugo ustrezno zavarovanje. Določbe tega člena veljajo tudi za ladjo v gradnji. Določbe tega člena ne veljajo za izbris ladij po 1. točki prejšnjega člena in če se ladja vpiše v drug register.
1
·
Če se ladja, ki je bila izbrisana iz registra zato, ker je bila uničena, ali se je domnevalo, da je uničena, ker je bila za stalno umaknjena iz plovbe, ali zato, ker je bila razglašena za pomorski plen oziroma vojni plen na morju, znova vpisuje, izda organ, pristojen za vodenje registra, odločbo o ponovnem vpisu z vsemi tistimi podatki in vpisanimi pravicami iz registra, s katerimi je bila prej vpisana in so veljali ob izbrisu; o tem obvesti lastnika ladje ter vse druge, v katerih korist je bila vpisana kakšna pravica.
1
·
Če se ladja, ki je bila izbrisana iz registra zato, ker je bila uničena, ali se je domnevalo, da je uničena, ker je bila za stalno umaknjena iz plovbe, ali zato, ker je bila razglašena za pomorski plen oziroma vojni plen na morju, znova vpisuje, izda organ, pristojen za vodenje registra, odločbo o ponovnem vpisu z vsemi tistimi podatki in vpisanimi pravicami iz registra, s katerimi je bila prej vpisana in so veljali ob izbrisu; o tem obvesti lastnika ladje ter vse druge, v katerih korist je bila vpisana kakšna pravica.
2
−
5. Pravna sredstva
−
+
1
+
Ladjar mora v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu ladje iz registra Upravi Republike Slovenije za pomorstvo vrniti vse ladijske listine in knjige, izdane v imenu Republike Slovenije.
+
2
+
5. Pravna sredstva
1
−
Rok za pritožbo zoper odločbo, ki je bila vročena v Republiki Sloveniji, je 30 dni, pri vročitvi v tujini pa 60 dni.
1
+
Rok za pritožbo zoper odločbo, ki je bila vročena v Republiki Sloveniji, je 15 dni, pri vročitvi v tujini pa 30 dni.
1
−
Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo organ, pristojen za vodenje registra, zavrže. Če organ, pristojen za vodenje registra ne zavrže pritožbe, pošlje izvod strankam, ki jim je bila vročena izpodbijana odločba. Organ, pristojen za vodenje registra ne more svoje odločbe niti spremeniti niti razveljaviti. Pritožbo, vloženo neposredno pri organu druge stopnje, pošlje ta organu, pristojnemu za vodenje registra in se šteje, da je bila pritožba vložena na dan, ko je prispela k organu druge stopnje.
1
+
Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo organ, pristojen za vodenje registra, zavrže. Če organ, pristojen za vodenje registra ne zavrže pritožbe, pošlje izvod strankam, ki jim je bila vročena izpodbijana odločba. Pritožbo, vloženo neposredno pri organu druge stopnje, pošlje ta organu, pristojnemu za vodenje registra in se šteje, da je bila pritožba vložena na dan, ko je prispela k organu druge stopnje.
1
−
Upniki, ki imajo terjatve v tuji valuti, jih prijavijo v tolarski protivrednosti, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije za ustrezno tujo valuto na dan ustanovitve sklada omejene odgovornosti. Na pravočasno prijavljene terjatve (5. točka 401. člena tega zakona) tečejo zakonske zamudne obresti od dneva ustanovitve sklada omejene odgovornosti, na druge terjatve pa od dneva njihove prijave.
1
+
Upniki, ki imajo terjatve v tuji valuti, jih prijavijo v protivrednosti, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije za ustrezno tujo valuto na dan ustanovitve sklada omejene odgovornosti. Na pravočasno prijavljene terjatve (5. točka 401. člena tega zakona) tečejo zakonske zamudne obresti od dneva ustanovitve sklada omejene odgovornosti, na druge terjatve pa od dneva njihove prijave.
1
−
Ladjar mora izročiti tovor upravičenemu imetniku nakladnice oziroma osebi, ki je upravičena po prevozni pogodbi.
1
+
Ladjar mora izročiti tovor upravičenemu imetniku nakladnice oziroma osebi, ki je upravičena po prevozni pogodbi (prejemnik tovora). Ko prejemnik tovora prevzame tovor od ladjarja, izda ladjar prejemniku tovora v zameno za izvirnik nakladnice listino brez zadržka, na podlagi katere prevzame tovor na ladji ali od tistega, ki mu je ladjar predal tovor v hrambo.
1
·
Potnik mora pisno ugovarjati pri ladjarju ali njegovem pooblaščencu:
1
·
Potnik mora pisno ugovarjati pri ladjarju ali njegovem pooblaščencu:
2
−
1) če so poškodbe na prtljagi vidne;
2
+
1. če so poškodbe na prtljagi vidne;
3
·
a) če gre za ročno prtljago - pred izkrcanjem ali ob izkrcanju;
3
·
a) če gre za ročno prtljago - pred izkrcanjem ali ob izkrcanju;
4
·
b) če gre za drugo prtljago - pred izročitvijo ali ob izročitvi;
4
·
b) če gre za drugo prtljago - pred izročitvijo ali ob izročitvi;
5
−
2) če poškodbe na prtljagi niso vidne ali če je prtljaga izgubljena - 15 dni od izkrcanja ali izročitve ali od dneva, ko bi morala biti prtljaga izročena. Če potnik ne ravna po prejšnjem odstavku, se šteje, da je prejel prtljago v neoporečnem stanju, dokler se ne dokaže nasprotno. Pisni ugovor ni potreben, če je bilo ob prevzemu prtljage v navzočnosti obeh strank ugotovljeno njeno stanje.
5
+
2. če poškodbe na prtljagi niso vidne ali če je prtljaga izgubljena - 15 dni od izkrcanja ali izročitve ali od dneva, ko bi morala biti prtljaga izročena. Če potnik ne ravna po prejšnjem odstavku, se šteje, da je prejel prtljago v neoporečnem stanju, dokler se ne dokaže nasprotno. Pisni ugovor ni potreben, če je bilo ob prevzemu prtljage v navzočnosti obeh strank ugotovljeno njeno stanje.
1
−
Zakupodajalec mora izročiti zakupniku ladjo v takem stanju, da jo lahko izkorišča v namen, ki je v pogodbi določen ali običajen.
1
+
Zakupodajalec mora izročiti zakupniku ladjo v takem stanju, da jo lahko izkorišča v namen, ki je v pogodbi določen ali običajen. Če v pogodbi ni posebej določeno, se ladja izroča brez posadke.
1
−
S pogodbo o pomorski agenciji se pomorski agent zaveže, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in za račun naročitelja opravljal pomorske agencijske posle, naročitelj pa, da bo agentu povrnil stroške in plačal nagrado. Pomorski agent lahko sklepa pogodbe o pomorsko prometnem agencijskem poslu samo, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpiše minister. Naročitelj je ladjar ali lastnik opreme v imenu in za račun katerega bo pomorski agent opravil posle. Ponudba pomorskega agenta obvezuje naročitelja, če je bila dana v mejah pooblastila. Pomorski agent lahko imenuje podagenta, če to s pogodbo o pomorski agenciji ni prepovedano; o tem mora obvestiti naročitelja.
1
+
S pogodbo o pomorski agenciji se pomorski agent zaveže, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in za račun naročitelja opravljal pomorske agencijske posle, naročitelj pa, da bo agentu povrnil stroške in plačal nagrado. Pomorski agent je pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje pomorskih agencijskih poslov. Pogodbo o pomorsko prometnem agencijskem poslu lahko sklepa za pomorskega agenta oseba, ki opravi strokovni izpit in izpolnjuje pogoje glede delovnih izkušenj in izobrazbe, ki jih predpiše minister. Način opravljanja strokovnega izpita, izpitni program in sestavo izpitne komisije predpiše minister. Ministrstvo vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih, ki vsebuje osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, stalno oziroma začasno prebivališče, datum opravljanja strokovnega izpita ter datum izdaje in zaporedno številko potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Naročitelj je ladjar ali lastnik opreme v imenu in za račun katerega bo pomorski agent opravil posle. Ponudba pomorskega agenta obvezuje naročitelja, če je bila dana v mejah pooblastila. Pomorski agent lahko imenuje podagenta, če to s pogodbo o pomorski agenciji ni prepovedano; o tem mora obvestiti naročitelja.
