Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb · Zakoni Republike Slovenije

1

−

Ta zakon določa zahteve glede varnosti konstrukcije žičniških naprav, pogoje za graditev žičniških naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav, pogoje javnega prevoza oseb po žičniških napravah in gospodarske javne službe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

1

+

(1) Ta zakon določa zahteve glede varnosti konstrukcije žičniških naprav, pogoje za graditev žičniških naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav, pogoje javnega prevoza oseb po žičniških napravah in gospodarske javne službe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

+

2

+

(2) Ta zakon določa tudi pristojni nadzorni organ za izvajanje 16. do 29. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in Uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 765/2008/ES) v zvezi z nadzorom trga za podsisteme in varnostne elemente za žičniške naprave po tem zakonu.

1

·

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za žičniške naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoločenega kroga oseb (javni prevoz) ali pa je namenjena določeni skupini uporabnikov.

1

·

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za žičniške naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoločenega kroga oseb (javni prevoz) ali pa je namenjena določeni skupini uporabnikov.

2

·

(2) Ta zakon se uporablja tudi za podsisteme in varnostne elemente, navedene v prilogi I Uredbe (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L št. 81 z dne 31. 3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/424/EU), ki se uporabljajo v žičniških napravah po tem zakonu.

2

·

(2) Ta zakon se uporablja tudi za podsisteme in varnostne elemente, navedene v prilogi I Uredbe (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L št. 81 z dne 31. 3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/424/EU), ki se uporabljajo v žičniških napravah po tem zakonu.

3

−

(2) Ta zakon se uporablja tudi za podsisteme in varnostne elemente, navedene v prilogi I Uredbe (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L št. 81 z dne 31. 3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/424/EU), ki se uporabljajo v žičniških napravah po tem zakonu.

−

4

·

(3) Ta zakon se ne uporablja za dvigala in žičniške naprave, navedene v drugem odstavku 2. člena Uredbe 2016/424/EU.

3

·

(3) Ta zakon se ne uporablja za dvigala in žičniške naprave, navedene v drugem odstavku 2. člena Uredbe 2016/424/EU.

1

−

(1) Žičniške naprave za prevoz oseb se glede na tehnološke značilnosti delijo na:

−

2

−

1. vzpenjače;

−

3

−

2. žičnice:

−

4

−

a) nihalne žičnice,

−

5

−

b) krožne žičnice:

−

6

−

- krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv,

−

7

−

- krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv,

−

8

−

c) žičnice, ki pozimi delujejo kot vlečnice;

−

9

−

3. vlečnice:

−

10

−

a) stalne vlečnice (ki so fiksno postavljene na neki lokaciji),

−

11

−

b) začasno postavljene (montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo).

−

12

−

(2) Žičniške naprave so glede na obratovalno tehnične in vzdrževalno tehnične zahteve sestavljene iz naslednjih podsistemov:

−

13

−

1. vrvi in vrvnih zvez;

−

14

−

2. pogonov in zavor;

−

15

−

3. strojne opreme:

−

16

−

a) napenjalne naprave,

−

17

−

b) pogonska postaja,

−

18

−

c) oprema proge;

−

19

−

4. vozil, ki so sestavljena iz:

−

20

−

a) kabin, sedežev ali vlečnih naprav,

−

21

−

b) nosilnih sklopov,

−

22

−

c) pogonskih naprav,

−

23

−

d) prižemk;

−

24

−

5. elektrotehničnih naprav:

−

25

−

a) krmilne, kontrolne in varnostne naprave,

−

26

−

b) komunikacijska in informacijska oprema,

−

27

−

c) oprema za zaščito pred strelo;

−

28

−

6. reševalne opreme:

−

29

−

a) fiksna reševalna oprema,

−

30

−

b) prenosna reševalna oprema.

−

1

−

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1

+

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 2016/424/EU.

2

−

1. Žičniška naprava je naprava za prevoz oseb v vozilih oziroma za vlečenje z vlečnimi napravami, ki jih nosi oziroma vleče ena ali več vrvi in ni dvigalo (lift) ali poševno dvigalo. Kolikor ni izrecno v tem zakonu drugače določno, pomeni izraz žičniška naprava žičniško napravo za prevoz oseb.

2

+

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

3

−

2. Sklop žičniške naprave je bodisi sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave. Sklopi so praviloma strojniški sklopi, lahko pa pripadajo področjem gradbeništva, elektrotehnike, pnevmatske ali hidravlične opreme oziroma avtomatizaciji in krmiljenju.

3

+

1. varnostni sklop pomeni enako kot izraz »varnostni element« iz 4. točke 3. člena Uredbe 2016/424/EU;

4

−

3. Varnostni sklop pomeni vsak sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave in vsako enoto, ki je vgrajena v žičniško napravo za zagotovitev varnostne funkcije in je bila identificirana z varnostno analizo, njena napaka pa ogroža varnost ali zdravje oseb, bodisi uporabnikov, obratovalnega osebja ali tretjih oseb.

4

+

2. žičnica pomeni enako kot izraz »kabinska žičnica« iz 7. točke 3. člena Uredbe 2016/424/EU. Pojem žičnice je neodvisen od načina premikanja vrvi, funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv in vrste vozil;

5

−

4. Žičnica je žičniška naprava, pri kateri vozila nosi ena ali več vrvi. Pojem žičnice je neodvisen od načina premikanja vrvi, funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv ter vrste vozil.

5

+

3. obratovanje je tehnološki proces, v katerem se izvaja prevoz oseb z žičniškimi napravami po tem zakonu;

6

−

5. Nihalna žičnica je žičnica, pri kateri vozila vozijo med postajami na nihalni način; nihalne žičnice so navadno opremljene z dvema zaprtima voziloma ali dvema skupinama vozil, ki so trajno pritrjene na vlečno oziroma transportno vrv.

6

+

4. upravljavka ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje žičniških naprav;

7

−

6. Krožna žičnica je žičnica, pri kateri se vozila premikajo vedno v isti smeri; pritrditev vozil na vrv je lahko izvedena s fiksno ali vklopljivo prižemko.

7

+

5. pritrditev na vrv je element vozila ali vlačila za neposredno pritrditev na vrvno zanko; povezava je lahko fiksna ali vklopljiva. II. VARNOST KONSTRUKCIJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV

8

−

7. Vzpenjača je žičniška naprava, pri kateri se vozila vlečejo s pomočjo ene ali več vrvi po vozišču na tleh ali trdni konstrukciji; praviloma se vozila premikajo na kolesih različnih izvedb, ki so prilagojena vozišču.

−

9

−

8. Vlečnica je žičniška naprava, ki vleče osebe na smučeh ali drugi primerni opremi s pomočjo vlečne naprave po vlečni poti; pritrditev vlačila na vrv je lahko s fiksno ali vklopljivo prižemko.

−

10

−

9. Obratovanje je tehnološki proces v katerem se izvaja prevoz oseb z žičniškimi napravami zgrajenimi za te namene.

−

11

−

10. Upravljavka ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje žičniških naprav.

−

12

−

11. Pritrditev na vrv je sklop vozila ali vlačila za neposredno pritrditev na vrvno zanko; povezava je lahko fiksna ali vklopljiva. II. VARNOST KONSTRUKCIJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV

−

1

−

Varovalni pas žičniške naprave obsega prostor pod žičniško napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina in višina varovalnega pasu se določi glede na tehnične lastnosti naprave in druge vplivne okoliščine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisom ministra.

