← Back to list
Stvarnopravni zakonik
SPZ
49articles changed
+6added
+16removed
+27modified
added 1854removed 1421words
79paragraphs
Version history
1
·
Stvarne pravice so:
1
·
Stvarne pravice so:
2
·
- lastninska pravica,
2
·
- lastninska pravica,
3
·
- zastavna pravica,
3
·
- zastavna pravica,
4
−
- zemljiški dolg,
−
5
·
- služnosti,
4
·
- služnosti,
6
·
- pravica stvarnega bremena,
5
·
- pravica stvarnega bremena,
7
·
- stavbna pravica. Predmet stvarne pravice
6
·
- stavbna pravica. Predmet stvarne pravice
1
·
(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.
1
·
(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.
2
−
(2) Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje. Sestavina
2
+
(2) Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje. Žival
+
1
+
(1) Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. Njihovo zaščito urejajo posebni zakoni.
+
2
+
(2) Zanje se uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine, če zakon ne določa drugače. Sestavina
1
·
(1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen če zakon določa drugače.
1
·
(1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen če zakon določa drugače.
2
·
(2) S pravnim poslom ali oporoko določena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.
2
·
(2) S pravnim poslom ali oporoko določena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.
3
·
(3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji.
3
·
(3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji.
4
·
(4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam.
4
·
(4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam.
5
·
(5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.
5
·
(5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.
6
·
(6) Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.
6
·
(6) Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.
+
7
+
(7) Ob delitvi stvari z omejitvijo iz tega člena je vsak od delov stvari omejen s takšno omejitvijo v celoti.
7
·
2. oddelek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE
8
·
2. oddelek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE
8
·
1. odsek SPLOŠNO Načini pridobitve
9
·
1. odsek SPLOŠNO Načini pridobitve
1
·
(1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.
1
·
(1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.
2
−
(2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.
2
+
(2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev.
3
·
(3) Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.
3
·
(3) Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.
4
·
(4) Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.
4
·
(4) Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.
5
·
(5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.
5
·
(5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.
6
−
(6) Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.
6
+
(6) Solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, lahko sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja. Pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki.
7
−
(7) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Bremena skupne stvari
7
+
(7) Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.
+
8
+
(8) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Bremena skupne stvari
1
−
Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, lahko ta ob delitvi preide samo na nekatere nove stvari, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi stavek drugega odstavka tega člena.
1
+
(1) Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, lahko ta ob delitvi preide samo na nekatere nove stvari, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi stavek drugega odstavka tega člena. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.
2
·
(2) Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, sodišče odloči, na katero novo stvar preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj njenega imetnika.
2
·
(2) Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, sodišče odloči, na katero novo stvar preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj njenega imetnika.
3
·
(3) Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.
3
·
(3) Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.
4
·
(4) Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
4
·
(4) Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
5
·
(5) Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.
5
·
(5) Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.
6
·
(6) Solastnik, ki je po prejšnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico. Zavarovanja in jamstva ob delitvi
6
·
(6) Solastnik, ki je po prejšnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico. Zavarovanja in jamstva ob delitvi
1
−
(4) Po vpisu v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin se podatki o rubežu in prepovedi razpolaganja s premičnino, na katero se nanaša vpis, na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo ali se omogoči njihov prevzem organom, da jih vpišejo v evidence, ki jih vodijo, in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine. Dolžnik je dolžan predložiti listine za vpis v treh dneh po prejemu zahteve od organa, ki vodi takšno uradno evidenco, sicer organ obvesti izvršitelja, ki dolžniku odvzame listino in registrske označbe za premičnino ter jih izroči temu organu.
1
+
(1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika sosednjih nepremičnin po enakih delih.
+
2
+
(2) Če drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepremičnin, lahko lastnik nepremičnine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroške. Plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino
1
·
(1) Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.
1
·
(1) Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.
2
·
(2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov.
2
·
(2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov.
3
·
(3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine.
3
·
(3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine.
4
·
(4) Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati.
4
·
(4) Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati.
5
−
(5) Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Določitev solastniškega deleža
5
+
(5) Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.