1
−
Pomorski agent ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za posredovanje oziroma sklenitev pogodb. Pomorski agent ima pravico zahtevati predujem za kritje stroškov.
1
+
Pomorski agent ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za posredovanje oziroma sklenitev pogodb. Pomorski agent ima pravico zahtevati predujem za kritje stroškov. Pomorski agent ima lahko za ladjarja, za katerega opravlja pomorske agencijske posle, poseben transakcijski račun za plačevanje stroškov ladjarja in sprejemanje plačil za storitve ladjarja. Če te posle opravlja za več ladjarjev hkrati, ima lahko za vsakega od njih poseben transakcijski račun. Če nima za vsakega ladjarja posebnega transakcijskega računa, mora za vsakega ladjarja ločeno voditi knjigovodsko evidenco. Na denarna sredstva s posebnega transakcijskega računa je dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih za račun ladjarja. Če je transakcijski račun skupen, je mogoče voditi izvršbo le do višine sredstev, ki pripadajo ladjarju, zoper katerega teče izvršba, kar je razvidno iz knjigovodske evidence. V primeru stečaja oziroma smrti pomorskega agenta denarna sredstva na posebnem transakcijskem računu iz prejšnjega odstavka ne spadajo v stečajno maso oziroma zapuščino pomorskega agenta.
1
−
Pri zavarovanju za določen čas začne zavarovanje teči ob 00. uri prvega dne in se konča ob 24. uri zadnjega dne, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Čas iz prejšnjega odstavka se šteje po uradnem času kraja, v katerem je bila izdana polica; če police ni, pa po uradnem času kraja, v katerem je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
1
+
Pri zavarovanju za določen čas začne zavarovanje teči ob 00.00 uri prvega dne in se konča ob 24.00 uri zadnjega dne, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Čas iz prejšnjega odstavka se šteje po uradnem času kraja, v katerem je bila izdana polica; če police ni, pa po uradnem času kraja, v katerem je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
1
·
Vrednost, ki se všteva v dolžniško maso, je:
1
·
Vrednost, ki se všteva v dolžniško maso, je:
2
·
1. za ladjo - čista vrednost na koncu plovbnega podjema, pri čemer se pri njenem določanju ne upošteva ugodnejši ali neugodnejši vpliv zakupne pogodbe ali ladjarske pogodbe za čas, ki velja glede te ladje;
2
·
1. za ladjo - čista vrednost na koncu plovbnega podjema, pri čemer se pri njenem določanju ne upošteva ugodnejši ali neugodnejši vpliv zakupne pogodbe ali ladjarske pogodbe za čas, ki velja glede te ladje;
3
·
2. za tovor - vrednost po prvem odstavku 799. člena tega zakona, pri čemer se od tako ugotovljene vrednosti odbije vsaka izguba ali škoda, nastala na tovoru pred izkrcanjem ali po njem;
3
·
2. za tovor - vrednost po prvem odstavku 799. člena tega zakona, pri čemer se od tako ugotovljene vrednosti odbije vsaka izguba ali škoda, nastala na tovoru pred izkrcanjem ali po njem;
4
·
3. za voznino in prevoznino - višina voznine oziroma prevoznine, pri čemer se od tega zneska odbijejo vsi stroški, vključno tudi plače posadke, ki ne bi bili potrošeni za voznino oziroma prevoznino, če bi bila ladja in tovor popolnoma izgubljena takrat, ko se je zgodila skupna havarija, niso pa bili priznani kot skupna havarija;
4
·
3. za voznino in prevoznino - višina voznine oziroma prevoznine, pri čemer se od tega zneska odbijejo vsi stroški, vključno tudi plače posadke, ki ne bi bili potrošeni za voznino oziroma prevoznino, če bi bila ladja in tovor popolnoma izgubljena takrat, ko se je zgodila skupna havarija, niso pa bili priznani kot skupna havarija;
5
−
4. za upniško maso - znesek, ugotovljen po 797. do 800. člena tega zakona. Od vrednosti iz prejšnjega odstavka se odbijejo dodatni izdatki, nastali v zvezi z vrednostmi, ki se vštevajo v dolžniško maso po skupni havariji, razen tistih izdatkov, ki so bili priznani kot skupna havarija. Če se tovor proda pred namembnim krajem, prispeva k skupni havariji z dejanskim čistim iztržkom od prodaje. Temu znesku se prišteje vsota, priznana kot skupna havarija.
5
+
4. za upniško maso - znesek, ugotovljen po členih 797 do 800 tega zakona. Od vrednosti iz prejšnjega odstavka se odbijejo dodatni izdatki, nastali v zvezi z vrednostmi, ki se vštevajo v dolžniško maso po skupni havariji, razen tistih izdatkov, ki so bili priznani kot skupna havarija. Če se tovor proda pred namembnim krajem, prispeva k skupni havariji z dejanskim čistim iztržkom od prodaje. Temu znesku se prišteje vsota, priznana kot skupna havarija.
1
−
Udeleženec v plovbnem podjemu ima pravico vložiti v 30 dneh od dneva, ko je prejel končno razdelitveno osnovo, zoper njo ugovor pri sodišču. Postopek za preizkus ugovorov zoper končno razdelitveno osnovo opravlja stvarno pristojno sodišče v Kopru. Sodišče odstopi notarju končno razdelitveno osnovo in ugovor udeleženca. Notar je dolžan izvesti postopek preizkusa ugovora udeleženca podanega zoper končno razdelitveno osnovo na naroku. Na naroku za preizkus ugovora, podan zoper končno razdelitveno osnovo, mora notar povabiti likvidatorja havarije in vse udeležence v plovbnem podjemu. Na narok so upravičeni pristopiti vsi udeleženci plovbnega podjema in se izjasniti o podanem ugovoru posameznega udeleženca. Kolikor udeleženec, ki je podal ugovor zoper končno razdelitveno osnovo na narok ne pristopi, se šteje, da se je svojemu ugovoru odrekel. Na naroku notar predoči udeležencem plovbnega podjema pravočasno podane ugovore zoper končno razdelitveno osnovo. Če je na naroku za preizkus ugovorov dosežen sporazum o vsebini končne razdelitvene osnove ali njenega spornega dela, sestavi notar notarski zapis o sporazumno določeni končni razdelitveni osnovi ali njenem posameznem delu in ta notarski zapis pridobi izvršilni naslov. Če med udeleženci plovbnega podjema ne pride do celotnega ali delnega sporazuma, notar vrne končno razdelitveno osnovo z ugovori in notarskim zapisnikom o preizkusu ugovorov podanih zoper končno razdelitveno osnovo, pristojnemu sodišču. Notar opravi narok tudi, če nihče od udeležencev plovbnega podjema ne pristopi na narok. Šteje se, udeleženci plovbnega podjema, ki niso pristopili na narok, ne priznavajo podanih ugovorov ostalih udeležencev.