1

+

Varovalni pas žičniške naprave obsega prostor pod žičniško napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina in višina varovalnega pasu se določi glede na tehnične lastnosti naprave in druge vplivne okoliščine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali v navodilu za obratovanje skladno s predpisom ministra.

1

−

(1) Na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki želi graditi žičniško napravo ali njene pooblaščene zastopnice oziroma zastopnika (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) se za vsako načrtovano žičniško napravo, podsistem ali varnostni sklop, izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice v zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem žičniške naprave. Varnostna analiza omogoča na podlagi preteklih izkušenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem.

1

+

(1) Oseba, ki želi graditi žičniško napravo (v nadaljnjem besedilu: investitor), za vsako načrtovano žičniško napravo zagotovi varnostno analizo, ki je izdelana v skladu z 8. členom Uredbe 2016/424/EU.

2

−

(2) V varnostni analizi je potrebno upoštevati vse predvidene načine obratovanja. Analizo je potrebno izvesti po priznani ali uveljavljeni metodi ter pri tem upoštevati najsodobnejšo tehnologijo in celovitost določene žičniške naprave.

2

+

(2) Upravljavec žičniške naprave zagotovi varnostno analizo za vsako predelavo, rekonstrukcijo ali drugo spremembo podsistemov ali varnostnih elementov, zaradi katere se spremenijo njihove pomembne značilnosti.

3

−

(3) Varnostna analiza mora zajeti tudi varnostne naprave in njihov vpliv na žičniško napravo in z njo povezane podsisteme, ki jih varnostne naprave sprožijo. Varnostne naprave morajo delovati tako, da:

3

+

(3) Varnostna analiza je izdelana v slovenskem jeziku ali v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, ki mu je priložen prevod v slovenskem jeziku, ter podpisana s strani proizvajalca podsistema ali varnostnega elementa oziroma osebe, ki je izvedla predelavo ali rekonstrukcijo podsistema ali varnostnega elementa.

4

−

- zaznajo okvare, napake ali izpad delovanja in samodejno zagotovijo, da žičniške naprave ostanejo v stanju, ki zagotavlja varnost bodisi v načinu zasilnega obratovanja bodisi v stanju mirovanja ob prekinitvi obratovanja ter da so redundantne (varnostno funkcijo za določen sklop zagotavlja več varnostnih naprav) in pod nadzorom ali

4

+

(4) Rezultate varnostnih analiz se povzame v varnostnem poročilu, v katerem se navede načrtovane ukrepe za odpravljanje tveganj in položajev ogroženosti. Varnostno poročilo vsebuje tudi dokazila o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz priloge II Uredbe 2016/424/EU.

5

−

- so take, da je verjetnost izpada delovanja predvidljiva in da glede varnosti delovanja dosegajo kriterije za varnostne naprave iz prve alinee tega odstavka.

5

+

(5) Varnostne analize z varnostnim poročilom izdelujejo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki projektirajo žičniške naprave, ter pravne osebe in podjetniki posamezniki iz 55. člena tega zakona.

6

−

(4) Varnostna analiza je podlaga za izdelavo seznama tveganj in nevarnih situacij in za določitev seznama varnostnih sklopov. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poročilo. Varnostno poročilo je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju. Na osnovi varnostnega poročila je določen seznam varnostnih sklopov.

−

7

−

(5) Varnostne analize z varnostnim poročilom izdelujejo pravne osebe ali podjetnice posameznice oziroma podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki posamezniki), ki projektirajo žičniške naprave in pripadajoče elektronske sklope ter pravne osebe in podjetniki posamezniki iz 55. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Varnostni sklopi morajo izpolnjevati temeljne zahteve:

1

+

(1) Podsistemi in varnostni elementi za žičniške naprave se v Republiki Sloveniji lahko dajejo na trg ali vgrajujejo v žičniške naprave ter se lahko začnejo uporabljati le, če izpolnjujejo zahteve iz Uredbe 2016/424/EU. V žičniške naprave morajo biti vgrajeni in vzdrževani morajo biti tako, da je zagotovljeno, da v skladu s predvideno uporabo ne pomenijo tveganja za zdravje ali varnost oseb ali za premoženje.

2

−

- glede posameznih elementov infrastrukture žičniških naprav,

2

+

(2) Če se spremenijo pomembne značilnosti podsistemov ali varnostnih elementov na obstoječih žičniških napravah, so takšne spremembe dovoljene le, če izpolnjujejo bistvene zahteve iz priloge II Uredbe 2016/424/EU in je opravljen strokovno tehnični pregled v skladu s tretjim odstavkom 56. člena tega zakona.

3

−

- glede vrvi, pogonov in zavor ter mehanskih in električnih naprav,

3

+

(3) Obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za osebe, ki izdelujejo ali predelajo varnostne elemente za lastno uporabo.

4

−

- glede vozil in vlečnih naprav,

−

5

−

- glede opreme za uporabnike,

−

6

−

- obratovalno-tehnične zahteve in

−

7

−

- da je izvedena varnostna analiza.

−

8

−

(2) Varnostni sklopi se lahko dajo v obratovanje samo, če so pravilno vgrajeni in vzdrževani ter uporabljeni za predvidene namene. Zagotavljati morajo, da žičniška naprava ne ogroža zdravja ali varnosti oseb ter varnosti premoženja.

−

9

−

(3) Varnostni sklopi za uporabo v žičniških napravah se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

−

10

−

(4) Podrobnejše zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

−

+

1

+

(1) Ne glede na prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 33. člena tega zakona se podsistemi in varnostni elementi iz obstoječe žičniške naprave, ki se premesti na drugo lokacijo, lahko vgradijo v žičniško napravo na drugi lokaciji, če izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki so veljali za postavitev žičniške naprave na prvi lokaciji.

+

2

+

(2) Premeščena žičniška naprava je lahko sestavljena iz podsistemov in varnostnih elementov največ ene žičniške naprave oziroma novih podsistemov in varnostnih elementov. Če se v napravo vgradijo novi podsistemi ali novi varnostni elementi, morajo izpolnjevati zahteve Uredbe 2016/424/EU.

1

−

(1) Varnostni sklopi žičniških naprav, razen varnostnih sklopov iz 15. člena tega zakona, se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so opremljeni z znakom skladnosti CE in jim je priložena izjava o skladnosti.

−

2

−

(2) Izjava o skladnosti se izda, če je za varnostni sklop ugotovljena skladnost na način, določen s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanim predpisom ministra. Izjava o skladnosti varnostnega sklopa mora vsebovati naslednje podatke:

−

3

−

- firma in sedež proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, pri čemer mora pooblaščeni zastopnik navesti tudi firmo in sedež proizvajalca,

−

4

−

- opis varnostnega sklopa (znamka, tip, ipd.),

−

5

−

- podrobne podatke o uporabljenem postopku za pridobitev izjave o skladnosti, ki so opredeljeni v predpisu ministra,

−

6

−

- vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti sklop skladen in zlasti določbe v zvezi s pogoji za uporabo,

−

7

−

- ime in naslov vseh organov za ugotavljanje skladnosti, ki so sodelovali v postopku pridobivanja izjave o skladnosti in datum certifikata o ocenjevanju s podrobnimi podatki o trajanju in pogojih veljavnosti tega certifikata, kadar je to potrebno,

−

8

−

- napotilo na primerne usklajene standarde, kadar je to primerno,

−

9

−

- podpis pooblaščene osebe proizvajalca ali njenega pooblaščenega zastopnika.