+
6
+
(6) Če je posamezni del zgradbe ali nepremičnina namenjena skupni rabi etažnih lastnikov dveh ali več zgradb v etažni lastnini ali skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb in lastnikov ene ali več nepremičnin, se obravnava kot njihov skupen del, ki je v solastnini etažnih lastnikov teh zgradb oziroma v solastnini etažnih lastnikov in lastnikov nepremičnin. Za tak skupen del se glede nastanka, upravljanja in prenehanja uporabljajo določila V.a dela tega zakona, ki veljajo za pomožno nepremičnino. Določitev solastniškega deleža
1
−
(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi odstavek 110. člena tega zakona.
1
+
(1) Sporazum o delitvi mora vsebovati označbo etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki v obsegu, določenem s prvim odstavkom 116. člena tega zakona.
2
·
(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi odstavek 110. člena tega zakona. Enostranski pravni posel
2
·
(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi odstavek 110. člena tega zakona. Enostranski pravni posel
1
·
(1) Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča.
1
·
(1) Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča.
2
−
(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko, sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.
2
+
(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.
3
·
(3) Sklep sodišča mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. člena tega zakona. Prehod hipoteke
3
·
(3) Sklep sodišča mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. člena tega zakona. Prehod hipoteke
1
−
Hipoteka in zemljiški dolg, ki bremenita celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preideta na vse posamezne dele v etažni lastnini.
1
+
Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini.
2
·
3. oddelek RAZPOLAGANJE Razpolaganje z etažno lastnino
2
·
3. oddelek RAZPOLAGANJE Razpolaganje z etažno lastnino
1
−
Če je uničen posamezen del v etažni lastnini in ga ni mogoče obnoviti, etažna lastnina na tem delu preneha. VI. del ZASTAVNA PRAVICA
1
+
Če je uničen posamezen del v etažni lastnini in ga ni mogoče obnoviti, etažna lastnina na tem delu preneha. V.a del POVEZANE NEPREMIČNINE Pojem
2
−
1. oddelek SKUPNA DOLOČILA Pojem
−
+
1
+
Če je raba nepremičnine (pomožna nepremičnina) trajno potrebna za redno rabo ene ali več nepremičnin ali posameznih delov zgradb (glavna nepremičnina), lahko imetnik svojo lastninsko pravico ali stavbno pravico na pomožni nepremičnini poveže s svojo lastninsko pravico ali stavbno pravico na glavni nepremičnini tako, da so predmet razpolaganja kot celota (povezane nepremičnine). Nastanek
+
1
+
(1) Glede nastanka povezanih nepremičnin se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo etažno lastnino.
+
2
+
(2) Ob nastanku povezanih nepremičnin preidejo stvarne in druge pravice na pomožni nepremičnini na glavno nepremičnino, razen tistih, katerih izvrševanje je povezano samo z rabo pomožne nepremičnine.
+
3
+
(3) Če je katera od nepremičnin obremenjena s hipoteko ali stvarnim bremenom, je nastanek povezanih nepremičnin dovoljen le s soglasjem imetnika take pravice, katere vrstni red se s tem poslabša.
+
4
+
(4) Če so na pomožni in glavni nepremičnini zakonite predkupne ali odkupne pravice različnih upravičencev ali če je lastniku prepovedana odtujitev ali obremenitev teh nepremičnin, nastanek povezanih nepremičnin ni dovoljen. Upravljanje
+
1
+
(1) Če je pomožna nepremičnina v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin, se za razmerja med solastniki smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino na skupnih delih zgradbe v etažni lastnini.
+
2
+
(2) Če je glavna nepremičnina v solastnini, skupni ali etažni lastnini, lastniki te glavne nepremičnine v razmerju do ostalih solastnikov pomožne nepremičnine nastopajo kot skupnost.
+
3
+
(3) Določila tega člena se uporabljajo tudi, če imata na pomožni ali glavni nepremičnini stavbno pravico dva ali več imetnikov. Prenehanje 127.č člen
+
4
+
(1) Za prenehanje povezanih nepremičnin se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo prenehanje etažne lastnine, in določila drugih zakonov, ki določajo posebna pravila glede prenehanja povezanih nepremičnin.
+
5
+
(2) Na predlog osebe, ki izkaže pravni interes, sodišče v nepravdnem postopku odloči o prenehanju povezanih nepremičnin. Sodišče predlogu ne ugodi, če lastnik izkaže, da je raba pomožne nepremičnine še vedno trajno potrebna za rabo glavne nepremičnine in da povezanost nepremičnin bistveno ne otežuje izvrševanja pravice imetnika, ki jo je pridobil pred nastankom povezanih nepremičnin.