1
+
Udeleženec v plovbnem podjemu ima pravico vložiti v 30 dneh od dneva, ko je prejel končno razdelitveno osnovo, zoper njo ugovor pri sodišču. Postopek za preizkus ugovorov zoper končno razdelitveno osnovo opravlja stvarno pristojno sodišče v Kopru. Sodišče odstopi notarju končno razdelitveno osnovo in ugovor udeleženca. Notar je dolžan izvesti postopek preizkusa ugovora udeleženca podanega zoper končno razdelitveno osnovo na naroku. Na naroku za preizkus ugovora, podan zoper končno razdelitveno osnovo, mora notar povabiti likvidatorja havarije in vse udeležence v plovbnem podjemu. Na narok so upravičeni pristopiti vsi udeleženci plovbnega podjema in se izjasniti o podanem ugovoru posameznega udeleženca. V kolikor udeleženec, ki je podal ugovor zoper končno razdelitveno osnovo na narok ne pristopi, se šteje, da se je svojemu ugovoru odrekel. Na naroku notar predoči udeležencem plovbnega podjema pravočasno podane ugovore zoper končno razdelitveno osnovo. Če je na naroku za preizkus ugovorov dosežen sporazum o vsebini končne razdelitvene osnove ali njenega spornega dela, sestavi notar notarski zapis o sporazumno določeni končni razdelitveni osnovi ali njenem posameznem delu in ta notarski zapis pridobi izvršilni naslov. Če med udeleženci plovbnega podjema ne pride do celotnega ali delnega sporazuma, notar vrne končno razdelitveno osnovo z ugovori in notarskim zapisnikom o preizkusu ugovorov podanih zoper končno razdelitveno osnovo, pristojnemu sodišču. Notar opravi narok tudi, če nihče od udeležencev plovbnega podjema ne pristopi na narok. Šteje se, udeleženci plovbnega podjema, ki niso pristopili na narok, ne priznavajo podanih ugovorov ostalih udeležencev.
1
·
Terjatev za izplačilo prispevka iz skupne havarije zastara po poteku enega leta od dneva, ko je ladja prispela v pristanišče končanega skupnega podjema, v katerem je nastopil dogodek, na katerem temelji zahtevek za prispevek k skupni havariji. Zastaranje zahtevka iz prejšnjega odstavka ne teče od dneva, ko je ladjar imenoval likvidatorja, oziroma od dneva, ko je kakšen drug udeleženec v plovbnem podjemu v skladu z 809. členom tega zakona zahteval od sodišča, naj imenuje likvidatorja, pa do dneva, ko je končna razdelitvena osnova postala pravnomočna. V. poglavje - IZVENPOGODBENA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST LADJARJA
1
·
Terjatev za izplačilo prispevka iz skupne havarije zastara po poteku enega leta od dneva, ko je ladja prispela v pristanišče končanega skupnega podjema, v katerem je nastopil dogodek, na katerem temelji zahtevek za prispevek k skupni havariji. Zastaranje zahtevka iz prejšnjega odstavka ne teče od dneva, ko je ladjar imenoval likvidatorja, oziroma od dneva, ko je kakšen drug udeleženec v plovbnem podjemu v skladu z 809. členom tega zakona zahteval od sodišča, naj imenuje likvidatorja, pa do dneva, ko je končna razdelitvena osnova postala pravnomočna. V. poglavje - IZVENPOGODBENA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST LADJARJA
2
−
1. Skupni določbi
2
+
1. Skupne določbe
1
−
Začasna zaustavitev ladje pomeni prepoved izplutja ladje iz slovenskega pristanišča, če obstaja vzajemnost za izvršitev takega dejanja med državo, katere zastavo vije tuja ladja in Republiko Slovenijo.
1
+
Začasna zaustavitev ladje pomeni prepoved izplutja ladje iz slovenskega pristanišča. Če obstaja vzajemnost med državo, pod katere zastavo pluje tuja ladja, in Republiko Slovenijo sodišče na predlog upnika dovoli začasno zaustavitev ladje samo za terjatve iz drugega in tretjega odstavka 841. člena tega zakona. Če vzajemnost ne obstaja med državo, pod katere zastavo pluje tuja ladja, in Republiko Slovenijo, omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja.
1
−
Sodišče dovoli začasno zaustavitev ladje na predlog upnika samo za terjatve iz drugega in tretjega odstavka 841. člena tega zakona.
−
1
−
Ko sodišče prejme ugovor dolžnika zoper sklep o izdaji začasne odredbe z zaustavitvijo ladje, mora brez odlašanja sklicati narok, na katerem se obravnavajo dejstva in dokazi, na podlagi katerih je bila začasna odredba izdana. Če dokazi, ki so v tujem jeziku, niso predloženi v overjenem prevodu, mora na naroku prevajati zapriseženi sodni prevajalec, ki ga na svoje stroške priskrbi predlagatelj dokaza. Po opravljenem naroku sodnik brez odlašanja izda ustrezno odločbo. DEVETI DEL - KOLIZIJE ZAKONOV
1
+
Ko sodišče prejme ugovor dolžnika zoper sklep o izdaji začasne odredbe z zaustavitvijo ladje, mora brez odlašanja sklicati narok, na katerem se obravnavajo dejstva in dokazi, na podlagi katerih je bila začasna odredba izdana. Če dokazi, ki so v tujem jeziku, niso predloženi v overjenem prevodu, mora na naroku prevajati zapriseženi sodni prevajalec, ki ga na svoje stroške priskrbi predlagatelj dokaza. Po opravljenem naroku sodnik brez odlašanja izda ustrezno odločbo.
+
1
+
Upnik, v korist katerega je bila izdana začasna odredba z zaustavitvijo ladje, lahko predlaga prodajo ladje kadar koli med veljavnostjo sklepa o izdaji začasne odredbe z zaustavitvijo ladje, čeprav nima izvršilnega naslova, če:
+
2
+
1. je pred domačim ali tujim sodiščem že začel postopek za poplačilo svoje terjatve, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o začasni zaustavitvi ladje,
+
3
+
2. dolžnik ni dal ustreznega zavarovanja iz 949. ali 950. člena tega zakona in
+
4
+
3. je višina stroškov iz tretjega odstavka 953. člena tega zakona nesorazmerna glede na vrednost ladje ali če se stanje ladje poslabšuje in upnik verjetno izkaže, da zato njegova terjatev, ki je bila podlaga za izdajo začasne odredbe, s prodajo ladje po pridobitvi izvršilnega naslova ne bo poplačana. Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo sklepa, s katerim dovoli prodajo ladje, da upnik položi varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi prodaje ladje. Če sodišče izda sklep, s katerim dovoli prodajo ladje, se za to prodajo smiselno uporabljajo določbe 840. do 903. člena tega zakona. Znesek, ki se dobi s prodajo ladje, hrani sodišče za račun dolžnika. Upnik lahko zahteva izvršbo na ta sredstva največ 30 dni od dneva, ko postane njegova terjatev izvršljiva. Če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi prodaje ladje iz drugega odstavka tega člena, ni nastala ali da je prenehala, ima dolžnik pravico od upnika zahtevati povrnitev prizadejane škode.
