Skip to content
← Back to list

Zakon o živinoreji

ZŽiv

Base

24. 6. 2015

ZŽiv-A · amendment

New

9. 2. 2026

ZŽiv-NPB3 · unofficial consolidated text

29articles changed
+1added
+13removed
+15modified
added 369removed 1829words
83paragraphs
1
·
Za potrebe tega zakona uporabljeni izrazi pomenijo:
1
·
Za potrebe tega zakona uporabljeni izrazi pomenijo:
2
·
1. Avtohtone pasme so pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije.
2
·
1. Avtohtone pasme so pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije.
3
·
2. Animalna biotehnologija pomeni vse dovoljene biotehnološke metode oziroma postopke pri reji domačih živali.
3
·
2. Animalna biotehnologija pomeni vse dovoljene biotehnološke metode oziroma postopke pri reji domačih živali.
4
·
3. Biološki testi so vsi postopki za ugotavljanje pogostnosti določenih genov. Biološki testi se izvajajo v skladu s predpisi in rejskim programom.
4
·
3. Biološki testi so vsi postopki za ugotavljanje pogostnosti določenih genov. Biološki testi se izvajajo v skladu s predpisi in rejskim programom.
5
·
4. Biotska raznovrstnost v živinoreji je del biotske raznovrstnosti živih organizmov, ki se nanaša na živinorejo.
5
·
4. Biotska raznovrstnost v živinoreji je del biotske raznovrstnosti živih organizmov, ki se nanaša na živinorejo.
6
·
5. Čebelja paša je organizirano izkoriščanje zmogljivosti pasišča po pravilih pašnega reda.
6
·
5. Čebelja paša je organizirano izkoriščanje zmogljivosti pasišča po pravilih pašnega reda.
7
·
6. Dednina je celotna genetska informacija, ki jo ima nek ploden član v populaciji, ki se spolno razmnožuje.
7
·
6. Dednina je celotna genetska informacija, ki jo ima nek ploden član v populaciji, ki se spolno razmnožuje.
8
·
7. Dobra živinorejska praksa je reja domačih živali na način, ki omogoča dobro počutje domačih živali in ob upoštevanju naravnih danosti kmetijskega prostora zagotavlja ohranjanje rodovitnosti zemlje v skladu z načeli trajnostnega razvoja ter omogoča prirejo varnih živalskih proizvodov.
8
·
7. Dobra živinorejska praksa je reja domačih živali na način, ki omogoča dobro počutje domačih živali in ob upoštevanju naravnih danosti kmetijskega prostora zagotavlja ohranjanje rodovitnosti zemlje v skladu z načeli trajnostnega razvoja ter omogoča prirejo varnih živalskih proizvodov.
9
·
8. Domače živali so živali, ki jih človek redi za svojo korist in živijo pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prosto živeče živali po predpisih o ohranjanju narave.
9
·
8. Domače živali so živali, ki jih človek redi za svojo korist in živijo pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prosto živeče živali po predpisih o ohranjanju narave.
10
·
9. Ekološki normativ je še dopustna obremenitev okolja pri reji domačih živali.
10
·
9. Ekološki normativ je še dopustna obremenitev okolja pri reji domačih živali.
11
·
10. Ekološki procesi in sistemi so naravni medsebojni odnosi organizmov in okolja, v katerem živijo.
11
·
10. Ekološki procesi in sistemi so naravni medsebojni odnosi organizmov in okolja, v katerem živijo.
12
·
11. Etološki normativi zagotavljajo domačim živalim tisti minimum, ki še omogoča vrsti značilno obnašanje in njihovo dobro počutje.
12
·
11. Etološki normativi zagotavljajo domačim živalim tisti minimum, ki še omogoča vrsti značilno obnašanje in njihovo dobro počutje.
13
·
12. Genetski napredek je napredek populacije, ki je posledica izboljšanja genetskih zasnov.
13
·
12. Genetski napredek je napredek populacije, ki je posledica izboljšanja genetskih zasnov.
14
·
13. Genetska vrednost živali je vrednost lastnega genotipa živali.
14
·
13. Genetska vrednost živali je vrednost lastnega genotipa živali.
15
·
14. Genetska rezerva je minimalno število živali obeh spolov, doz živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, ki morajo biti na zalogi v skladu z rejskim programom in za zagotovitev ohranjanja genetske pestrosti za posamezno pasmo ter zagotavljanje razmnoževanja domačih živali v izrednih razmerah.