−

10

−

(3) Izjava o skladnosti in spremljajoča tehnična dokumentacija mora biti datirana in podpisana. Sestavljena mora biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).

−

11

−

(4) Preden se da določen varnostni sklop v promet v Republiki Sloveniji mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ali tisti, ki daje varnostni sklop v promet:

−

12

−

- predložiti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti,

−

13

−

- na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE in sestaviti izjavo o skladnosti.

−

14

−

(5) Postopek ugotavljanja skladnosti varnostnega sklopa opravlja organ za ugotavljanje skladnosti na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali tistega, ki daje varnostni sklop v promet.

−

15

−

(6) Če za varnostni sklop veljajo tudi drugi predpisi, ki tudi predvidevajo nameščanje znaka skladnosti CE, znak pomeni, da se predvideva tudi skladnost varnostnega sklopa z določbami teh drugih predpisov.

−

16

−

(7) Obveznosti iz tega člena veljajo tudi za osebe, ki izdelujejo varnostne sklope za lastno uporabo.

−

1

−

(1) Kolikor je varnostni sklop opremljen z znakom skladnosti CE, mora to biti na sklopu razločno vidno. Kolikor to ni mogoče, mora biti na varnostni sklop trdno pripeta etiketa.

−

2

−

(2) Opremljanje varnostnih sklopov z dodatnimi oznakami, ki bi lahko privedle do zmede v zvezi z znakom skladnosti CE, je prepovedano. Druge oznake so lahko nameščene kolikor ne vplivajo na vidnost in čitljivost znaka skladnosti CE.

−

3

−

(3) Obliko znaka CE predpiše minister.

−

1

−

Podsistemi žičniških naprav so lahko v prometu le, če pripomorejo k temu, da naprave, v katere so vgrajeni, izpolnjujejo zahteve iz predpisa ministra iz 19. člena tega zakona in če ob strokovni vgradnji, strokovnem vzdrževanju in med predvidenim obratovanjem zagotavljajo varnost obratovanja žičniških naprav in s tem varnost ljudi in premoženja.

−

1

−

(1) V promet se lahko dajejo, vgrajujejo ter uporabljajo v žičniških napravah le podsistemi, ki jim je priložena izjava o skladnosti in predpisana tehnična dokumentacija.

−

2

−

(2) Izjavo o skladnosti podsistema mora sestaviti proizvajalka ali proizvajalec (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je ustanovljen v Skupnosti, ali kadar take osebe ni, vsaka fizična ali pravna oseba, ki da podsistem na trg.

−

3

−

(3) Izjava o skladnosti se izda, če je za podsistem ugotovljena skladnost na način, kot ga predpiše minister. Izjava o skladnosti podsistema in spremljajoča tehnična dokumentacija morata vsebovati naslednje podatke:

−

4

−

- firma in sedež pravne osebe oziroma ime in naslov osebe, ki je naročila ugotavljanje skladnosti,

−

5

−

- opis podsistema,

−

6

−

- ime in naslov organa za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel ocenjevanje,

−

7

−

- vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti podsistem usklajen, zlasti vsakršne omejitve ali pogoje za obratovanje,

−

8

−

- izid ugotavljanja skladnosti, ki je izveden skladno s predpisom ministra o načinu ugotavljanja skladnosti podsistemov,

−

9

−

- podatke o pooblaščeni osebi proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali kadar take osebe ni, podatke o fizični ali pravni osebi, ki da podsistem na trg.

−

10

−

(4) Izjava in spremljajoča tehnična dokumentacija morata biti datirani in podpisani. Sestavljeni morata biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

−

11

−

(5) Postopek za ugotavljanje skladnosti podsistemov na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ali tistega, ki daje podsistem v promet, opravlja organ za ugotavljanje skladnosti.

−

1

−

(1) Varnostni sklopi ali podsistemi, ki so bili projektirani in vgrajeni v žičniško napravo ob uporabi inovativnega pristopa (tehnična inovacija), se lahko dajo v obratovanje na podlagi dovoljenja pristojnega ministra.

−

2

−

(2) Minister izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka le, če varnostni sklopi ali podsistemi žičniške naprave, ki so bili konstruirani kot tehnične inovacije, dosegajo vsaj enako stopnjo varnosti, kot to zahtevajo veljavni predpisi za varnostne sklope in podsisteme žičniške naprave, kar mora biti ugotovljeno z varnostnim poročilom, izdelanim v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

−

3

−

(3) Dovoljenje izda minister za vsak primer vgradnje ali uporabe varnostnega sklopa oziroma podsistema iz prejšnjega odstavka in z njim določi pogoje, s katerimi se zagotovijo temeljne zahteve glede varnosti na predlog pooblaščene organizacije.

−

1

−

Varnostno analizo, izjavo o skladnosti in spremljajočo tehnično dokumentacijo v zvezi z varnostnimi sklopi in podsistemi žičniške naprave mora pridobiti pravna ali fizična oseba, ki ima namen graditi žičniške naprave ali njen pooblaščen zastopnik, kopija teh listin pa se hrani pri žičniški napravi.

1

+

(1) Varnostna analiza, varnostno poročilo in izjava EU o skladnosti so datirani in podpisani, spremljajoča tehnična dokumentacija, ki je priložena podsistemu in varnostnemu elementu, pa je datirana. Vsa dokumentacija je sestavljena v slovenskem jeziku ali v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, ki mu je priložen prevod v slovenskem jeziku.

+

2

+

(2) Z dokumentacijo iz prejšnjega odstavka razpolaga investitor oziroma upravljavec žičniške naprave in jo hrani še najmanj pet let po prenehanju uporabe podsistema ali varnostnega elementa. Kopija teh listin se hrani pri žičniški napravi.

1

−

(minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti)

1

+

(1) Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom se izda odločba o priglasitvi iz prejšnjega člena, če izpolnjujejo minimalne pogoje iz drugega do enajstega odstavka 26. člena Uredbe 2016/424/EU.

2

−

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti, njegova direktorica ali direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor) in osebje, ki je odgovorno za izvajanje postopkov verifikacije, ne morejo biti:

2

+

(2) Organ za ugotavljanje skladnosti mora pogoje iz prejšnjega odstavka izpolnjevati trajno, ves čas veljavnosti odločbe o priglasitvi. Če se v postopku nadzora nad izpolnjevanjem pogojev ugotovi, da organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje vseh pogojev, priglasitveni organ sprejme ustrezne ukrepe, ki so določeni v zakonu, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

3

−

- projektantka ali projektant, proizvajalec, dobaviteljica ali dobavitelj ali monterka ali monter varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti,

3

+

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti lahko začne opravljati naloge priglašenega organa po pridobitvi identifikacijske številke, ki mu jo dodeli Evropska komisija.

4

−

- pooblaščeni zastopnik subjektov iz prejšnje alinee,

−

5

−

- fizična ali pravna oseba, ki te varnostne sklope ali podsisteme daje na trg.

−

6

−

(2) Organi za ugotavljanje skladnosti neposredno in tudi kot pooblaščeni zastopniki ne smejo posegati v projektiranje, proizvodnjo, konstrukcijo, trženje, servisiranje ali obratovanje varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti. To ne izključuje možnosti za izmenjavo tehničnih podatkov med proizvajalcem in organom za ugotavljanje skladnosti.