+
1
+
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek prodaje ladje iz prejšnjega člena in razveljavi opravljena dejanja:
+
2
+
1. če da dolžnik ustrezno zavarovanje iz 949. ali 950. člena tega zakona;
+
3
+
2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o prodaji ladje, že plačana ali dovolj zavarovana, ali
+
4
+
3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala. DEVETI DEL - KOLIZIJE ZAKONOV
1
·
Z globo od 4.000 eurov do 250.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 4.000 eurov do 150.000 eurov pa se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik:
1
·
Z globo od 4.000 eurov do 250.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 4.000 eurov do 150.000 eurov pa se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik:
2
·
1. če ne organizira kontrole nad opravljanjem nalog za zagotovitev varnosti plovbe (1. točka 25. člena);
2
·
1. če ne organizira kontrole nad opravljanjem nalog za zagotovitev varnosti plovbe (1. točka 25. člena);
3
·
2. če ne zagotovi trajne kontrole nad varnostjo plovbe (2. točka 25. člena);
3
·
2. če ne zagotovi trajne kontrole nad varnostjo plovbe (2. točka 25. člena);
4
·
3. če ladja po ukazu pristojnega organa ne krene takoj na kraj požara oziroma nesreče (68. člen);
4
·
3. če ladja po ukazu pristojnega organa ne krene takoj na kraj požara oziroma nesreče (68. člen);
5
·
4. če se izvrši dejanje, ki ogroža varnost ljudi ali plovil, onesnaži okolje, poškoduje obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, ter dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah (69. člen);
5
·
4. če se izvrši dejanje, ki ogroža varnost ljudi ali plovil, onesnaži okolje, poškoduje obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, ter dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah (69. člen);
6
·
5. če ne odstrani po nalogu pristojnega organa s plovne poti poškodovana, nasedlo ali potopljeno plovilo, ki ovira ali ogroža varnost plovbe (75. člen);
6
·
5. če ne odstrani po nalogu pristojnega organa s plovne poti poškodovana, nasedlo ali potopljeno plovilo, ki ovira ali ogroža varnost plovbe (75. člen);
7
·
6. če ne postavi in vzdržuje luči in znamenj za zaznamovanje stalnih ali začasnih ovir na plovni poti (prvi odstavek 29. člena);
7
·
6. če ne postavi in vzdržuje luči in znamenj za zaznamovanje stalnih ali začasnih ovir na plovni poti (prvi odstavek 29. člena);
8
·
7. če iz plovila izpušča, odlaga ali odmetava v morje odpadke, snovi ali predmete, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje (76. člen);
8
·
7. če iz plovila izpušča, odlaga ali odmetava v morje odpadke, snovi ali predmete, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje (76. člen);
9
−
8. če ne izpolnjuje pogojev za varnost plovbe in varen privez plovil (39. člen). Z globo od 600 eurov do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 400 eurov do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 4., 5. ali 7. točke prvega odstavka tega člena.
9
+
8. če ne izpolnjuje pogojev za varnost plovbe in varen privez plovil ali nima obratovalnega dovoljenja (39. člen). Z globo od 600 eurov do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 400 eurov do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 4., 5. ali 7. točke prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo od 750.000 tolarjev do 8.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1
+
Z globo od 3.300 eurov do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
2
·
1. če ne vodi predpisanih podatkov, ki so pomembni za varnost plovbe (3. točka 25. člena);
2
·
1. če ne vodi predpisanih podatkov, ki so pomembni za varnost plovbe (3. točka 25. člena);
3
·
2. če ne vodi dokumentov in zbira podatkov o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposobljenosti, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljeno delo na ladji (4. točka 25. člena);
3
·
2. če ne vodi dokumentov in zbira podatkov o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposobljenosti, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljeno delo na ladji (4. točka 25. člena);
4
−
3. če ne vzdržuje pristanišča v stanju, ki zagotavlja varno plovbo (41. člen). Z denarno kaznijo od 75.000 tolarjev do 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
4
+
3. če ne organizira delovanja pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo, varstvo okolja in voda ter zaščito pristanišča, zagotavlja pa tudi dejavnosti vleke in pilotaže (41. in 41.a člen);
+
5
+
4. če ne omogoča vsaki osebi pod enakimi pogoji uporabe pristanišča (prvi odstavek 42. člena);
+
6
+
5. če med trajanjem naravne nesreče ne zagotovi uporabe pristanišča kot objekta za varnost plovbe (drugi odstavek 42. člena);
+
7
+
6. če se nakladanje in razkladanje ladje vodi v nasprotju s 105. členom;
+
8
+
7. če ne zagotavlja varnega upravljanja ladij (drugi odstavek 25. člena);
+
9
+
8. če deluje v nasprotju s tem zakonom in mednarodnimi predpisi (92. člen);
+
10
+
9. če ravna v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja članov posadke (151., 153., 154., 154.b., 154.c, 154.č, 154.d, 155., 159. ali 159.a člen). Z globo od 400 eurov do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
35. če ribiško plovilo ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ali ga ne uporablja (sedmi odstavek v povezavi z osmim odstavkom 65. člena);
1
+
Z globo od 2.100 eurov do 35.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
2
−
36. če ne izobesi zastave Republike Slovenije (prvi odstavek 16. člena in 202. člen);
−
3
−
37. če ne obvesti pomorskega inšpektorja ali ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (tretji odstavek 186. člena).
−
4
·
1. če upravlja plovilo oziroma opravlja druga dela v zvezi z varnostjo plovbe oseba, ki je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (63. člen);
2
·
1. če upravlja plovilo oziroma opravlja druga dela v zvezi z varnostjo plovbe oseba, ki je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (63. člen);
5
·
2. če pri tem, ko opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, ne izvrši potrebnih varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje (71. člen);
3
·
2. če pri tem, ko opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, ne izvrši potrebnih varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje (71. člen);
6
·
3. če ladje, čolni in drugi plovni objekti, ki plovejo ali sidrajo, ne spoštujejo predpisa o obvezni oddaljenosti od obale ali označbe potapljača ali plujejo ali sidrajo v območju, kjer je to prepovedano (77. člen);
4
·
3. če ladje, čolni in drugi plovni objekti, ki plovejo ali sidrajo, ne spoštujejo predpisa o obvezni oddaljenosti od obale ali označbe potapljača ali plujejo ali sidrajo v območju, kjer je to prepovedano (77. člen);
7
·
4. če se opravlja pilotaža v nasprotju z določili 78., 79., 83., 84. in 85. člena ter vleka v nasprotju z 88. in 89. členom tega zakona;
5
·
4. če se opravlja pilotaža v nasprotju z določili 78., 79., 83., 84. in 85. člena ter vleka v nasprotju z 88. in 89. členom tega zakona;
8
·
5. če takoj po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče ne zaprosi za izmeritev slovenske ladje, zgrajene, kupljene ali predelane v tujini za slovenskega naročnika, ki ni bila izmerjena v tujini po določbah tega zakona (111. člen);
6
·
5. če takoj po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče ne zaprosi za izmeritev slovenske ladje, zgrajene, kupljene ali predelane v tujini za slovenskega naročnika, ki ni bila izmerjena v tujini po določbah tega zakona (111. člen);
9
·
6. če ne zaprosi za izmeritev slovenske ladje, ki se gradi v slovenski ali tuji ladjedelnici, takoj ko so na ladji vgrajeni opločje, krov in pregraje (112. člen);
7
·
6. če ne zaprosi za izmeritev slovenske ladje, ki se gradi v slovenski ali tuji ladjedelnici, takoj ko so na ladji vgrajeni opločje, krov in pregraje (112. člen);
10
·
7. če ne zaprosi za ponovno izmeritev slovenske ladje pred koncem predelave, ki spreminja bruto ali neto tonažo oziroma največji dovoljeni spodriv ali nosilnost ladje, ali ne stori tega po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče, če se ladja predeluje v tujini, izmeritev ladje v tujini pa ni bila opravljena po določbah tega zakona (tretji in četrti odstavek 113. člena);