15
·
14. Genetska rezerva je minimalno število živali obeh spolov, doz živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, ki morajo biti na zalogi v skladu z rejskim programom in za zagotovitev ohranjanja genetske pestrosti za posamezno pasmo ter zagotavljanje razmnoževanja domačih živali v izrednih razmerah.
16
·
15. Genetska variabilnost je raznovrstnost genomov.
16
·
15. Genetska variabilnost je raznovrstnost genomov.
17
·
16. Genska banka je nadzorovana reja domačih živali oziroma shranjevanje plemenskega materiala za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti domačih živali.
17
·
16. Genska banka je nadzorovana reja domačih živali oziroma shranjevanje plemenskega materiala za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti domačih živali.
18
·
17. Genski test je ugotavljanje določenega gena pri živalih.
18
·
17. Genski test je ugotavljanje določenega gena pri živalih.
19
·
18. Genom je skupek vseh genov v celici.
19
·
18. Genom je skupek vseh genov v celici.
20
·
19. GVŽ - glava velike živine je predpisana enota za primerjavo med vrstami in kategorijami domačih živali.
20
·
19. GVŽ - glava velike živine je predpisana enota za primerjavo med vrstami in kategorijami domačih živali.
21
·
20. Haremski pripust je prosto parjenje enega ali več plemenjakov s skupino plemenic.
21
·
20. Haremski pripust je prosto parjenje enega ali več plemenjakov s skupino plemenic.
22
·
21. Heterozis pomeni povečanje rasti, plodnosti, življenjske sile in drugih lastnosti potomcev genetsko različnih staršev.
22
·
21. Heterozis pomeni povečanje rasti, plodnosti, življenjske sile in drugih lastnosti potomcev genetsko različnih staršev.
23
·
22. Hlevska knjiga je predpisani dokument vseh podatkov, ki jih vodi kmetijsko gospodarstvo o domačih živalih.
23
·
22. Hlevska knjiga je predpisani dokument vseh podatkov, ki jih vodi kmetijsko gospodarstvo o domačih živalih.
24
·
23. Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik domačih živali ali za njih skrbi.
24
·
23. Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik domačih živali ali za njih skrbi.
25
·
24. Križanje je pri višjih organizmih parjenje genetsko različnih osebkov nasprotnega spola.
25
·
24. Križanje je pri višjih organizmih parjenje genetsko različnih osebkov nasprotnega spola.
26
·
25. Mešano živalsko seme je združeno seme dveh ali več plemenjakov iste vrste.
26
·
25. Mešano živalsko seme je združeno seme dveh ali več plemenjakov iste vrste.
27
·
26. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje, pripravo in shranjevanje živalskega semena, opravlja promet z njim ter lahko organizira ustrezne oblike za izvajanje dejavnosti osemenjevanja.
27
·
26. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje, pripravo in shranjevanje živalskega semena, opravlja promet z njim ter lahko organizira ustrezne oblike za izvajanje dejavnosti osemenjevanja.
28
·
27. Oskrba domačih živali pomeni nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego domačih živali ter uravnavanje pogojev pri njihovi reji, v skladu s predpisi.
28
·
27. Oskrba domačih živali pomeni nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego domačih živali ter uravnavanje pogojev pri njihovi reji, v skladu s predpisi.
29
·
28. Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje domače živali.
29
·
28. Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje domače živali.
30
·
29. Parjenje v sorodstvu je parjenje živali, ki imajo poznanega skupnega prednika.
30
·
29. Parjenje v sorodstvu je parjenje živali, ki imajo poznanega skupnega prednika.
31
·
30. Plemenica je ocenjena in odbrana samica, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz potrjenega rejskega programa.
31
·
30. Plemenica je ocenjena in odbrana samica, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz potrjenega rejskega programa.
32
·
31. Plemenjak je ocenjen, odbran in priznan samec, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz potrjenega rejskega programa.
32
·
31. Plemenjak je ocenjen, odbran in priznan samec, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz potrjenega rejskega programa.
33
·
32. Plemenska vrednost je tisti del genetske vrednosti domače živali, ki se prenaša na potomce.
33
·
32. Plemenska vrednost je tisti del genetske vrednosti domače živali, ki se prenaša na potomce.
34
·
33. Plemenski material so plemenske živali, valilna jajca, živalsko seme, jajčne celice in zarodki.
34
·
33. Plemenski material so plemenske živali, valilna jajca, živalsko seme, jajčne celice in zarodki.
35
·
34. Primerjalni test (kontrolno testiranje) je izbran način merjenja in primerjanja posameznih lastnosti različnih pasem, linij ali križanj posameznih vrst domačih živali, krme, krmnih dodatkov, opreme in drugega.