−

7

−

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje, zadolženo za ugotavljanje skladnosti mora izvajati postopke verifikacije z največjo stopnjo strokovne odgovornosti in tehnične usposobljenosti, brez pritiskov in vzpodbud, posebej finančnih, ki bi lahko vplivale na presojo ali rezultate pregledov. Slednje se še posebej nanaša na pritiske in vzpodbude posameznikov ali skupin, ki so zainteresirane za rezultate ugotavljanja skladnosti.

−

8

−

(4) Organ za ugotavljanje skladnosti mora zagotoviti ustrezno usposobljeno osebje, ki mu omogoča ustrezno izvajanje administrativnih in tehničnih nalog, ki se nanašajo na postopke ugotavljanja skladnosti. Razpolagati mora tudi z opremo, ki mu omogoča izvajanje posebnih postopkov ugotavljanja skladnosti.

−

9

−

(5) Osebje, ki je odgovorno za ugotavljanje skladnosti, mora imeti:

−

10

−

- tehnično in strokovno usposobljenost,

−

11

−

- zadostno znanje in izkušnje za izvajanje preizkusov,

−

12

−

- sposobnost izdelave certifikatov, zapisnikov in poročil potrebnih za potrjevanje rezultatov preizkusov.

−

13

−

(6) Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki je zadolženo za ugotavljanje skladnosti.

−

14

−

(7) Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti zavarovano odgovornost za strokovno opravljeno delo, razen v primeru, da je odgovornost zavarovana s strani države na podlagi zakona ali če je država sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

−

15

−

(8) Osebje organa za ugotavljanje skladnosti zavezuje poklicna tajnost (razen do pristojnih organov države, kjer izvaja svoje dejavnosti) v zvezi z vsemi podatki, ki jih pridobi pri opravljanju svojih nalog na podlagi tega zakona.

−

1

−

Žičniške naprave morajo biti konstruirane, morajo obratovati in biti vzdrževane v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ki jih predpiše minister. III. KONCESIJA ZA GRADITEV ŽIČNIŠKE NAPRAVE

1

+

Žičniške naprave morajo obratovati in biti vzdrževane v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ki jih predpiše minister.

2

−

1. Splošne določbe

−

+

1

+

(1) Država oziroma občine lahko sofinancirajo obratovanje, vzdrževanje in gradnjo žičniških naprav z namenom uresničevanja javnega interesa v skladu z 2. členom tega zakona.

+

2

+

(2) Do sofinanciranja države za obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave je upravičen upravljavec žičniške naprave, za katero ima veljavno dovoljenje za obratovanje, pod pogojem, da prihodki od prodanih vozovnic ne pokrivajo stroškov, nastalih v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem žičniške naprave.

+

3

+

(3) Sredstva države za namen iz prejšnjega odstavka se dodelijo upravljavcem žičniških naprav na podlagi javnega poziva. V javnem pozivu se navede zlasti upravičence, višino sofinanciranja glede na vrsto žičniške naprave in obdobje oziroma sezono sofinanciranja, minimalno časovno obdobje veljavnosti dovoljenja za obratovanje v zimski in poletni sezoni in druge pogoje za dodelitev sredstev način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, rok za podajo vloge in obrazec vloge. Javni poziv se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet.

+

4

+

(4) Do sofinanciranja države za gradnjo žičniške naprave je upravičen investitor za žičniško napravo, za katero ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, če tako določa zakon, ki ureja graditev.

+

5

+

(5) Sredstva države za namen iz prejšnjega odstavka se dodelijo investitorju žičniških naprav na podlagi javnega razpisa. V javnem razpisu se navede zlasti natančnejše pogoje, razpisano višino sredstev, najvišji znesek sofinanciranja, merila za dodelitev sredstev rok za podajo ponudbe in ostale sestavine, ki jih kot obvezne določa zakon, ki ureja javne finance. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet. Z izbranim investitorjem se sklene pogodba.

+

6

+

(6) Pogoje in merila za namene sofinanciranja obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav podrobneje predpiše minister ali občina, na območju katere je postavljena žičniška naprava. Če leži žičniška naprava v več občinah, pogoje in merila predpišejo vse občine, v katerih je postavljena žičniška naprava, v enakem besedilu. III. KONCESIJA ZA GRADITEV ŽIČNIŠKE NAPRAVE

+

7

+

1. Splošne določbe

+

1

+

V primeru neposredne podelitve koncesije, v skladu z drugim odstavkom 28. člena in prvim odstavkom 29. člena tega zakona, predhodni postopek ugotavljanja utemeljenosti gradnje žičniške naprave na podlagi 23. in 24. člena tega zakona, ni obvezen.

1

−

(1) Šteje se, da je izkazana javna korist za razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je potrebna za graditev žičniških naprav in drugih objektov ter naprav iz koncesijskega akta, za katere je sprejet lokacijski načrt, podeljena koncesija za graditev in sklenjena koncesijska pogodba.

1

+

(1) Šteje se, da je izkazana javna korist za razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je potrebna za graditev žičniških naprav in drugih objektov ter naprav iz koncesijskega akta, za katere je sprejet akt iz 25. člena tega zakona, ki v grafičnem delu določa nepremičnine tako, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru, in je podeljena koncesija za graditev in sklenjena koncesijska pogodba.

2

−

(2) Če koncesionar v 60 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske, stavbne pravice ali služnosti v javno korist na nepremičnini iz prejšnjega odstavka, te pogodbe ne uspe skleniti, vloži na njegov predlog koncedent kot razlastitveni upravičenec nemudoma predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.

2

+

(2) Za druge listine, ki v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izkazujejo pravico graditi oziroma izvajati dela na žičniških napravah in drugih objektih ter napravah iz koncesijskega akta, velja:

3

−

(3) Za prenos lastninske pravice, stavbne pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na koncesionarja se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države.

3

+

- odločba ali sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist;

4

−

(4) Za postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice ter za odškodnine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev.

4

+

- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US, 65/98, 76/98 - odločba US, 60/99 odločba US, 66/00 - obvezna razlaga, 66/00, 11/01 - odločba US, 54/02 - odločba US, 54/04 - ZDoh-1 in 18/05 - odločba US);

+

5

+

- potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odločba US, 82/94 - ZN-B, 117/00 - odločba US, 67/01, 83/01 - OZ in 73/04 - ZN-C) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 - odločba US in 30/13);

+

6

+

- historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da je bila nepremičnina pravnomočno vrnjena po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00 in 87/11) ali Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US, 65/98, 76/98 - odločba US, 60/99 - odločba US, 66/00 - obvezna razlaga, 66/00, 11/01 - odločba US, 54/02 - odločba US, 54/04 - ZDoh-1 in 18/05 - odločba US) ali potrdilo pristojnega sodišča, da zapuščinski postopki za imetnike vrnjenega premoženja in premoženjskih pravic, ki so mrtvi ali razglašeni za mrtve, niso dokončani ali še niso bili uvedeni po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odločba US, 82/94 - ZN-B, 117/00 - odločba US, 67/01, 83/01 - OZ in 73/04 - ZN-C);

+

7

+

- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo);

+

8

+

- zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro, grajeno javno dobro, družbena lastnina v splošni rabi ali splošno ljudsko premoženje, ne glede na upravljavca;

+

9

+

- potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega oziroma, da je sprožen postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek;

+

10

+

- notarsko overjena pogodba o pridobljeni obligacijski ali stvarni pravici za gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.

+

11

+

(3) Po končanju postopkov iz druge, tretje, četrte, pete in sedme alineje prejšnjega odstavka koncesionar lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena predloži ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice oziroma služnosti.