+
6
+
(3) Ob prenehanju povezanih nepremičnin se glede prehoda stvarnih in drugih pravic, vpisanih v zemljiško knjigo, ki obremenjujejo glavno nepremičnino, na pomožno nepremičnino smiselno uporabijo določila tega zakona, ki urejajo delitev nepremičnine. VI. del ZASTAVNA PRAVICA
+
7
+
1. oddelek SKUPNA DOLOČILA Pojem
1
−
(1) Za prenehanje povezanih nepremičnin se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo prenehanje etažne lastnine, in določila drugih zakonov, ki določajo posebna pravila glede prenehanja povezanih nepremičnin.
−
2
−
(2) Na predlog osebe, ki izkaže pravni interes, sodišče v nepravdnem postopku odloči o prenehanju povezanih nepremičnin. Sodišče predlogu ne ugodi, če lastnik izkaže, da je raba pomožne nepremičnine še vedno trajno potrebna za rabo glavne nepremičnine in da povezanost nepremičnin bistveno ne otežuje izvrševanja pravice imetnika, ki jo je pridobil pred nastankom povezanih nepremičnin.
−
3
−
(3) Ob prenehanju povezanih nepremičnin se glede prehoda stvarnih in drugih pravic, vpisanih v zemljiško knjigo, ki obremenjujejo glavno nepremičnino, na pomožno nepremičnino smiselno uporabijo določila tega zakona, ki urejajo delitev nepremičnine.
−
1
·
(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki notarskega zapisa.
1
·
(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki notarskega zapisa.
2
·
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, podatke, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Če je predmet sporazuma neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, se za podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati premičnino, šteje enolični identifikacijski znak premičnine.
2
·
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, podatke, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Če je predmet sporazuma neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, se za podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati premičnino, šteje enolični identifikacijski znak premičnine.
3
·
(3) Če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, ima tak sporazum v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine.
3
·
(3) Če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, ima tak sporazum v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine.
4
·
(4) Če je predmet sporazuma iz prvega odstavka tega člena neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, neposestna zastavna pravica ne glede na prvi odstavek tega člena nastane z njenim vpisom v ta register. Vpis opravi notar nemudoma po sklenitvi sporazuma. Uporaba zastavljene premičnine
4
·
(4) Če je predmet sporazuma iz prvega odstavka tega člena neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, neposestna zastavna pravica ne glede na prvi odstavek tega člena nastane z njenim vpisom v ta register. Vpis opravi notar nemudoma po sklenitvi sporazuma. Uporaba zastavljene premičnine
5
+
(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki notarskega zapisa.
+
6
+
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, podatke, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Če je predmet sporazuma neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, se za podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati premičnino, šteje enolični identifikacijski znak premičnine.
+
7
+
(3) Če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, ima tak sporazum v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine.
+
8
+
(4) Če je predmet sporazuma iz prvega odstavka tega člena neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, neposestna zastavna pravica ne glede na prvi odstavek tega člena nastane z njenim vpisom v ta register. Vpis opravi notar nemudoma po sklenitvi sporazuma.
+
1
−
(1) Neposestne zastavne pravice, ki se vpišejo v register iz 177. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) do 1. julija 2020, se ne glede na določbe spremenjenih 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena ter novega 177.a člena zakona ohranijo z vsebino, kot so bile ustanovljene in vpisane v ta register.
−
2
−
(2) Neposestne zastavne pravice iz prejšnjega odstavka, ustanovljene na opremi, se od 1. julija 2020 dalje ohranijo kot neposestne zastavne pravice na poslovni opremi po spremenjenem 173. členu zakona, četudi po svoji naravi predmet zavarovanja ni poslovna oprema.
−
1
−
Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. Neposestna zastavna pravica na zalogah
1
+
Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. Neposestna zastavna pravica na zalogah ali na poslovni opremi
1
−
(1) Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge, ki so na točno določenem prostoru.
1
+
(1) Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge ali poslovna oprema, ki so na točno določenem prostoru.