35
·
34. Primerjalni test (kontrolno testiranje) je izbran način merjenja in primerjanja posameznih lastnosti različnih pasem, linij ali križanj posameznih vrst domačih živali, krme, krmnih dodatkov, opreme in drugega.
36
−
35. Promet z živalmi, njihovimi proizvodi in surovinami je uvoz, izvoz, tranzit, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu.
36
+
35. Promet z živalmi, njihovimi proizvodi in surovinami je uvoz, izvoz, tranzit, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu. 35.a Promet z živalmi, njihovimi proizvodi in surovinami je uvoz, izvoz, tranzit, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu na območju držav članic Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti);
37
·
36. Provenienca je trgovsko ime za plemensko perutnino, ki jo je selekcionist držal v zaprti jati in jo selekcioniral vsaj pet generacij. Tudi končni križanec ima to ime.
37
·
36. Provenienca je trgovsko ime za plemensko perutnino, ki jo je selekcionist držal v zaprti jati in jo selekcioniral vsaj pet generacij. Tudi končni križanec ima to ime.
38
·
37. Populacija je skupina domačih živali, ki so vključene v isti rejski program.
38
·
37. Populacija je skupina domačih živali, ki so vključene v isti rejski program.
39
·
38. Rejska dokumentacija so zootehniški dokumenti in druga dokumentacija, ki se izdaja oziroma uporablja pri izvajanju rejskega programa.
39
·
38. Rejska dokumentacija so zootehniški dokumenti in druga dokumentacija, ki se izdaja oziroma uporablja pri izvajanju rejskega programa.
40
·
39. Reja je oskrba domačih živali ter druga ravnanja in postopki v zvezi z njimi, ki niso posebej urejena z drugimi predpisi.
40
·
39. Reja je oskrba domačih živali ter druga ravnanja in postopki v zvezi z njimi, ki niso posebej urejena z drugimi predpisi.
41
·
40. Rejec živali je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo domačih živali in je praviloma njihov lastnik.
41
·
40. Rejec živali je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo domačih živali in je praviloma njihov lastnik.
42
·
41. Rejski program so metode in ukrepi za rejo domačih živali določene vrste in pasme.
42
·
41. Rejski program so metode in ukrepi za rejo domačih živali določene vrste in pasme.
43
·
42. Rodovniška knjiga je vsaka knjiga, datoteka, elektronski medij ali drug pisni dokument, v katerega so vpisane plemenske živali, oziroma seznam plemenskih živali, ki izpolnjujejo z rejskimi programi določene pogoje in so odbrane za razmnoževanje.
43
·
42. Rodovniška knjiga je vsaka knjiga, datoteka, elektronski medij ali drug pisni dokument, v katerega so vpisane plemenske živali, oziroma seznam plemenskih živali, ki izpolnjujejo z rejskimi programi določene pogoje in so odbrane za razmnoževanje.
44
·
43. Selekcijski program je način preizkušanja, odbire in načrt uporabe ocenjenih, odbranih in priznanih plemenskih živali za dosego rejskih ciljev.
44
·
43. Selekcijski program je način preizkušanja, odbire in načrt uporabe ocenjenih, odbranih in priznanih plemenskih živali za dosego rejskih ciljev.
45
·
44. Tehnologije in načini reje so tehnološko tehnični postopki reje domačih živali.
45
·
44. Tehnologije in načini reje so tehnološko tehnični postopki reje domačih živali.
46
·
45. Testiranje domačih živali je predpisan način meritev posameznih lastnosti domačih živali.
46
·
45. Testiranje domačih živali je predpisan način meritev posameznih lastnosti domačih živali.
47
·
46. Testna postaja je odobrena organizacija za merjenje lastnosti domačih živali za potrebe selekcijskih programov in za potrebe primerjalnih testov ter za vzrejo plemenjakov.
47
·
46. Testna postaja je odobrena organizacija za merjenje lastnosti domačih živali za potrebe selekcijskih programov in za potrebe primerjalnih testov ter za vzrejo plemenjakov.
48
·
47. Transgene domače živali so živali, pri katerih je trajno spremenjen njihov genom z dodajanjem, odvzemanjem ali zamenjavo določenih genov oziroma DNA elementov.
48
·
47. Transgene domače živali so živali, pri katerih je trajno spremenjen njihov genom z dodajanjem, odvzemanjem ali zamenjavo določenih genov oziroma DNA elementov.
49
−
48. Uvoz je vsak vnos plemenskega materiala na carinsko območje Republike Slovenije, razen vnosa zaradi tranzita in začasnega uvoza plemenskih živali za tekmovanja in razstave.