+

12

+

(4) Če koncesionar v 60 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske, stavbne pravice ali služnosti v javno korist na nepremičnini iz prvega odstavka tega člena, te pogodbe ne uspe skleniti, vloži na njegov predlog koncedent kot razlastitveni upravičenec nemudoma predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.

+

13

+

(5) Za prenos lastninske pravice, stavbne pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na koncesionarja se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države.

+

14

+

(6) Za postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice ter za odškodnine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev.

1

−

(1) Upravljavec žičniških naprav mora imenovati vodjo obratovanja in namestnico ali namestnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Vodja obratovanja in njegov namestnik sta odgovorna za varno obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav, katerih obratovanje vodita.

1

+

(1) Upravljavec žičniških naprav mora imenovati vodjo obratovanja. Vodja obratovanja je odgovoren za varno obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav, katerih obratovanje vodi.

2

−

(2) Pri motnjah in nesrečah odredi vodja obratovanja ali njegov namestnik potrebne ukrepe.

2

+

(2) Pri motnjah in nesrečah odredi vodja obratovanja potrebne ukrepe.

3

−

(3) Vodja obratovanja ali njegov namestnik skrbita za dnevno izvajanje notranjega nadzora nad izvrševanjem navodil za obratovanje in izpolnjevanjem pogojev, od katerih je odvisna varnost prometa na žičniški napravi. Vodja obratovanja ali njegov namestnik skrbita za to, da je osebje usposobljeno v skladu s prvim odstavkom 49. člena.

3

+

(3) Vodja obratovanja skrbi za dnevno izvajanje notranjega nadzora nad izvrševanjem navodil za obratovanje in izpolnjevanjem pogojev, od katerih je odvisna varnost prometa na žičniški napravi. Vodja obratovanja skrbi za to, da je osebje usposobljeno v skladu s prvim odstavkom 49. člena.

+

4

+

(4) Na smučišču z največ dvema začasno postavljenima vlečnicama in nobeno drugo žičniško napravo lahko naloge vodje obratovanja opravlja oseba, ki je najmanj strojnik vlečnice, ki v tem primeru prevzame tudi odgovornost za varno obratovanje in vzdrževanje vlečnic.

1

−

(1) Vodja obratovanja in njegov namestnik morata imeti pooblastilo ministra za vodenje obratovanja žičniške naprave.

1

+

(1) Vodja obratovanja mora imeti pooblastilo ministra za vodenje obratovanja žičniške naprave.

2

·

(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka pridobi oseba, ki je uspešno zaključila izobraževanje po programu iz tretjega odstavka tega člena. Ministrstvo vodi evidenco podeljenih pooblastil.

2

·

(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka pridobi oseba, ki je uspešno zaključila izobraževanje po programu iz tretjega odstavka tega člena. Ministrstvo vodi evidenco podeljenih pooblastil.

3

·

(3) Strokovno usposabljanje vodij obratovanja izvaja Gospodarska zbornica Slovenije po programu, ki ga na predlog strokovnega združenja žičničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije predpiše minister.

3

·

(3) Strokovno usposabljanje vodij obratovanja izvaja Gospodarska zbornica Slovenije po programu, ki ga na predlog strokovnega združenja žičničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije predpiše minister.

4

·

(4) Če vodja obratovanja opravlja svoje delo neustrezno ali nezanesljivo, mu lahko minister na predlog inšpektorice ali inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo pooblastilo deloma ali v celoti odvzame.

4

·

(4) Če vodja obratovanja opravlja svoje delo neustrezno ali nezanesljivo, mu lahko minister na predlog inšpektorice ali inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo pooblastilo deloma ali v celoti odvzame.

5

·

3. Organizacija obratovanja

5

·

3. Organizacija obratovanja

1

−

(1) Žičniška naprava lahko vozi samo, če sta vodja obratovanja ali njegov namestnik na delovnem mestu ali nemudoma dosegljiva, če je osebje za upravljanje naprav in vozil ter spremstvo na delovnem mestu in če to dopuščajo vremenske razmere.

1

+

(1) Žičniška naprava lahko obratuje samo, če izpolnjuje pogoje iz obratovalnega dovoljenja, če je vodja obratovanja na delovnem mestu ali v neposredni bližini oziroma na območju žičniških naprav, katerih obratovanje vodi, če sta osebje za upravljanje naprav in vozil ter spremstvo na delovnem mestu in če to dopuščajo vremenske razmere.

2

·

(2) Če varnost ni več zagotovljena v zadostni meri, je potrebno obratovanje prekiniti.

2

·

(2) Če varnost ni več zagotovljena v zadostni meri, je potrebno obratovanje prekiniti.

3

·

(3) Oseb, ki s svojim stanjem oziroma s svojim obnašanjem ogrožajo obratovanje, sami sebe ali druge osebe, se ne sme prevažati in jih po potrebi odstraniti z območja obratovanja.

3

·

(3) Oseb, ki s svojim stanjem oziroma s svojim obnašanjem ogrožajo obratovanje, sami sebe ali druge osebe, se ne sme prevažati in jih po potrebi odstraniti z območja obratovanja.

4

·

(4) Upravljavec žičniške naprave mora takoj organizirati reševanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogroženi na žičniški napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč.

4

·

(4) Upravljavec žičniške naprave mora takoj organizirati reševanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogroženi na žičniški napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč.

5

·

(5) Upravljavec žičniških naprav, razen vlečnic, mora s periodičnimi vajami dokazati, da organizacija reševanja zadošča zahtevam.

5

·

(5) Upravljavec žičniških naprav, razen vlečnic, mora s periodičnimi vajami dokazati, da organizacija reševanja zadošča zahtevam.

6

−

(6) V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi, mora upravljavec te naprave o tem nemudoma obvestiti inšpektorja za žičniške naprave, v skladu s predpisi pa tudi druge pristojne organe in službe ter narediti pisno poročilo.

6

+

(6) V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi, mora upravljavec te naprave o tem nemudoma obvestiti inšpektorja za žičniške naprave, v skladu s predpisi pa tudi druge pristojne organe in službe ter v treh dneh izdelati pisno poročilo.

7

−

(7) Organizacijo reševanja iz žičniške naprave v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi predpiše minister.

7

+

(7) V primeru smrtne nesreče ali nesreče s težjimi telesnimi poškodbami na žičniški napravi lahko inšpektor za žičniške naprave na zahtevo organa, ki vodi postopek, sodeluje pri raziskavi okoliščin nesreče oziroma nudi strokovno pomoč.

+

8

+

(8) Organizacijo reševanja iz žičniške naprave v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi predpiše minister.

1

−

(1) Upravljavec žičniške naprave mora naročiti strokovno tehnični pregled pred izdajo dovoljenja za obratovanje, po vzdrževalnih delih v javno korist, po rekonstrukciji žičniške naprave, po vsaki poškodbi ali drugem dogodku, ki lahko vpliva na varnost žičniške naprave (npr. potres ali druge naravne nesreče), in takrat ko sodi, da je tak pregled potreben.