8
·
7. če ne zaprosi za ponovno izmeritev slovenske ladje pred koncem predelave, ki spreminja bruto ali neto tonažo oziroma največji dovoljeni spodriv ali nosilnost ladje, ali ne stori tega po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče, če se ladja predeluje v tujini, izmeritev ladje v tujini pa ni bila opravljena po določbah tega zakona (tretji in četrti odstavek 113. člena);
11
·
8. če izroči v plovbo ali ima v plovbi ladjo brez katerekoli ali brez veljavne ladijske listine in knjige, predpisane v tem zakonu (66.b, 67., 117., 118., 119.a, 120., 121., 125., 125.a, 128., 129., 136., 137. in 151. člen);
9
·
8. če izroči v plovbo ali ima v plovbi ladjo brez katerekoli ali brez veljavne ladijske listine in knjige, predpisane v tem zakonu (66.b, 67., 117., 118., 119.a, 120., 121., 125., 125.a, 128., 129., 136., 137. in 151. člen);
12
·
9. če oseba, ki upravlja čoln, med plovbo ne ravna skladno s predpisi in tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človekovega življenja in okolja (143. člen);
10
·
9. če oseba, ki upravlja čoln, med plovbo ne ravna skladno s predpisi in tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človekovega življenja in okolja (143. člen);
13
·
10. če kot člana posadke vkrca na ladjo nekoga, ki nima pomorske knjižice in pisne pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 153. člena);
11
·
10. če kot člana posadke vkrca na ladjo nekoga, ki nima pomorske knjižice in pisne pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 153. člena);
14
·
11. če član ladijske posadke opusti dolžnost obvestitve dežurnega častnika ladje ali poveljnika o dogodkih kot predpisuje 158. člen;
12
·
11. če član ladijske posadke opusti dolžnost obvestitve dežurnega častnika ladje ali poveljnika o dogodkih kot predpisuje 158. člen;
15
·
12. če poveljnik ladje ravna v nasprotju z določili 162., 163. in 164. člena;
13
·
12. če poveljnik ladje ravna v nasprotju z določili 162., 163. in 164. člena;
16
·
13. če položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz listin iz 183. člena tega zakona ali če ladja ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto nadvodja ali če tovor ni pravilno razporejen (184. člen);
14
·
13. če položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz listin iz 183. člena tega zakona ali če ladja ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto nadvodja ali če tovor ni pravilno razporejen (184. člen);
17
·
14. če ladja nima imena in pristanišča vpisa (204. in 205. člen);
15
·
14. če ladja nima imena in pristanišča vpisa (204. in 205. člen);
18
·
15. če dvigne potopljeno stvar, čeprav je nima pravice dvigniti (prvi odstavek 777. člena);
16
·
15. če dvigne potopljeno stvar, čeprav je nima pravice dvigniti (prvi odstavek 777. člena);
19
·
16. če na plovilu, ki ima radijsko postajo, ni organizirano bdenje v skladu s predpisi o radijskem prometu (tretji odstavek 31. člena);
17
·
16. če na plovilu, ki ima radijsko postajo, ni organizirano bdenje v skladu s predpisi o radijskem prometu (tretji odstavek 31. člena);
20
·
17. če pristaniških pristojbin ne objavi javno, če zanje ne dobi soglasja ali če jih zaračunava v nasprotju s soglasjem (prvi in drugi odstavek 56. člena);
18
·
17. če pristaniških pristojbin ne objavi javno, če zanje ne dobi soglasja ali če jih zaračunava v nasprotju s soglasjem (prvi in drugi odstavek 56. člena);
21
·
18. če ne pridobi mnenja o varnosti plovbe (prvi odstavek 64. člena);
19
·
18. če ne pridobi mnenja o varnosti plovbe (prvi odstavek 64. člena);
22
·
19. če ne prijavi podatkov na predpisani način (drugi odstavek 64. člena);
20
·
19. če ne prijavi podatkov na predpisani način (drugi odstavek 64. člena);
23
·
20. če plovila in plavajoče naprave ovirajo javni promet v pristanišču (prvi odstavek 74. člena);
21
·
20. če plovila in plavajoče naprave ovirajo javni promet v pristanišču (prvi odstavek 74. člena);
24
·
21. če pluje v pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu brez dovoljenja (drugi odstavek 74. člena);
22
·
21. če pluje v pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu brez dovoljenja (drugi odstavek 74. člena);
25
·
22. če opravlja vodne prireditve in druge aktivnosti brez dovoljenja (tretji odstavek 74. člena);
23
·
22. če opravlja vodne prireditve in druge aktivnosti brez dovoljenja (tretji odstavek 74. člena);
26
·
23. če ladja ne spoštuje pogojev obvezne pilotaže in obvezne vleke plovil (81. in 88. člen);
24
·
23. če ladja ne spoštuje pogojev obvezne pilotaže in obvezne vleke plovil (81. in 88. člen);
27
·
24. če se po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali katerem koli pregledu ladje spremeni ali predela ladijski trup, njene stroje, naprave ali oprema brez soglasja klasifikacijskega zavoda (99. člen);
25
·
24. če se po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali katerem koli pregledu ladje spremeni ali predela ladijski trup, njene stroje, naprave ali oprema brez soglasja klasifikacijskega zavoda (99. člen);
28
·
25. če pluje ladja zunaj določenih meja plovbe ali v nasprotju z določenimi pogoji (91. in 101. člen);
26
·
25. če pluje ladja zunaj določenih meja plovbe ali v nasprotju z določenimi pogoji (91. in 101. člen);
29
·
26. če prevaža potnike z ladjo, ki ni potniška, ali vkrca več potnikov, kakor je določeno (102. in 104. člen);
27
·
26. če prevaža potnike z ladjo, ki ni potniška, ali vkrca več potnikov, kakor je določeno (102. in 104. člen);
30
·
27. če potniška ladja ne spoštuje določil o zbiranju, hranjenju in zagotavljanju podatkov o osebah na ladji (četrti odstavek 65. člena in prvi odstavek 66. člena);
28
·
27. če potniška ladja ne spoštuje določil o zbiranju, hranjenju in zagotavljanju podatkov o osebah na ladji (četrti odstavek 65. člena in prvi odstavek 66. člena);
31
·
28. če ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, ni opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT) ali jih ne uporablja v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije (šesti odstavek v povezavi s osmim odstavkom 65. člena);
29
·
28. če ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, ni opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT) ali jih ne uporablja v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije (šesti odstavek v povezavi s osmim odstavkom 65. člena);
32
·
29. če lastnik oziroma uporabnik plavajoče naprave nima dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno (prvi odstavek 149. člena) in če se dejavnosti opravljajo v nasprotju z 12. členom tega zakona;
30
·
29. če lastnik oziroma uporabnik plavajoče naprave nima dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno (prvi odstavek 149. člena) in če se dejavnosti opravljajo v nasprotju z 12. členom tega zakona;
33
·
30. če opravlja pomorsko pilotažo ali obvezno vleko oseba v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena;
31
·
30. če opravlja pomorsko pilotažo ali obvezno vleko oseba v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena;
34
·
31. če ne sporoči podatkov na predpisani način (prvi odstavek 65. člena);
32
·
31. če ne sporoči podatkov na predpisani način (prvi odstavek 65. člena);
35
·
32. če ne vrne vseh ladijskih listin in knjig (372.a člen);
33
·
32. če ne vrne vseh ladijskih listin in knjig (372.a člen);
36
·
33. če plovilo, ki se uporablja pri obvezni pilotaži ali vlačilec, ki se uporablja pri obvezni vleki ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), oziroma če ta med obvezno pilotažo ali obvezno vleko ne deluje (deveti odstavek 65. člena);
34
·
33. če plovilo, ki se uporablja pri obvezni pilotaži ali vlačilec, ki se uporablja pri obvezni vleki ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), oziroma če ta med obvezno pilotažo ali obvezno vleko ne deluje (deveti odstavek 65. člena);
37
·
34. če potniška ladja ni opremljena z ustreznim samodejnim sistemom identifikacije (AIS) oziroma če ga ne uporablja (tretji odstavek 66. člena);
35
·
34. če potniška ladja ni opremljena z ustreznim samodejnim sistemom identifikacije (AIS) oziroma če ga ne uporablja (tretji odstavek 66. člena);
38
·
35. če ribiško plovilo ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ali ga ne uporablja (sedmi odstavek v povezavi z osmim odstavkom 65. člena);