49
+
48. Uvoz je vsak vnos plemenskega materiala iz držav, ki niso države članice Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tretje države) na carinsko območje Skupnosti, razen vnosa zaradi tranzita in začasnega vnosa plemenskih živali za tekmovanja in razstave.
50
·
49. Zoohigienski normativi določajo minimalne pogoje za rejo domačih živali.
50
·
49. Zoohigienski normativi določajo minimalne pogoje za rejo domačih živali.
51
·
50. Živalski proizvodi so mleko, jajca, med in drugi proizvodi domačih živali ter vsi ostali proizvodi živalskega porekla. II. REJA DOMAČIH ŽIVALI
51
·
50. Živalski proizvodi so mleko, jajca, med in drugi proizvodi domačih živali ter vsi ostali proizvodi živalskega porekla. II. REJA DOMAČIH ŽIVALI
1
−
(1) Posamezna opravila (gnojenje in obdelovanje zemlje, pridelava in spravilo pridelkov, reja, gonjenje živine, čebelarjenje, tradicionalne krajevne prireditve in opravila ter drugo), ki so povezana z živinorejo in se opravljajo v skladu s predpisi, ne pomenijo nedopustnega delovanja lastnika nepremičnine po predpisih, ki urejajo stvarnopravne pravice na nepremičninah.
1
+
(1) (prenehal veljati)
2
·
(2) Imetnik oziroma rejec živali lahko nemoteno redi domače živali na kmetijskih zemljiščih in v objektih za rejo, ki so njegova last ali jih ima v najemu ali zakupu, v primeru čebelarjenja tudi na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če izvaja rejo v skladu s predpisi.
2
·
(2) Imetnik oziroma rejec živali lahko nemoteno redi domače živali na kmetijskih zemljiščih in v objektih za rejo, ki so njegova last ali jih ima v najemu ali zakupu, v primeru čebelarjenja tudi na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če izvaja rejo v skladu s predpisi.
3
·
(3) Nihče ne sme s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo ovirati imetnika oziroma rejca pri izvajanju nemotene reje, če jo rejec izvaja v skladu s predpisi.
3
·
(3) Nihče ne sme s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo ovirati imetnika oziroma rejca pri izvajanju nemotene reje, če jo rejec izvaja v skladu s predpisi.
1
−
Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno). Rejec živali lahko v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, postavi in uporablja potrebno kmetijsko infrastrukturo, ki mu zagotavlja nemoteno rejo.
−
1
−
(1) Imetnik živali lahko, ob upoštevanju predpisov o zaščiti živali, sam izvaja le tista zootehniška opravila, ki so potrebna za zaščito domačih živali in za uspešnost reje, zlasti pa:
−
2
−
- prvo pomoč (trokiranje, sondiranje, zaustavljanje krvavitev, oskrba ran, pomoč pri porodu);
−
3
−
- kastracijo pujskov, mlajših od enega tedna;
−
4
−
- aplikacijo železovih preparatov proti anemiji pujskov;
−
5
−
- kupiranje repkov pri pujskih in jagnjetih do četrtega dneva starosti;
−
6
−
- ščipanje oziroma brušenje zob pri pujskih prvi dan po rojstvu;
−
7
−
- oskrbo in nego parkljev, kopit ter čiščenje živali;
−
8
−
- pripuščanje plemenjakov;
−
9
−
- zunanji aparativni pregled na brejost;
−
10
−
- označevanje domačih živali v skladu s predpisi;
−
11
−
- uporabo in dajanje dovoljenih farmakoloških sredstev, ki niso vezana na izdajo recepta;
−
12
−
- dezinfekcijo in dezinsekcijo živinorejskih objektov z dovoljenimi sredstvi;
−
13
−
- nego in striženje dlake ter volne;
−
14
−
- prirezovanje kril maticam in druga čebelarska opravila.
−
15
−
(2) Imetnik živali mora biti za izvajanje zootehniških opravil iz prejšnjega odstavka usposobljen.
−
16
−
(3) Minister predpiše usposobljenost, ki jo mora imeti imetnik živali za izvajanje posameznih zootehniških opravil ter ostale pogoje in postopke za zootehniška opravila, ki jih lahko izvaja imetnik živali.
−
1
−
(1) Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:
−
2
−
- hleve, lope, staje, molzišča;
−
3
−
- čebelnjake;
−
4
−
- bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
−
5
−
- gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
−
6
−
- skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
−
7
−
- strojne lope;
−
8
−
- druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).