2
−
(2) Zastavitelj je dolžan na običajen način skrbeti za obnavljanje zalog in mora zastavnemu upniku omogočiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog ter mu o tem pošiljati izpiske iz svojih knjig, če med strankama ni dogovorjeno drugače. Devastacija zastavljene premičnine
2
+
(2) Zastavitelj mora na običajen način skrbeti za obnavljanje zalog.
+
3
+
(3) Zastavitelj mora zastavnemu upniku omogočiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog in stanjem poslovne opreme ter mu o tem pošiljati izpiske iz svojih knjig, če med strankama ni dogovorjeno drugače.
+
4
+
(4) Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice na zalogah ali na poslovni opremi mora namesto enoličnega identifikacijskega znaka premičnine vsebovati natančen opis lege prostora, ki je območje zastave, in njegov enolični identifikacijski znak.
+
5
+
(5) Ko posamezna premičnina, ki je del zalog, območje zastave zapusti, zastavna pravica na njej preneha, če zastavitelj v okviru svoje dejavnosti daje takšne premičnine v promet.
+
6
+
(6) Če je posamezna premičnina, ki je del zalog ali poslovne opreme, že predmet neposestne zastavne pravice, pridobi zastavni upnik neposestne zastavne pravice na zalogah ali poslovni opremi zastavno pravico z najboljšim vrstnim redom, če je v dobri veri glede neobstoja takšne pravice. Devastacija zastavljene premičnine
1
−
(1) Neposestne zastavne pravice, ki se vpišejo v register iz 177. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) do 1. julija 2020, se ne glede na določbe spremenjenih 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena ter novega 177.a člena zakona ohranijo z vsebino, kot so bile ustanovljene in vpisane v ta register.
−
2
−
(2) Neposestne zastavne pravice iz prejšnjega odstavka, ustanovljene na opremi, se od 1. julija 2020 dalje ohranijo kot neposestne zastavne pravice na poslovni opremi po spremenjenem 173. členu zakona, četudi po svoji naravi predmet zavarovanja ni poslovna oprema.
−
1
·
(1) Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izročiti zastavnemu upniku zastavljeno premičnino v neposredno posest.
1
·
(1) Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izročiti zastavnemu upniku zastavljeno premičnino v neposredno posest.
2
·
(2) Z izročitvijo zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na premičnini (ročna zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.
2
·
(2) Z izročitvijo zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na premičnini (ročna zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.
3
−
(3) Če zastavitelj ne izroči zastavnemu upniku zastavljene premičnine, lahko zastavni upnik predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo, Večkratna zastavitev iste premičnine
3
+
(3) Če zastavitelj ne izroči zastavnemu upniku zastavljene premičnine, lahko zastavni upnik predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo, če je zastavitelj soglašal z neposredno izvršljivostjo sporazuma iz prvega odstavka 171. člena tega zakona. Večkratna zastavitev iste premičnine
1
·
(1) Premičnina se lahko pod pogoji iz 172. člena tega zakona večkrat neposestno zastavi. Zastavitelj mora o vsaki kasnejši neposestni zastavitvi obvestiti vse prejšnje zastavne upnike.
1
·
(1) Premičnina se lahko pod pogoji iz 172. člena tega zakona večkrat neposestno zastavi. Zastavitelj mora o vsaki kasnejši neposestni zastavitvi obvestiti vse prejšnje zastavne upnike.
2
·
(2) Če se premičnina neposestno zastavi več zastavnim upnikom, se poplačilo opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve preko enega od njih ali tretje osebe (pooblaščenca za prodajo), ki jo sporazumno določijo. Če sporazum med zastavnimi upniki ni mogoč, osebo določi na predlog kateregakoli zastavnega upnika sodišče v nepravdnem postopku.
2
·
(2) Če se premičnina neposestno zastavi več zastavnim upnikom, se poplačilo opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve preko enega od njih ali tretje osebe (pooblaščenca za prodajo), ki jo sporazumno določijo. Če sporazum med zastavnimi upniki ni mogoč, osebo določi na predlog kateregakoli zastavnega upnika sodišče v nepravdnem postopku.