1

+

(1) Upravljavec žičniške naprave mora naročiti strokovni tehnični pregled:

+

2

+

- pred izdajo dovoljenja za obratovanje;

+

3

+

- po vzdrževalnih delih v javno korist, če izvedena dela vplivajo ali bi lahko vplivala na pravilno delovanje varnostnih elementov ali podsistemov, na katerih so bila izvedena;

+

4

+

- v primeru zamenjave, obnove, rekonstrukcije ali druge spremembe pomembnih značilnosti varnostnih elementov ali podsistemov;

+

5

+

- po rekonstrukciji žičniške naprave;

+

6

+

- po vsaki poškodbi ali drugem dogodku, ki lahko vpliva na varnost žičniške naprave (na primer potres ali druge naravne nesreče);

+

7

+

- ko oceni, da je tak pregled potreben.

2

·

(2) Strokovno tehnični pregled lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odredi tudi izdajatelj dovoljenja za obratovanje ali inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona.

8

·

(2) Strokovno tehnični pregled lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odredi tudi izdajatelj dovoljenja za obratovanje ali inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona.

3

−

(3) Stroške strokovno tehničnega pregleda nosi upravljavec žičniške naprave, razen če je v primeru iz prejšnjega odstavka v okviru strokovno tehničnega pregleda ugotovljeno, da žičniška naprava nima pomanjkljivosti, ki bi vplivale na varnost njene konstrukcije ali obratovanja.

9

+

(3) Če se na žičniški napravi izvede zamenjava, obnova, rekonstrukcija ali druga sprememba pomembnih značilnosti podsistemov ali varnostnih elementov, se strokovni tehnični pregled, s katerim se ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka 55. člena tega zakona, opravi le za te podsisteme in varnostne elemente ter njihove vmesnike, razen če je zaradi njihovega vpliva na skladnost ali varnost celotne žičniške naprave treba opraviti tehnični pregled žičniške naprave kot celote.

+

10

+

(4) Stroške strokovno tehničnega pregleda nosi upravljavec žičniške naprave, razen če je v primeru iz prejšnjega odstavka v okviru strokovno tehničnega pregleda ugotovljeno, da žičniška naprava nima pomanjkljivosti, ki bi vplivale na varnost njene konstrukcije ali obratovanja.

1

·

(1) Žičniška naprava lahko obratuje samo z dovoljenjem za obratovanje, katero mora biti stalno na žičniški napravi.

1

·

(1) Žičniška naprava lahko obratuje samo z dovoljenjem za obratovanje, katero mora biti stalno na žičniški napravi.

2

·

(2) Dovoljenje za obratovanje se izda po dokončnosti uporabnega dovoljenja, če je tako dovoljenje predpisano v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

2

·

(2) Dovoljenje za obratovanje se izda po dokončnosti uporabnega dovoljenja, če je tako dovoljenje predpisano v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

3

·

(3) Dovoljenje za obratovanje izda ministrstvo pristojno za promet, če:

3

·

(3) Dovoljenje za obratovanje izda ministrstvo pristojno za promet, če:

4

·

- je opravljen strokovno tehnični pregled;

4

·

- je opravljen strokovno tehnični pregled;

5

·

- so izpolnjeni pogoji, ki so pomembni za začetek obratovanja v skladu s koncesijo;

5

·

- so izpolnjeni pogoji, ki so pomembni za začetek obratovanja v skladu s koncesijo;

6

·

- je priloženo varnostno poročilo;

6

·

- je priloženo varnostno poročilo;

7

·

- je organizirano in pripravljeno obratovanje in vzdrževanje, organizirano reševanje in zagotovljeno strokovno usposobljeno osebje.

7

·

- je organizirano in pripravljeno obratovanje in vzdrževanje, organizirano reševanje in zagotovljeno strokovno usposobljeno osebje.

8

−

(4) Dovoljenje za obratovanje velja:

8

+

(4) Ministrstvo vsako naslednje dovoljenje za obratovanje žičniške naprave izda, če je vlogi priloženo poročilo o strokovnem tehničnem pregledu žičniške naprave, iz katerega izhaja, da naprava zagotavlja varno obratovanje.

9

−

- štiri leta od dokončnosti dovoljenja za začetek obratovanja žičniške naprave na prvi lokaciji;

9

+

(5) Dovoljenje za obratovanje velja:

10

−

- tri leta vsako naslednje dovoljenje za obratovanje;

10

+

- pet let od dokončnosti dovoljenja za začetek obratovanja žičniške naprave na prvi lokaciji;

11

−

- dve leti za dovoljenje, ki je izdano po preteku 13 let od dokončnosti dovoljenja iz prve alinee prejšnjega odstavka.

11

+

- štiri leta vsako naslednje dovoljenje za obratovanje do 13 let od dokončnosti dovoljenja iz prve alineje tega odstavka;

12

−

(5) Upravljavec žičniških naprav mora vložiti vlogo za novo dovoljenje najkasneje tri mesece pred iztekom roka veljavnosti dovoljenja.

12

+

- tri leta vsako naslednje dovoljenje za obratovanje po preteku 13 let od dokončnosti dovoljenja iz prve alineje tega odstavka;

13

−

(6) Ministrstvo, pristojno za promet lahko z odločbo odvzame dovoljenje za obratovanje, če ugotovi, da obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave ni v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti če inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona začasno prepove obratovanje žičniške naprave.

13

+

- dve leti za dovoljenje, ki je izdano po preteku 25 let od dokončnosti dovoljenja iz prve alineje tega odstavka.

14

−

(7) Ministrstvo vodi evidenco žičniških naprav, za katere je podeljeno veljavno obratovalno dovoljenje.

14

+

(6) Datum začetka veljavnosti novega dovoljenja za obratovanje je datum izteka veljavnosti zadnjega dovoljenja za obratovanje, če je strokovni tehnični pregled opravljen največ tri mesece pred potekom roka veljavnosti dovoljenja za obratovanje.

+

15

+

(7) Ministrstvo, pristojno za promet lahko z odločbo odvzame dovoljenje za obratovanje, če ugotovi, da obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave ni v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti če inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona začasno prepove obratovanje žičniške naprave.

+

16

+

(8) Ministrstvo vodi evidenco žičniških naprav, za katere je podeljeno veljavno obratovalno dovoljenje.

15

·

5. Vzdrževanje žičniških naprav

17

·

5. Vzdrževanje žičniških naprav

1

·

(1) Vzdrževanje in obnova morata zagotoviti varno obratovanje in ustrezno stanje zgradb, naprav in vozil.

1

·

(1) Vzdrževanje in obnova morata zagotoviti varno obratovanje in ustrezno stanje zgradb, naprav in vozil.

2

·

(2) Vzdrževanje mora biti organizirano tako, da:

2

·

(2) Vzdrževanje mora biti organizirano tako, da:

3

·

- se upoštevajo veljavni predpisi in interni akti upravljavca žičniške naprave, ki morajo biti usklajeni z navodili proizvajalca;

3

·

- se upoštevajo veljavni predpisi in interni akti upravljavca žičniške naprave, ki morajo biti usklajeni z navodili proizvajalca;

4

−

- imata vodja obratovanja vedno pregled nad stanjem zgradb, napravami in vozili.

4

+

- ima vodja obratovanja vedno pregled nad stanjem zgradb, napravami in vozili.

5

·

(3) Vzdrževanje mora upravljavec planirati in ga urediti z delovnimi postopki in navodili.

5

·

(3) Vzdrževanje mora upravljavec planirati in ga urediti z delovnimi postopki in navodili.

1

−

(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja organ, pristojen za inšpekcijski nadzor v prometu.

1

+

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in Uredbe 2016/424/EU opravlja inšpektorat, pristojen za nadzor nad žičniškimi napravami (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

2

−

(2) V organu iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov inšpektorji za žičniške naprave.