−
9
−
(2) Objekti za rejo rib in ribniki na kmetijskem gospodarstvu se lahko zgradijo in se v njih izvaja reja rib le, če so poleg pogojev, ki jih določa ta zakon, izpolnjeni tudi posebni pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarsko rabo vode za potrebe ribogojstva.
−
10
−
(3) Kmetijska gospodarstva se glede na obseg reje delijo na velike in male obrate. Veliki obrati po tem zakonu so tisti, v katerih se dnevno redi 300 ali več GVŽ domačih živali.
−
11
−
(4) Projektna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo velikih obratov mora biti v skladu s pogoji, ki jih glede objektov in opreme predpiše minister. K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo velikega obrata mora biti pridobljeno soglasje ministrstva.
−
12
−
(5) Dovoljenje za obratovanje velikih obratov izda minister na podlagi vloge, če obrat izpolnjuje predpisane pogoje glede objektov in opreme. Na podlagi izdanega dovoljenja ministrstvo vpiše obrat v register velikih obratov. Podrobnejše pogoje za vpis v register in vodenje registra predpiše minister.
−
13
−
(6) Minister predpiše pogoje glede objektov in opreme, ki jih morajo izpolnjevati obrati za rejo.
−
1
−
(1) Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.
−
2
−
(2) Med opremo za rejo se šteje zlasti:
−
3
−
- ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
−
4
−
- ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
−
5
−
- ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
−
6
−
- ustrezne panje in nakladne panje;
−
7
−
- ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.
−
8
−
(3) Natančnejše pogoje o opremi za rejo posameznih vrst domačih živali predpiše minister.
−
1
−
(1) Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.
−
2
−
(2) Živalski iztrebki in kompost se v skladu s predpisi ter dobro kmetijsko in živinorejsko prakso, uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal. Živalski iztrebki in kompost se v tem primeru ne štejejo za odpadke.
−
3
−
(3) Z živalskimi iztrebki, ki se ne uporabijo za gnojenje v skladu s prejšnjim odstavkom, je treba ravnati v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.
−
1
−
(1) Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.
−
2
−
(2) Objekti za živalske iztrebke (gnojišča, gnojnične jame in jame za gnojevko, lagune, sedimentacijski bazeni) in naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov morajo izpolnjevati predpisane tehnične in tehnološke pogoje.
−
3
−
(3) Podrobnejše tehnične in tehnološke pogoje za objekte in naprave iz prejšnjega odstavka ter za ravnanje z živalskimi iztrebki po tem zakonu predpiše minister.
−
1
−
(1) Zaradi zootehniških in veterinarskih razlogov, izvajanja ukrepov kmetijske politike, prometa in sledenja domačih živali, zagotavljanja zadostne prireje živalskih proizvodov ter zagotavljanja kakovosti živalskih proizvodov morajo biti domače živali označene in registrirane v predpisanih rokih in na predpisan način.
−
2
−
(2) Za označitev domačih živali mora poskrbeti lastnik živali. Žival označi lastnik oziroma rejec živali sam ali osebe, ki jih izbere izmed oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za strokovne delavce po tem zakonu oziroma oseb v skladu s predpisi o veterinarstvu. Za pravilnost označitve živali odgovarja lastnik oziroma rejec živali, če opravlja označitev sam; če pa izbere za izvedbo označitve drugo osebo, odgovarja za pravilnost označitve ta oseba. Označitev kopitarjev opravlja rejska organizacija, ki je priznana za vodenje rodovniških knjig za kopitarje.
−
3
−
(3) Ministrstvo zagotavlja označevanje in vodi register domačih živali, razen registra kopitarjev, ki ga vodi rejska organizacija iz prejšnjega odstavka.
−
4
−
(4) Rejci so dolžni voditi predpisano hlevsko knjigo in druge predpisane zbirke podatkov ter sporočati podatke na predpisan način.
−
5
−
(5) Minister predpiše vrste domačih živali, ki morajo biti označene, načine označevanja ter vrste, vsebino in način vodenja registrov, hlevskih knjig in drugih zbirk podatkov.
−
1
−
(1) Rejci živali, izvajalci javnih služb in organizacije v živinoreji po tem zakonu morajo voditi predpisane evidence, registre in druge zbirke podatkov, ki so povezane v informacijski sistem in mednarodne informacijske sisteme na področju živinoreje.
−
2
−
(2) Ministrstvo zagotavlja povezanost in dostop do drugih zbirk podatkov v kmetijstvu z zbirkami podatkov v živinoreji.
−
3
−
(3) Vodenje zbirk podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavijo in vodijo izvajalci javnih služb, se financira iz proračuna Republike Slovenije. Zbirke podatkov so last Republike Slovenije.