36
·
35. če ribiško plovilo ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ali ga ne uporablja (sedmi odstavek v povezavi z osmim odstavkom 65. člena);
39
·
36. če ne izobesi zastave Republike Slovenije (prvi odstavek 16. člena in 202. člen);
37
·
36. če ne izobesi zastave Republike Slovenije (prvi odstavek 16. člena in 202. člen);
40
·
37. če ne obvesti pomorskega inšpektorja ali ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (tretji odstavek 186. člena). Z globo od 600 eurov do 10.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, razen prekrška iz 1. točke prejšnjega odstavka. Z globo od 400 eurov do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 2., 3., 4., 5., 8., 9., 15., 18., 19., 20., 21., 22., 25., 29., 30., 31., 32., 36. ali 37. točke prvega odstavka tega člena. Z globo od 10.000 do 80.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec pristaniške storitve, ki je pravna oseba, če:
38
·
37. če ne obvesti pomorskega inšpektorja ali ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (tretji odstavek 186. člena). Z globo od 600 eurov do 10.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, razen prekrška iz 1. točke prejšnjega odstavka. Z globo od 400 eurov do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 2., 3., 4., 5., 8., 9., 15., 18., 19., 20., 21., 22., 25., 29., 30., 31., 32., 36. ali 37. točke prvega odstavka tega člena. Z globo od 10.000 do 80.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec pristaniške storitve, ki je pravna oseba, če:
41
·
- finančna sredstva ne odražajo preglednosti finančnih odnosov v skladu z 11. členom Uredbe 2017/352/EU ,
39
·
- finančna sredstva ne odražajo preglednosti finančnih odnosov v skladu z 11. členom Uredbe 2017/352/EU ,
42
·
- se pristojbine za storitve ne določijo na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način ter niso sorazmerne s stroškom opravljene storitve v skladu z 12. členom Uredbe 2017/352/EU ,
40
·
- se pristojbine za storitve ne določijo na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način ter niso sorazmerne s stroškom opravljene storitve v skladu z 12. členom Uredbe 2017/352/EU ,
43
·
- se pristojbine za infrastrukturo ne zaračunavajo v skladu s 13. členom Uredbe 2017/352/EU . Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
41
·
- se pristojbine za infrastrukturo ne zaračunavajo v skladu s 13. členom Uredbe 2017/352/EU . Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo 90.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek poveljnik tuje trgovske ladje ali oseba, ki ga nadomešča, če pilotira ladjo v teritorialnem morju oziroma v notranjih morskih vodah Republika Slovenije pilot, ki ni pooblaščen za pilotiranje (79. člen). Z denarno kaznijo 85.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek:
1
+
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek poveljnik tuje trgovske ladje ali oseba, ki ga nadomešča, če pilotira ladjo v teritorialnem morju oziroma v notranjih morskih vodah Republika Slovenije pilot, ki ni pooblaščen za pilotiranje (79. člen). Z globo 350 eurov se kaznuje za prekršek:
2
·
1. poveljnik tuje ladje ali oseba, ki ga nadomešča, ki prevaža na ladji več kot 2.000 ton olja, če ladja nima potrdila o zavarovanju ali o drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, ko vplove ali izplove iz pristanišča Republike Slovenije, ali v pristanišču vkrcava ali izkrcava olje (prvi odstavek 67. člena);
2
·
1. poveljnik tuje ladje ali oseba, ki ga nadomešča, ki prevaža na ladji več kot 2.000 ton olja, če ladja nima potrdila o zavarovanju ali o drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, ko vplove ali izplove iz pristanišča Republike Slovenije, ali v pristanišču vkrcava ali izkrcava olje (prvi odstavek 67. člena);
3
·
2. poveljnik slovenske ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
3
·
2. poveljnik slovenske ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
4
·
a) če ladja, ki mora imeti ladijsko radijsko postajo, ne organizira nepretrgane službe bedenja v skladu s predpisi o radijskem prometu (tretji odstavek 31. člena);
4
·
a) če ladja, ki mora imeti ladijsko radijsko postajo, ne organizira nepretrgane službe bedenja v skladu s predpisi o radijskem prometu (tretji odstavek 31. člena);
5
−
b) če odplove iz pristanišča z ladjo, ki nima določenega števila članov posadke s predpisano strokovno izobrazbo (151. člen);
5
+
b) če odplove iz pristanišča z ladjo, ki nima določenega števila članov posadke in če nima organizirane ladijske straže v skladu s 151. členom tega zakona;
6
·
c) če osebno ne vodi ladje, kadar to zahteva varnost ladje, ko plove v pristanišče, kanal, prekop ali reko, ali ko plove iz njih (drugi odstavek 163. člena);
6
·
c) če osebno ne vodi ladje, kadar to zahteva varnost ladje, ko plove v pristanišče, kanal, prekop ali reko, ali ko plove iz njih (drugi odstavek 163. člena);
7
·
d) če ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni med Republiko Slovenijo in drugo državo ne ukrene glede ladje, oseb in tovora na ladji vsega, kar je potrebno (prvi in drugi odstavek 169. člena);
7
·
d) če ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni med Republiko Slovenijo in drugo državo ne ukrene glede ladje, oseb in tovora na ladji vsega, kar je potrebno (prvi in drugi odstavek 169. člena);
8
·
e) če v primeru vojne med drugimi državami, v kateri je Republika Slovenija ostala nevtralna, ladja pa je v pristanišču ene izmed vojskujočih se držav ali na poti v pristanišče vojskujoče se države, ali mora pluti skozi teritorialno morje ali notranje morske vode, vojskujočih se držav, ne zahteva navodil od ladjarja, če to ni mogoče, pa od pristojnih državnih organov (tretji odstavek 169. člena);
8
·
e) če v primeru vojne med drugimi državami, v kateri je Republika Slovenija ostala nevtralna, ladja pa je v pristanišču ene izmed vojskujočih se držav ali na poti v pristanišče vojskujoče se države, ali mora pluti skozi teritorialno morje ali notranje morske vode, vojskujočih se držav, ne zahteva navodil od ladjarja, če to ni mogoče, pa od pristojnih državnih organov (tretji odstavek 169. člena);
9
−
f) če med potovanjem ladje ne ukrene zoper člana posadke, potnika ali druge osebe na ladji, ki je storila kaznivo dejanje, vsega, kar je potrebno, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice dejanja in storilec pokliče na odgovornost (prvi, drugi in četrti odstavek 175. člena).
9
+
f) če med potovanjem ladje ne ukrene zoper člana posadke, potnika ali druge osebe na ladji, ki je storila kaznivo dejanje, vsega, kar je potrebno, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice dejanja in storilec pokliče na odgovornost (prvi, drugi in četrti odstavek 175. člena);
+
10
+
g) če ne pridobi predhodnega soglasja pred opravljanjem čiščenja ladje z nevarnimi plini ali deratizacije (73. člen);
+
11
+
3. pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ribiško plovilo ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ali če ga ne uporablja v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije (šesti odstavek v povezavi s sedmim odstavkom 65. člena).
1
−
Z denarno kaznijo 80.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek član ladijske posadke, ki krši svoje dolžnosti, predpisane s tem zakonom, ker ne ravna po pravilih navigacije in s tem ogroža varnost prometa ali poškoduje ladjo ali tovor na njej, ali ogroža varnost potnikov na ladji ali drugih članov ladijske posadke ali okolje pred onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi (oljem, odpadki tekočih goriv in njihovimi mešanicami, odplakami in drugimi odpadnimi snovmi ter z radioaktivnimi ali podobnimi odpadki) z ladje (157. člen).
1
+
Z globo 350 eurov se kaznuje za prekršek član ladijske posadke, ki krši svoje dolžnosti, predpisane s tem zakonom, ker ne ravna po pravilih navigacije in s tem ogroža varnost prometa ali poškoduje ladjo ali tovor na njej, ali ogroža varnost potnikov na ladji ali drugih članov ladijske posadke ali okolje pred onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi (oljem, odpadki tekočih goriv in njihovimi mešanicami, odplakami in drugimi odpadnimi snovmi ter z radioaktivnimi ali podobnimi odpadki) z ladje (157. člen).