3
−
(3) Zastavitelj mora izročiti zastavljeno premičnino pooblaščencu za prodajo, ki jo opravi v skladu s 167. členom tega zakona. Po odbitju stroškov prodaje pooblaščenec izkupiček razdeli med zastavne upnike, upoštevaje vrstni red pridobitve neposestnih zastavnih pravic in zapadlost zavarovanih terjatev, pri čemer se pri poplačilu nezapadle terjatve upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plačila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve. Register neposestnih zastavnih pravic
3
+
(3) Zastavitelj mora izročiti zastavljeno premičnino pooblaščencu za prodajo, ki jo opravi v skladu s 167. členom tega zakona. Po odbitju stroškov prodaje pooblaščenec izkupiček razdeli med zastavne upnike, upoštevaje vrstni red pridobitve neposestnih zastavnih pravic in zapadlost zavarovanih terjatev, pri čemer se pri poplačilu nezapadle terjatve upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plačila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve. Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
1
−
(1) Če je mogoča enolična identifikacija premičnine, se lahko s posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic. V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo določila tega zakona o hipoteki.
1
+
(1) Če je mogoča enolična identifikacija premičnine, se neposestna zastavna pravica na premičninah, za katere tako določi Vlada Republike Slovenije, vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljnjem besedilu: register), ki ga upravlja pravna oseba javnega prava, pristojna za javnopravne evidence in storitve. V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo določila tega zakona o hipoteki.
2
−
(2) V register iz prejšnjega odstavka se poleg identifikacije premičnine in zastavne pravice vpišejo podatki o zastavitvi ter podatki o upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni ista oseba kot dolžnik (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in EMŠO fizične osebe ali firma, sedež, matična in davčna številka pravne osebe). Organ, pristojen za vodenje tega registra, po uradni dolžnosti pošlje podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.
2
+
(2) Register je informatizirana baza podatkov. Vpise v register opravijo državni organi in osebe, ki jih za to pooblašča zakon. Vpis v register izvedejo v elektronski obliki.
3
−
(3) Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic so javni. Organ, pristojen za vodenje tega registra, lahko pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka tudi iz obstoječih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
3
+
(3) V register se vpisujejo podatki o pravnem temelju zastavne pravice, zavarovani terjatvi, zastavnem upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni ista oseba kot dolžnik, ter predpisani enolični identifikacijski znak zastavljene premičnine.
4
−
(4) Če je premičnina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih pravnih posledic.
4
+
(4) O zastavnem upniku, dolžniku in zastavitelju se v register vpisujejo naslednji podatki:
5
−
(5) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vrste premičnin, za katere se vzpostavi register iz prvega odstavka tega člena, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, postopek in vsebino vpisov v uradne evidence in listine, način vodenja, povezovanja in iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v register.
5
+
- osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in davčna številka fizične osebe, če fizična oseba nima ne EMŠO ne davčne številke, pa vrsta in številka njenega osebnega dokumenta;
6
−
5. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PRAVICAH
6
+
- firma ali ime, sedež, poslovni naslov, matična in davčna številka pravne osebe ali drug ustrezen identifikacijski podatek;
7
−
1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI Pojem
7
+
- osebno ime, firma, sedež, poslovni naslov, matična in davčna številka samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali drug ustrezen identifikacijski podatek.
+
8
+
(5) Pri vpisih v register se z uporabo EMŠO ali davčne številke fizične osebe, matične ali davčne številke pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter identifikacijskega znaka premičnine ali nepremičnine ali zgradbe, v kateri so premičnine, drugi podatki, ki se vodijo v registru, prevzamejo in se posodabljajo avtomatično iz uradnih evidenc iz sedmega odstavka tega člena. Če podatkov v povezanih uradnih evidencah ni, se v register vpišejo ročno.
+
9
+
(6) Po vpisu v register se izda elektronsko potrdilo o vpisu. Podatki o zastavitvi premičnine, na katero se nanaša vpis, se na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo ali se omogoči njihov prevzem organom, da jih vpišejo v evidence, ki jih vodijo.
+
10
+
(7) Register je zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa, ažurnosti podatkov in usklajenosti uradnih evidenc povezan z uporabo EMŠO s centralnim registrom prebivalstva, z uporabo matične številke s Poslovnim registrom Slovenije, z uporabo davčne številke z davčnim registrom, povezanost z uradno evidenco, v katero se vpisuje premičnina ali nepremičnina ali zgradba, v kateri so premičnine, ki je predmet vpisa v register, pa se zagotavlja prek istega povezovalnega znaka, ki se v taki uradni evidenci vodi.