−
4
−
(4) Način zbiranja podatkov, uporabo zbranih podatkov in druge pogoje delovanja informacijskih sistemov ter natančnejše pogoje vodenja registrov, evidenc in drugih zbirk podatkov predpiše minister.
−
1
−
(1) Zbirke podatkov o meritvah proizvodnih in drugih lastnosti domačih živali, druge zbirke podatkov v živinoreji ter načine posredovanja podatkov s področja živinoreje predpiše minister ob upoštevanju postopkov in metod, ki jih določajo pristojne mednarodne organizacije s področja živinoreje, s katerimi sodeluje Republika Slovenija.
−
2
−
(2) Za vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov po tem zakonu, lahko ministrstvo pridobiva in uporablja podatke po postopku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja kmetijstvo.
−
3
−
(3) Dostop do zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena imajo za potrebe kmetijskega svetovanja tudi izvajalci javne službe na področju kmetijskega svetovanja. Medsebojna razmerja in obseg dostopa do zbirk podatkov se uredi s pogodbo med ministrstvom in izvajalcem javne službe na področju kmetijskega svetovanja.
−
1
−
(1) Izvajalci javnih služb po tem zakonu pridobivajo in uporabljajo poleg zbirk podatkov iz 24. in 25. člena tega zakona tudi podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodi ministrstvo, drugi državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi in se nanašajo na:
−
2
−
- zemljiški kataster;
−
3
−
- kmetijska gospodarstva;
−
4
−
- zbirke statističnih podatkov v živinoreji;
−
5
−
- podatke v veterini in gozdarstvu;
−
6
−
- podatke o okolju, ki se nanašajo na kmetijstvo in živinorejo;
−
7
−
- register prostorskih enot;
−
8
−
- poslovni register Slovenije;
−
9
−
- register stavb;
−
10
−
- zemljiško knjigo;
−
11
−
- register stalnega prebivalstva;
−
12
−
- centralni register prebivalcev;
−
13
−
- temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte;
−
14
−
- druge podatke v živinoreji.
−
15
−
(2) Neposreden dostop do informacijskih zbirk podatkov se omogoči v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje nalog javnih služb po tem zakonu in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, na način, ki ga predpiše minister.
−
16
−
(3) Upravljalci zbirk podatkov posredujejo izvajalcem javnih služb po tem zakonu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
−
1
·
(1) Rejske programe izvajajo organizacije v živinoreji po tem zakonu. Za vsako vrsto domačih živali oziroma pasmo je lahko eden ali več rejskih programov.
1
·
(1) Rejske programe izvajajo organizacije v živinoreji po tem zakonu. Za vsako vrsto domačih živali oziroma pasmo je lahko eden ali več rejskih programov.
2
·
(2) Rejski program določa rejske cilje, velikost populacije, rejske metode in selekcijske programe, razvojne in raziskovalne strokovne naloge za potrebe povečanja učinkovitosti izvajanja programa, ukrepe za gospodarnejšo rejo domačih živali in za zagotavljanje širjenja genetskega napredka ter kakovosti živalskih proizvodov, letne programe uporabe posameznih plemenjakov in način objave podatkov ter opredeljuje pogoje za sodelovanje in uporabo storitev rejskega programa, v skladu z zootehniškimi standardi.
2
·
(2) Rejski program določa rejske cilje, velikost populacije, rejske metode in selekcijske programe, razvojne in raziskovalne strokovne naloge za potrebe povečanja učinkovitosti izvajanja programa, ukrepe za gospodarnejšo rejo domačih živali in za zagotavljanje širjenja genetskega napredka ter kakovosti živalskih proizvodov, letne programe uporabe posameznih plemenjakov in način objave podatkov ter opredeljuje pogoje za sodelovanje in uporabo storitev rejskega programa, v skladu z zootehniškimi standardi.
3
·
(3) Zootehniški standardi iz prejšnjega odstavka določajo zlasti pogoje za promet s plemenskim materialom, pogoje, postopek in način vodenja rodovniških knjig in registrov, vsebino zootehniških dokumentov, pogoje za sprejem živali za pleme, metode za spremljanje lastnosti in ocenjevanje genetskih vrednosti ter pogoje za priznavanje organizacij, ki sodelujejo v rejskem programu. Minister predpiše zootehniške standarde za vsako vrsto domačih živali.
3
·
(3) Zootehniški standardi iz prejšnjega odstavka določajo zlasti pogoje za promet s plemenskim materialom, pogoje, postopek in način vodenja rodovniških knjig in registrov, vsebino zootehniških dokumentov, pogoje za sprejem živali za pleme, metode za spremljanje lastnosti in ocenjevanje genetskih vrednosti ter pogoje za priznavanje organizacij, ki sodelujejo v rejskem programu. Minister predpiše zootehniške standarde za vsako vrsto domačih živali.