1
−
Z denarno kaznijo 75.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča, če ladja, ki prihaja iz tujine, vzpostavi promet z drugimi ladjami, organizacijami in osebami na kopnem, preden dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje za prost promet z obalo (drugi odstavek 65. člena). Z denarno kaznijo 70.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
1
+
Z globo 350 eurov se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča, če ladja, ki prihaja iz tujine, vzpostavi promet z drugimi ladjami, organizacijami in osebami na kopnem, preden dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje za prost promet z obalo (drugi odstavek 65. člena). Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
2
−
1. če ladja, dokler se nahaja v pristanišču ne odda odpadkov osebi, ki skrbi za odvoz ladijskih odpadkov (72. člen);
2
+
1. če vodi nakladanje in razkladanje ladje v nasprotju s 105. členom;
3
·
2. če plove ladja izven določenih meja plovbe ali v nasprotju z določenim namenom ali če ladja odplove na potovanje, za katero ni spoznana za sposobno (91. člen in 101. člen);
3
·
2. če plove ladja izven določenih meja plovbe ali v nasprotju z določenim namenom ali če ladja odplove na potovanje, za katero ni spoznana za sposobno (91. člen in 101. člen);
4
·
3. če v nasprotju s tem zakonom (102. člen) prevaža potnike z ladjo, ki ni potniška;
4
·
3. če v nasprotju s tem zakonom (102. člen) prevaža potnike z ladjo, ki ni potniška;
5
·
4. če v nasprotju s tem zakonom (104. člen) vkrca na ladjo več potnikov kot je določeno;
5
·
4. če v nasprotju s tem zakonom (104. člen) vkrca na ladjo več potnikov kot je določeno;
6
·
5. če vkrca ali razporedi tovor na ladji v nasprotju s 105. členom;
6
·
5. če vkrca ali razporedi tovor na ladji v nasprotju s 105. členom;
7
−
6. če na ladji v nasprotju s tem zakonom nima katerekoli izmed ladijskih listin in knjig (prvi odstavek 116. člena);
7
+
6. če na ladji v nasprotju s tem zakonom nima katerekoli izmed ladijskih listin in knjig (prvi odstavek 116. člena in prvi odstavek 117. člena);
8
·
7. če na zahtevo pooblaščenih organov ne pokaže ladijskih listin ali knjig (drugi odstavek 116. člena);
8
·
7. če na zahtevo pooblaščenih organov ne pokaže ladijskih listin ali knjig (drugi odstavek 116. člena);
9
−
8. če v predpisanih rokih ne opravi vaj s čolni in drugimi rešilnimi sredstvi in napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara (drugi odstavek 162. člena);
9
+
8. če v predpisanih rokih ne opravi vaj s čolni in drugimi rešilnimi sredstvi in napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara ter drugih predpisanih vaj (drugi odstavek 162. člena);
10
·
9. če na ladji ne skrbi za preskrbo, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom (prvi odstavek 162. člena).
10
·
9. če na ladji ne skrbi za preskrbo, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom (prvi odstavek 162. člena).
1
−
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
1
+
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
2
·
1. če v primeru, ko so ostali brez uspeha vsi ukrepi za rešitev ladje v nevarnosti in je uničenje ladje neizbežno, ne ukrene vsega kar je potrebno za rešitev ladijskega dnevnika, če okoliščine primera to dovoljujejo, pa tudi za rešitev drugih ladijskih knjig, ladijskih listin, pomorskih kart zadevnega potovanja in gotovine v ladijski blagajni (drugi odstavek 165. člena);
2
·
1. če v primeru, ko so ostali brez uspeha vsi ukrepi za rešitev ladje v nevarnosti in je uničenje ladje neizbežno, ne ukrene vsega kar je potrebno za rešitev ladijskega dnevnika, če okoliščine primera to dovoljujejo, pa tudi za rešitev drugih ladijskih knjig, ladijskih listin, pomorskih kart zadevnega potovanja in gotovine v ladijski blagajni (drugi odstavek 165. člena);
3
·
2. če o dogodkih iz 170. člena tega zakona ne predloži poročila z izpiskom iz ladijskega dnevnika pristojnemu organu v državi ali tujini (drugi odstavek 166. člena);
3
·
2. če o dogodkih iz 170. člena tega zakona ne predloži poročila z izpiskom iz ladijskega dnevnika pristojnemu organu v državi ali tujini (drugi odstavek 166. člena);
4
·
3. če ne pošlje po radijskih komunikacijah obvestila o kakršnikoli neposredni nevarnosti za varnost plovbe, na katero naleti (prvi odstavek 167. člena);
4
·
3. če ne pošlje po radijskih komunikacijah obvestila o kakršnikoli neposredni nevarnosti za varnost plovbe, na katero naleti (prvi odstavek 167. člena);
5
·
4. če o rojstvu in smrti ter o sprejeti izjavi poslednje volje ne sestavi na predpisani način zapisnika in ga ne izroči pristojnemu organu v prvem domačem pristanišču, v tujini pa najbližjemu diplomatskemu oziroma konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije (168. člen);
5
·
4. če o rojstvu in smrti ter o sprejeti izjavi poslednje volje ne sestavi na predpisani način zapisnika in ga ne izroči pristojnemu organu v prvem domačem pristanišču, v tujini pa najbližjemu diplomatskemu oziroma konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije (168. člen);
6
·
5. če o kaznivem dejanju, storjenem na ladji medtem, ko je bila ladja v tujini, ne poroča diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v državi, v katere prvo pristanišče priplove ladja po storjenem kaznivem dejanju, ali če s storilcem kaznivega dejanja ne ravna po navodilih tega diplomatskega ali konzularnega predstavništva (tretji odstavek 175. člena);
6
·
5. če o kaznivem dejanju, storjenem na ladji medtem, ko je bila ladja v tujini, ne poroča diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v državi, v katere prvo pristanišče priplove ladja po storjenem kaznivem dejanju, ali če s storilcem kaznivega dejanja ne ravna po navodilih tega diplomatskega ali konzularnega predstavništva (tretji odstavek 175. člena);
7
·
6. če samovoljne zapustitve ladje člana posadke, ki je državljan Republike Slovenije, v tujini ne naznani pristojnemu organu (prvi odstavek 176. člena);
7
·
6. če samovoljne zapustitve ladje člana posadke, ki je državljan Republike Slovenije, v tujini ne naznani pristojnemu organu (prvi odstavek 176. člena);
8
·
7. če v ladijski dnevnik ne vpiše v določenem roku ali na določen način dogodkov, dejanj in storjenih ukrepov, ki bi jih moral vpisati (prvi odstavek 166. člena, drugi odstavek 167. člena, drugi odstavek 172. člena, drugi odstavek 174. člena, peti odstavek 175. člena in tretji odstavek 176. člena);
8
·
7. če v ladijski dnevnik ne vpiše v določenem roku ali na določen način dogodkov, dejanj in storjenih ukrepov, ki bi jih moral vpisati (prvi odstavek 166. člena, drugi odstavek 167. člena, drugi odstavek 172. člena, drugi odstavek 174. člena, peti odstavek 175. člena in tretji odstavek 176. člena);
9
·
8. če ne vpiše v ladijski dnevnik razlogov, zaradi katerih ni krenil na pomoč osebam v nevarnosti in jih začel reševati, ali pa razlogov, zaradi katerih ni reševal ladje in stvari z ladje (drugi odstavek 179. člena in tretji odstavek 180. člena);
9
·
8. če ne vpiše v ladijski dnevnik razlogov, zaradi katerih ni krenil na pomoč osebam v nevarnosti in jih začel reševati, ali pa razlogov, zaradi katerih ni reševal ladje in stvari z ladje (drugi odstavek 179. člena in tretji odstavek 180. člena);
10
−
9. če ladji, s katero se je trčila njegova ladja, ne sporoči imena zadnjega pristanišča, iz katerega je njegova ladja izplula, in imena pristanišča, v katero plove, čeprav bi to lahko storil (drugi odstavek 753. člen).