+
11
+
(8) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vrste premičnin, za katere se vzpostavi register, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, način vodenja in upravljanja registra, povezovanja in iskanja podatkov v registru ter tarifo za vpise v register. Namen in javnost registra ter hramba podatkov
+
1
+
(1) Podatki v registru se obdelujejo zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa ter učinkovite prisilne izterjave in uveljavljanja terjatev ter so dostopni prek spletnih strani pravne osebe javnega prava, pristojne za javnopravne evidence in storitve. Podatki iz registra so javni, razen EMŠO, davčne številke in drugega identifikacijskega podatka fizične osebe, ki ni subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije.
+
2
+
(2) Če je premičnina vpisana v register, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru.
+
3
+
(3) Dostop do podatkov, ki so javni, ni mogoč na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je fizična oseba zastavni upnik, dolžnik oziroma zastavitelj pri katerikoli premičnini, in tudi ne, ali je določena pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zastavni upnik pri katerikoli premičnini.
+
4
+
(4) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka imajo dostop do vseh podatkov iz registra zastavni upniki, dolžniki in zastavitelji v zvezi z zadevami, pri katerih so kot taki vpisani, notarji, izvršitelji, stečajni upravitelji in druge osebe, ki jih zakon pooblašča, da opravijo vpis v register, ter na podlagi zakona pooblaščene osebe in državni organi, če jih potrebujejo zaradi opravljanja predpisanih nalog.
+
5
+
(5) Podatki, vpisani v register, se hranijo pet let od dneva, ko so bili iz registra izbrisani.
+
6
+
5. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PRAVICAH
+
7
+
1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI Pojem
1
−
Določila o zastavitvi premičnine se uporabljajo tudi za zastavitev drugih premoženjskih pravic, če ni zanje predpisano kaj drugega. VII. del ZEMLJIŠKI DOLG Pojem
1
+
Določila o zastavitvi premičnine se uporabljajo tudi za zastavitev drugih premoženjskih pravic, če ni zanje predpisano kaj drugega. VII. del ZEMLJIŠKI DOLG (črtan)
1
−
(1) Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom.
−
2
−
(2) Plačilo zemljiškega dolga ne sme biti vezano na pogoj. Uporaba določil o hipoteki
−
1
−
Za zemljiški dolg se smiselno uporabljajo določila o hipoteki, kolikor ni v tem delu določeno drugače. Nastanek zemljiškega dolga
−
1
−
(1) Zemljiški dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma.
−
2
−
(2) Zemljiški dolg lahko ustanovi lastnik nepremičnine.
−
3
−
(3) Zemljiški dolg lahko ustanovi tudi hipotekarni upnik, ki spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepremičnine, svojo hipoteko v enega ali več zemljiških dolgov. Obremenitev nepremičnine iz zemljiških dolgov ne sme presegati obremenitve iz hipoteke. Za spremembo ni potrebna privolitev ostalih imetnikov zemljiškega dolga ali hipoteke, ki imajo isti ali kasnejši vrstni red. Pravni posel
−
1
−
(1) Enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa.
−
2
−
(2) Notarski zapis iz prejšnjega odstavka mora vsebovati ime ustanovitelja, zemljiškoknjižno označbo obremenjene nepremičnine in višino ter pogoje zapadlosti zneska. Izstavitev zemljiškega pisma
−
1
−
(1) Zemljiško pismo izstavi ustanovitelju sodišče, ki vodi zemljiško knjigo glede obremenjene nepremičnine, potem ko je izvršena vknjižba zemljiškega dolga.
−
2
−
(2) Zemljiško pismo je vrednostni papir po odredbi, ki mora vsebovati navedbo sodišča, ki ga izstavlja, vse podatke iz drugega odstavka 195. člena tega zakona, čas izdaje in žig sodišča. Za prvega imetnika zemljiškega pisma se šteje ustanovitelj. Prenos zemljiškega dolga
−
1
−
Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom. Zastavitev zemljiškega dolga
−
1
−
Zemljiški dolg je samostojno zastavljiv. Plačilo zemljiškega dolga
−
1
−
(1) Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma.
−
2
−
(2) Zemljiško pismo je izvršilni naslov.