4
·
(4) Rejski program, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu, potrdi minister z odločbo.
4
·
(4) Rejski program, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu, potrdi minister z odločbo.
5
·
(5) Vloga za potrditev rejskega programa se vloži na ministrstvo hkrati z vlogo za priznanje rejske organizacije iz 90. člena tega zakona.
5
·
(5) Vloga za potrditev rejskega programa se vloži na ministrstvo hkrati z vlogo za priznanje rejske organizacije iz 90. člena tega zakona.
6
·
(6) Če vlagatelj ne želi, da se njegov program vključi v skupni temeljni rejski program, mora to posebej navesti v vlogi.
6
·
(6) Če vlagatelj ne želi, da se njegov program vključi v skupni temeljni rejski program, mora to posebej navesti v vlogi.
7
·
(7) Z odločbo iz 87. člena tega zakona o priznanju rejske organizacije minister potrdi tudi rejski program.
7
·
(7) Z odločbo iz 87. člena tega zakona o priznanju rejske organizacije minister potrdi tudi rejski program.
8
·
(8) Potrjen rejski program preneha veljati na podlagi odločbe ministra v naslednjih primerih:
8
·
(8) Potrjen rejski program preneha veljati na podlagi odločbe ministra v naslednjih primerih:
9
·
- če se ugotovi bistvene kršitve ali pomanjkljivosti pri izvajanju potrjenega rejskega programa;
9
·
- če se ugotovi bistvene kršitve ali pomanjkljivosti pri izvajanju potrjenega rejskega programa;
10
·
- s prenehanjem priznanja rejske organizacije.
10
·
- s prenehanjem priznanja rejske organizacije.
1
−
(1) Za zagotavljanje genetske variabilnosti in splošnega napredka živinoreje in zaradi ohranjanja potrebnega števila plemenskih živali in drugega plemenskega materiala ima Republika Slovenija skupni temeljni rejski program (v nadaljnjem besedilu: STRP), s katerim se določi potrjene rejske programe, ki se izvajajo kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji ter sredstva za izvedbo teh programov.
1
+
(1) Za zagotavljanje genetske variabilnosti in splošnega napredka živinoreje in zaradi ohranjanja potrebnega števila plemenskih živali in drugega plemenskega materiala ima Republika Slovenija skupni temeljni rejski program (v nadaljnjem besedilu: STRP), s katerim se za pet let določi potrjene rejske programe, ki se izvajajo kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji ter sredstva za izvedbo teh programov.
2
·
(2) Minister z odločbo po uradni dolžnosti na podlagi strokovnega mnenja Sveta za živinorejo določi potrjene rejske programe, ki se vključijo v STRP.
2
·
(2) Minister z odločbo po uradni dolžnosti na podlagi strokovnega mnenja Sveta za živinorejo določi potrjene rejske programe, ki se vključijo v STRP.
3
·
(3) V primeru, da za posamezno pasmo domačih živali, ki se vključijo v STRP, ni potrjenega rejskega programa, pripravi ustrezen rejski program ministrstvo in zagotovi njegovo izvedbo.
3
·
(3) V primeru, da za posamezno pasmo domačih živali, ki se vključijo v STRP, ni potrjenega rejskega programa, pripravi ustrezen rejski program ministrstvo in zagotovi njegovo izvedbo.
1
−
(1) V Uradnem listu Republike Slovenije minister enkrat letno objavi seznam organizacij v živinoreji z navedbo imena in sedeža, številke in datuma odločbe, področja in območja delovanja in obdobja veljavnosti priznanja.
1
+
(1) Ministrstvo na spletni strani objavi seznam organizacij v živinoreji z navedbo imena in sedeža, številke in datuma odločbe, področja in območja delovanja ter obdobja veljavnosti priznanja ali odobritve.
2
−
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije minister objavi izbris s seznama organizacij v živinoreji.
2
+
(2) Na spletni strani se objavi tudi seznam organizacij, ki sta jim priznanje ali odobritev prenehala, z navedbo datuma prenehanja.
3
·
a) Priznane rejske organizacije
3
·
a) Priznane rejske organizacije
1
−
V 92. členu se črtata tretji in četrti odstavek.
1
+
(1) Odločba o priznanju rejske organizacije vsebuje podatke iz prve, druge in tretje alinee 90. člena tega zakona ter določa področje in območje delovanja rejske organizacije.
+
2
+
(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se potrdi tudi rejski program.