10
+
9. če ladji, s katero se je trčila njegova ladja, ne sporoči imena zadnjega pristanišča, iz katerega je njegova ladja izplula, in imena pristanišča, v katero plove, čeprav bi to lahko storil (drugi odstavek 753. člen);
+
11
+
10. če ravna v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja članov posadke (151., 153., 154, 154.c, 154.č, 155 ali 159.a člen).
1
−
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, če vrže ali izpusti v morje ali na plovno pot predmete ali snovi, ki bi lahko ovirale ali ogrožale varnost plovbe ali onesnažile morje ali obalo (76. člen).
−
1
−
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1
+
Z globo od 2.100 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
2
−
1. dopusti uporabo čolna, ki nima dovoljenja za plovbo (142. člen);
2
+
1. dopusti uporabo čolna, ki nima dovoljenja za plovbo ali nima sklenjenega obveznega zavarovanja ali če glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ni sposoben za plovbo (142. člen) ali nima klicnega znaka (206. člen);
3
·
2. dopusti, da s čolnom upravlja neusposobljena oseba (144. člen);
3
·
2. dopusti, da s čolnom upravlja neusposobljena oseba (144. člen);
4
−
3. dopusti uporabo čolna, ki ni vpisan v register čolnov (218. člen). Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje samostojni podjetnik - posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4
+
3. dopusti uporabo čolna, ki ni vpisan v vpisnik čolnov (217. člen);
+
5
+
4. pristaniškemu nadzorniku ali pomorskemu inšpektorju ne omogoči prostega dostopa do obale (58. in 181. člen). Z globo 400 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 80 do 500 eurov se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, če:
1
+
Z globo od 160 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
2
·
1. odkloni preizkus s sredstvi ali napravami ali strokovni pregled, da se ugotovi, ali je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (63. člen);
2
·
1. odkloni preizkus s sredstvi ali napravami ali strokovni pregled, da se ugotovi, ali je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (63. člen);
3
−
2. upravlja čoln in za to ni usposobljena (144. člen);
3
+
2. upravlja čoln, ki ni vpisan v vpisnik čolnov (217. člen);
4
−
3. upravlja čoln, ki ni vpisan v register čolnov (218. člen).
4
+
3. nima dovoljenja za plovbo (drugi odstavek 141. člena) ali plačane pristojbine iz 30. člena tega zakona (142. člen). Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če upravlja čoln in za to ni usposobljen (144. člen).
1
−
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če:
1
+
Z globo od 80 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če:
2
−
1. se na čolnu nahaja več oseb ali tovora, kot je dovoljeno (60. člen);
2
+
1. ne upošteva plovbnega režima, kot določajo pravila o izogibanju trčenj na morju ali drugi predpisi o varnosti plovbe (61. člen);
3
−
2. ne upošteva plovbnega režima, kot določajo pravila o izogibanju trčenj na morju ali drugi predpisi o varnosti plovbe (61. člen);
3
+
2. čoln nima predpisane opreme ali ne ustreza konstrukcijskim in plovnim lastnostim (142. člen) ali nima klicnega znaka in številke MMSI (206. člen). Če ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška iz druge točke prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek lastnik plovila, razen če dokaže, da prekrška ni storil.
4
−
3. čoln nima predpisane opreme (142. člen).
−
+
1
+
Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če se na čolnu nahaja več oseb ali tovora, kot je dovoljeno (60. člen). Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek oseba, ki se v pristanišču kopa ali v tovornem pristanišču ribari (74. člen).
1
+
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki se v pristanišču kopa ali v tovornem pristanišču ribari (74. člen). Z globo 400 eurov se kaznuje potapljač, ki ne označi območja potapljanja (77. člen).
+
1
+
Z globo se za prekršek kaznuje oseba, ki upravlja čoln (prvi ali drugi odstavek 63. člena) ali ladjo (tretji odstavek 157. člena), in sicer s:
+
2
+
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu;
+
3
+
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
+
4
+
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
+
5
+
4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Če oseba iz prejšnjega odstavka upravlja čoln ali ladjo za javni prevoz potnikov ali čoln ali ladjo za gospodarski namen, se kaznuje za prekršek z globo:
+
6
+
1. 600 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
+
7
+
2. 1.200 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
+
8
+
3. 1.800 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
+
9
+
4. najmanj 2.400 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Z globo 900 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki upravlja čoln pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njeno sposobnost za upravljanje čolna (prvi odstavek 63.a člena). Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki upravlja čoln ali ladjo, če ravna v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 63. člena tega zakona ali odredbo iz tretjega odstavka 63.b člena tega zakona.
1
−
Če je zaradi prekrška pri vožnji s čolnom nastala nesreča, ki je imela za posledico premoženjsko škodo ali lahko telesno poškodbo, se pravna oseba oziroma samostojni podjetnik kaznujeta z globo 2.100 eurov, posameznik pa z globo 600 eurov. Enako se kaznuje posameznik, ki je povzročil nesrečo in ne da svojih podatkov drugemu udeležencu za uveljavljanje odškodninskih in drugih zahtevkov ali zapusti kraj nesreče pred prihodom pristojnega organa, razen če bi s tem oviral varnost plovbe, ogrožal sebe ali druge osebe, ali zaradi reševanja in nudenja pomoči.
1
+
Če je zaradi prekrška pri vožnji s čolnom nastala nesreča, ki je imela za posledico premoženjsko škodo ali lahko telesno poškodbo, se pravna oseba oziroma samostojni podjetnik kaznujeta z globo 2.100 eurov, odgovorna oseba z globo 1.800 eurov, posameznik pa z globo 1.200 eurov. Enako se kaznuje posameznik, ki je povzročil nesrečo in ne da svojih podatkov drugemu udeležencu za uveljavljanje odškodninskih in drugih zahtevkov ali zapusti kraj nesreče pred prihodom pristojnega organa, razen če bi s tem oviral varnost plovbe, ogrožal sebe ali druge osebe, ali zaradi reševanja in nudenja pomoči.
1
−
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če:
1
+
Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če:
2
−
1. nima veljavne listine o vpisu čolna v register čolnov ali dovoljenja za plovbo (tretji odstavek 141. člena);
2
+
1. na čolnu nima veljavne listine o vpisu čolna v register čolnov ali dovoljenja za plovbo (tretji odstavek 141. člena);
3
·
2. med plovbo na čolnu nima veljavne listine o usposobljenosti za upravljanje čolna (144. člen);
3
·
2. med plovbo na čolnu nima veljavne listine o usposobljenosti za upravljanje čolna (144. člen);
4
−
3. čoln nima označbe (204. člen). ENAJSTI DEL - PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4
+
3. če čoln nima predpisane označbe (204. člen).
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-I) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. junija 2023. Št. 003-02-3/2022-161 Ljubljana, dne 6. julija 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH POMORSKEGA ZAKONIKA (PZ-I)
−
1
−
Vlada izda predpis iz spremenjenega osmega odstavka 65. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Minister izda predpisa iz petega odstavka spremenjenega 39. člena in novega devetega odstavka 65. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, s soglasjem ministra izda predpis iz spremenjenega tretjega odstavka 152. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Uporabna dovoljenja, obratovalna dovoljenja in soglasja z vidika pogojev za varnost plovbe, izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe (Uradni list RS, št. 36/13, 35/14 in 24/18), ki pa se uporablja še tri mesece od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 15. člen Pravilnika o pomorskih knjižicah (Uradni list RS, št. 5/02, 96/03 in 80/07).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-04/23-2/11 Ljubljana, dne 28. junija 2023 EPA 755-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−