−
3
−
(3) Poplačila zemljiškega dolga ne more zahtevati lastnik obremenjene nepremičnine. Prenehanje zemljiškega dolga
−
1
−
(1) Zemljiški dolg preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
1
+
VIII. del PRENOS V ZAVAROVANJE
2
−
(2) Izbris zemljiškega dolga se lahko opravi samo ob predložitvi zemljiškega pisma. VIII. del PRENOS V ZAVAROVANJE
−
3
·
1. oddelek PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE Pojem
2
·
1. oddelek PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE Pojem
1
−
Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. Varstvo služnosti
1
+
Služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. Varstvo služnosti
1
−
Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti.
1
+
(1) Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti.
+
2
+
(2) Če se služnost iz prejšnjega odstavka ustanovi v korist osebe, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist, in je služnost ustanovljena za namen upravljanja te infrastrukture, se lahko služnost ne glede na drugi odstavek 227. člena tega zakona ustanovi za čas, ki je daljši od trideset let, ali za nedoločen čas, razen če drug zakon določa drugačen čas trajanja take služnosti.
+
3
+
(3) Če se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarsko javno infrastrukturo, spremeni oseba, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist, se služnost iz prejšnjega odstavka prenese na novega upravljavca.
2
·
3. oddelek OSEBNE SLUŽNOSTI
4
·
3. oddelek OSEBNE SLUŽNOSTI
3
·
1. odsek SPLOŠNO Pojem
5
·
1. odsek SPLOŠNO Pojem
1
−
Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo. Vrnitev stvari
1
+
Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo. Delitev stvari
+
1
+
Ob delitvi stvari, ki je obremenjena z užitkom, je vsak od delov stvari obremenjen z užitkom v celoti. Vrnitev stvari
1
·
(1) Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
1
·
(1) Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
2
−
(2) Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena. Predčasno prenehanje stavbne pravice na podlagi pravnega posla
2
+
(2) Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.
+
3
+
(3) Če se nepremičnina razdeli, stavbna pravica preneha na tistih delih, ki niso predmet stavbne pravice. Predčasno prenehanje stavbne pravice na podlagi pravnega posla
1
·
(1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.
1
·
(1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.
2
−
(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati nadomestilo v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine, če se ne dogovorita drugače ali če drug zakon ne določa drugače.
2
+
(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati nadomestilo v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine, če se ne dogovorita drugače ali če drug zakon ne določa drugače. Zastavitev
1
−
Zastavitev
1
+
(1) Stavbna pravica se lahko zastavi.
2
·
(2) Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila. Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe
2
·
(2) Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila. Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe
1
−
Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra. XII. del PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA Obstoj pravic
1
+
Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra. Stvarnopravni zakonik - SPZ (Ur adni list RS, št. 87/02 ) vsebuje naslednja prehodna in končna določila: »XII. del PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA Obstoj pravic
1
−
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003. Št. 720-01/01-13/3 Ljubljana, dne 27. septembra 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.«. Zakon o spremembah Stvarnopravnega zakonika - SPZ-A (Ur adni list RS, št. 91/13 ) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. marca 2020. Št. 003-02-2/2020-4 Ljubljana, dne 13. marca 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STVARNOPRAVNEGA ZAKONIKA (SPZ-B)
−
1
−
Vlada Republike Slovenije uskladi predpis iz osmega odstavka spremenjenega 177. člena zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi in tretji stavek petega odstavka, šesti odstavek, sedmi odstavek, drugi in tretji stavek osmega odstavka, deveti odstavek ter deseti odstavek 81. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 - odl. US, 45/14 - odl. US, 53/14, 58/14 - odl. US, 54/15, 76/15 - odl. US, 11/18, 53/19 - odl. US in 66/19 - ZDavP-2M).
−
1
−
(1) Spremenjeni 171. in 173. člen, tretji odstavek 175. člena in 177. člen ter novi 177.a člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2020.
−
2
−
(2) Novi šesti odstavek 105. člena zakona in novi 127.a do 127.č člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2021.
−
3
−
(3) Do začetka uporabe spremenjenih določb 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena zakona se uporabljajo določbe 171. in 173. člena, tretji odstavek 175. člena in 177. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-01/19-15/18 Ljubljana, dne 5. marca 2020 EPA 906-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
−