2

+

(2) Pri opravljanju nadzora imajo inšpektorji za žičniške naprave poleg pravic in dolžnosti iz tega zakona tudi pravice in dolžnosti po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, ter Uredbi 2016/424/EU in Uredbi 765/2008/ES, s katerima se ureja nadzor nad skladnostjo in varnostjo proizvodov, ki se dajejo v promet ali se uporabljajo.

1

−

Inšpektor za žičniške naprave nadzoruje zlasti:

1

+

(1) Inšpektor za žičniške naprave nadzoruje zlasti:

2

·

- stanje žičniških naprav, obratovanje, njihovo vzdrževanje ter izvajanje tehničnih in drugih predpisov, s katerimi se zagotovi sposobnost žičniških naprav za varen in neoviran prevoz;

2

·

- stanje žičniških naprav, obratovanje, njihovo vzdrževanje ter izvajanje tehničnih in drugih predpisov, s katerimi se zagotovi sposobnost žičniških naprav za varen in neoviran prevoz;

3

·

- izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o pogojih obratovanja žičniških naprav, njihovem varovalnem pasu in o ukrepih za varno obratovanje;

3

·

- izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o pogojih obratovanja žičniških naprav, njihovem varovalnem pasu in o ukrepih za varno obratovanje;

4

−

- uporabo tehničnih predpisov, normativov in standardov pri izvajanju del in uporabi materialov pri gradnji in rekonstrukciji žičniških naprav.

4

+

- uporabo tehničnih predpisov, normativov in standardov pri izvajanju del in uporabi materialov pri gradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji žičniških naprav;

+

5

+

- vgradnjo podsistemov in varnostnih elementov pri gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju žičniških naprav;

+

6

+

- skladnost podsistemov in varnostnih elementov, ki so dostopni na trgu;

+

7

+

- ravnanje proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov, uvoznikov in distributerjev;

+

8

+

- psihofizično stanje osebja, odgovornega za obratovanje žičniške naprave;

+

9

+

- dovoljenost posegov v varovalni pas žičniške naprave.

+

10

+

(2) Inšpektor za žičniške naprave preverja psihofizično stanje ali vinjenost osebja odgovornega za obratovanje žičniške naprave v skladu z zakonom, ki ureja pravila v cestnem prometu.

+

1

+

(1) Nadzor nad trgom podsistemov in varnostnih elementov za žičniške naprave po tem zakonu opravljajo inšpektorji za žičniške naprave v skladu s 40. do 43. členom Uredbe 2016/424/EU in 16. do 29. členom Uredbe 765/2008/ES.

+

2

+

(2) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz prejšnjega odstavka ima inšpektor za žičniške naprave pooblastilo, da:

+

3

+

- od gospodarskih subjektov brezplačno pridobi podatke, kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje za izvedbo inšpekcijskega nadzora,

+

4

+

- izvede ustrezne preglede in preskuse podsistemov in varnostnih elementov, ki so potrebni za oceno njihove skladnosti z zahtevami iz Uredbe 2016/424/EU ali tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,

+

5

+

- brezplačno odvzame vzorce podsistemov in varnostnih elementov ter jih odda v pregled skladnosti,

+

6

+

- od priglašenega organa zahteva, da predloži podatke v zvezi s certifikatom o skladnosti, ki ga je ta organ izdal ali umaknil, ali v zvezi z zavrnitvijo izdaje takšnega certifikata, vključno s poročili o preizkusih in tehnično dokumentacijo za ugotavljanje skladnosti,

+

7

+

- v času, ki je potreben za preglede in preskuse, začasno prepove dajanje podsistemov in varnostnih elementov na trg, njihovo dostopnost na trgu, ponudbo dobave ali razstavljanje teh proizvodov, takoj ko nastane utemeljen sum, da ti proizvodi ne izpolnjujejo zahtev iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ali Uredbe 2016/424/EU.

+

8

+

(3) Gospodarski subjekt mora na inšpektorjevo zahtevo omogočiti pregled in preskus podsistemov in varnostnih elementov ter pri njem sodelovati.

+

9

+

(4) Nadzorni organ pošlje obvestila za obveščanje Evropske komisije in drugih držav članic Evropske unije iz drugega, četrtega in šestega odstavka 40. člena, drugega odstavka 41. člena in tretjega odstavka 42. člena Uredbe 2016/424/EU Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, ta pa obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske unije v skladu z zakonom, ki ureja splošno varnost proizvodov.

+

1

+

(1) Če nadzorni organ med preverjanjem skladnosti ugotovi, da podsistem ali varnostni element ne izpolnjuje predpisanih zahtev, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da v odrejenem roku sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladnosti, ali pa neskladen proizvod umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga nadzorni organ določi glede na naravo tveganja.

+

2

+

(2) Pri izrekanju ukrepa iz prejšnjega odstavka nadzorni organ upošteva pravila postopka iz 21. člena Uredbe 765/2008/ES.

+

3

+

(3) Če gospodarski subjekt v odrejenem roku iz prvega odstavka tega člena ne sprejme ukrepov za odpravo ugotovljenih neskladnosti, nadzorni organ sprejme ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti podsistema ali varnostnega elementa na trgu Republike Slovenije in odredi njihov umik ali odpoklic s trga ter po potrebi izvede dodatne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se bo prepoved upoštevala.

+

1

+

(1) Če nadzorni organ med preverjanjem skladnosti ugotovi, da podsistem ali varnostni element sicer izpolnjuje predpisane zahteve, vendar pa pomeni tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za premoženje, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da v odrejenem roku sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenega tveganja, ali pa takšen proizvod umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga nadzorni organ določi glede na naravo tveganja.

+

2

+

(2) Če nadzorni organ ugotovi katero od neskladnosti iz 43. člena Uredbe 2016/424/EU, zahteva od gospodarskega subjekta, da jo odpravi.

+

3

+

(3) Če gospodarski subjekt neskladnosti iz prejšnjega odstavka ne odpravi, sprejme nadzorni organ ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti podsistema ali varnostnega elementa na trgu oziroma zahteva odpoklic ali njegov umik s trga.

+

4

+

(4) Nadzorni organ lahko začasno, do ustrezne označitve podsistemov in varnostnih elementov ali do predložitve dokazil o njihovi skladnosti, prepove dajanje teh proizvodov na trg ali njihovo dostopnost na trgu.

1

−

- če imenuje vodjo obratovanja, ki nima ustreznega pooblastila ministra (50. in 51. člen);

1

+

(1) Z globo od 2.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - upravljavec žičniške naprave:

2

·

- če ne opremi ali ne vzdržuje žičniške naprave ali če ne obratuje na žičniški napravi tako, da sta zagotovljena varnost prevoza in obratovanja žičniške naprave, varnost ljudi in premoženja na njej in v njenem vplivnem območju, kakor tudi varnost delavcev, ki upravljajo, vzdržujejo, popravljajo in pregledujejo žičniško napravo (48. člen);

2

·

- če ne opremi ali ne vzdržuje žičniške naprave ali če ne obratuje na žičniški napravi tako, da sta zagotovljena varnost prevoza in obratovanja žičniške naprave, varnost ljudi in premoženja na njej in v njenem vplivnem območju, kakor tudi varnost delavcev, ki upravljajo, vzdržujejo, popravljajo in pregledujejo žičniško napravo (48. člen);

3

·

- če ne organizira reševanja ljudi, ki se ponesrečijo na žičniški napravi ali v njenem varovalnem pasu ter jim ne zagotovi prve pomoči (52. člen);

3

·

- če ne organizira reševanja ljudi, ki se ponesrečijo na žičniški napravi ali v njenem varovalnem pasu ter jim ne zagotovi prve pomoči (52. člen);

4

·

- če imenuje vodjo obratovanja, ki nima ustreznega pooblastila ministra (50. in 51. člen);

4

·

- če imenuje vodjo obratovanja, ki nima ustreznega pooblastila ministra (50. in 51. člen);

5

·

- obratuje žičniško napravo brez dovoljenja za obratovanje (57. člen);

5

·

- obratuje žičniško napravo brez dovoljenja za obratovanje (57. člen);

6

·

- ne vodi dnevnika o vzdrževalnih delih, ugotovljenih pomanjkljivostih in motnjah, izrednih dogodkih in sprejetih ukrepih (60. člen).

6

·

- ne vodi dnevnika o vzdrževalnih delih, ugotovljenih pomanjkljivostih in motnjah, izrednih dogodkih in sprejetih ukrepih (60. člen).

7

·

(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - upravljavcu žičniške naprave, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

7

·

(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - upravljavcu žičniške naprave, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

(1) Z globo od 600.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - pooblaščena organizacija, če v zapisniku o strokovno tehničnem pregledu potrdi sposobnost žičniške naprave za obratovanje, čeprav obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi in v njenem vplivnem območju.

1

+

(1) Z globo od 2.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - pooblaščena organizacija, če v zapisniku o strokovno tehničnem pregledu potrdi sposobnost žičniške naprave za obratovanje, čeprav obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi in v njenem vplivnem območju.

2

−

(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - pooblaščeni organizaciji.

2

+

(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 400 do 1.200 eurov tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - pooblaščeni organizaciji.

1

−

(1) Z globo od 300.000 do 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - upravljavec žičniške naprave:

1

+

(1) Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - upravljavec žičniške naprave:

2

·

- če ne opravlja dnevno notranjega nadzora (53. člen);

2

·

- če ne opravlja dnevno notranjega nadzora (53. člen);

3

·

- če ne zagotovi strokovno tehničnega pregleda žičniške naprave, kadar to zahteva ta zakon (56. člen).

3

·

- če ne zagotovi strokovno tehničnega pregleda žičniške naprave, kadar to zahteva ta zakon (56. člen).

4

−

(2) Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - upravljavcu žičniške naprave, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

4

+

(2) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - upravljavcu žičniške naprave, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

(1) Z globo od 250.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - upravljavec žičniške naprave:

1

+

(1) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - upravljavec žičniške naprave:

2

·

- če ne skrbi za red in varnost ljudi na vseh objektih žičniške naprave in v njenem vplivnem območju (48., 54. člen);

2

·

- če ne skrbi za red in varnost ljudi na vseh objektih žičniške naprave in v njenem vplivnem območju (48., 54. člen);

3

·

- če ne postavi opozorilnih napisov po določbah 53. člena tega zakona;

3

·

- če ne postavi opozorilnih napisov po določbah 53. člena tega zakona;

4

·

- če v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi, upravljavec te naprave o tem ne naredi pisnega poročila ali nemudoma ne obvesti inšpektorja za žičniške naprave (52. člen);

4

·

- če v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi, upravljavec te naprave o tem ne naredi pisnega poročila ali nemudoma ne obvesti inšpektorja za žičniške naprave (52. člen);

5

·

- če ne določi delavcev, ki so odgovorni za obveščanje o nesreči (52. člen);

5

·

- če ne določi delavcev, ki so odgovorni za obveščanje o nesreči (52. člen);

6

·

- če nima opreme za reševanje ljudi, sredstev za prvo pomoč ali če ne zagotovi prostora za reševalce in ponesrečence (52. člen);

6

·

- če nima opreme za reševanje ljudi, sredstev za prvo pomoč ali če ne zagotovi prostora za reševalce in ponesrečence (52. člen);

7

·

- če ne izda navodila za obratovanje žičniške naprave (53. člen);

7

·

- če ne izda navodila za obratovanje žičniške naprave (53. člen);

8

·

- če ne vodi dnevnika obratovanja (53. člen);

8

·

- če ne vodi dnevnika obratovanja (53. člen);

9

·

- če ne objavi splošnih prevoznih pogojev, obratovalnega časa in cenika (53. člen);

9

·

- če ne objavi splošnih prevoznih pogojev, obratovalnega časa in cenika (53. člen);

10

·

- če dela na žičniških napravah opravljajo delavci, ki nimajo predpisane strokovne usposobljenosti ali ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev (49., 50. člen).

10

·

- če dela na žičniških napravah opravljajo delavci, ki nimajo predpisane strokovne usposobljenosti ali ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev (49., 50. člen).

11

−

(2) Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - upravljavcu žičniške naprave, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

11

+

(2) Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - upravljavcu žičniške naprave, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

(1) Z globo od 250.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - pooblaščena organizacija ali izvajalec posebnih pregledov, če takoj ne obvesti upravljavca žičniške naprave in pristojni inšpekcijski organ o pomanjkljivostih, ki ogrožajo varno obratovanje žičniške naprave (55. člen).

1

+

(1) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik - pooblaščena organizacija ali izvajalec posebnih pregledov, če takoj ne obvesti upravljavca žičniške naprave in pristojni inšpekcijski organ o pomanjkljivostih, ki ogrožajo varno obratovanje žičniške naprave (55. člen).

2

−

(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 200 do 600 eurov tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - pooblaščeni organizaciji .

2

+

(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 200 do 600 eurov tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku - pooblaščeni organizaciji ali izvajalec posebnih pregledov.

3

−

od 50.000 do 150.000 tolarjev

3

+

od 200 do 600 eurov

1

−

(1) Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, če v varovalnem pasu žičniške naprave gradi objekte ali naprave, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi brez soglasja iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona ali v nasprotju z njim.

1

+

(1) Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, če v varovalnem pasu žičniške naprave gradi objekte ali naprave, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi brez soglasja iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona ali v nasprotju z njim.

2

−

(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku.

2

+

(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 200 do 600 eurov tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku.

1

−

Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če s svojim obnašanjem ogroža obratovanje žičniške naprave, svojo varnost ali varnost drugih oseb (52. člen). Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb - ZŽNPO (Uradni list RS, št. 126/03 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

+

Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če s svojim obnašanjem ogroža obratovanje žičniške naprave, svojo varnost ali varnost drugih oseb (52. člen). Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb - ZŽNPO (Uradni list RS, št. 126/03 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 327-04/03-5/1 Ljubljana, dne 28. novembra 2003. EPA 921-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.

1

+

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb - ZŽNPO-A (Uradni list RS, št. 56/13 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2020. Št. 003-02-10/2020-14 Ljubljana, dne 25. decembra 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽIČNIŠKIH NAPRAVAH ZA PREVOZ OSEB (ZŽNPO-C)

−

1

−

Podsistemi in varnostni elementi za žičniške naprave, dani na trg pred 21. aprilom 2018, so lahko dostopni na trgu tudi po tem datumu, če izpolnjujejo zahteve iz Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov.

−

1

−

Žičniške naprave, ki so pridobile prvo obratovalno dovoljenje pred uveljavitvijo tega zakona, še naprej obratujejo pod dosedanjimi pogoji, ki izhajajo iz Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13, 33/14) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov.

−

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 327-04/20-4/18 Ljubljana, dne 17. decembra 2020 EPA 1424-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik

−