1
−
- priznana rejska organizacija vloži vlogo za prenehanje priznanja.
1
+
(1) Priznanje preneha na podlagi odločbe, ki jo izda minister, če:
2
·
- priznana rejska organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
2
·
- priznana rejska organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
3
·
- priznana rejska organizacija ne zagotavlja izvedbe potrjenega rejskega programa;
3
·
- priznana rejska organizacija ne zagotavlja izvedbe potrjenega rejskega programa;
4
·
- priznana rejska organizacija vloži vlogo za prenehanje priznanja.
4
·
- priznana rejska organizacija vloži vlogo za prenehanje priznanja.
5
·
(2) Preden izda odločbo na podlagi prve in druge alinee prejšnjega odstavka, mora minister določiti priznani rejski organizaciji primeren rok, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Če rejska organizacija ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v določenem roku, minister izda odločbo o prenehanju priznanja.
5
·
(2) Preden izda odločbo na podlagi prve in druge alinee prejšnjega odstavka, mora minister določiti priznani rejski organizaciji primeren rok, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Če rejska organizacija ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v določenem roku, minister izda odločbo o prenehanju priznanja.
6
·
b) Odobrene organizacije
6
·
b) Odobrene organizacije
+
1
+
Republika Slovenija iz zootehniških razlogov ne sme prepovedati, omejevati ali ovirati prometa s plemenskimi živalmi, njihovim semenom, jajčnimi celicami in zarodki na območju Skupnosti, če poteka v skladu s predpisanimi pogoji.
1
−
(1) Republika Slovenija iz zootehniških razlogov ne sme prepovedati, omejiti ali preprečiti izvoza ali uvoza plemenskega materiala, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
1
+
(1) Uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav ne sme potekati pod ugodnejšimi zootehniškimi pogoji kot veljajo za promet na območju Skupnosti.
2
·
(2) Za uvoz plemenskih živali morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
2
·
(2) Za uvoz plemenskih živali morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
3
·
- vpisane morajo biti v rodovniško knjigo ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija;
3
·
- vpisane morajo biti v rodovniško knjigo ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija;
4
·
- označene morajo biti na predpisan način;
4
·
- označene morajo biti na predpisan način;
5
·
- spremljati jih mora predpisana zootehniška dokumentacija;
5
·
- spremljati jih mora predpisana zootehniška dokumentacija;
6
·
- pred uvozom mora uvoznik pridobiti za posamezno plemensko žival pisno izjavo priznane rejske organizacije, da bodo plemenske živali po uvozu vpisane v rodovniško knjigo ali register.
6
·
- pred uvozom mora uvoznik pridobiti za posamezno plemensko žival pisno izjavo priznane rejske organizacije, da bodo plemenske živali po uvozu vpisane v rodovniško knjigo ali register.
7
·
(3) Uvoženo seme mora izpolnjevati naslednje pogoje:
7
·
(3) Uvoženo seme mora izpolnjevati naslednje pogoje:
8
·
- izvirati mora od plemenjaka, ki je vpisan v rodovniško knjigo ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija, rejsko združenje ali gospodarska družba;
8
·
- izvirati mora od plemenjaka, ki je vpisan v rodovniško knjigo ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija, rejsko združenje ali gospodarska družba;
9
·
- izvirati mora od plemenjaka, ki ima opravljen test lastne proizvodnosti in ima ocenjeno genetsko vrednost;
9
·
- izvirati mora od plemenjaka, ki ima opravljen test lastne proizvodnosti in ima ocenjeno genetsko vrednost;
10
·
- spremljati ga mora predpisana zootehniška dokumentacija;
10
·
- spremljati ga mora predpisana zootehniška dokumentacija;
11
·
- pridobljeno mora biti v osemenjevalnem središču, ki je odobreno s strani pristojnega organa v državi, kjer se osemenjevalno središče nahaja;
11
·
- pridobljeno mora biti v osemenjevalnem središču, ki je odobreno s strani pristojnega organa v državi, kjer se osemenjevalno središče nahaja;
12
·
- plemenjak, katerega seme je predmet uvoza, mora imeti zootehniški dokument iz prvega odstavka 43. člena tega zakona;
12
·
- plemenjak, katerega seme je predmet uvoza, mora imeti zootehniški dokument iz prvega odstavka 43. člena tega zakona;
13
·
- seme plemenjakov mora biti označeno na predpisan način.
13
·
- seme plemenjakov mora biti označeno na predpisan način.
14
·
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v skladu s potrjenim rejskim programom lahko v omejenih količinah, ki so potrebne izključno za testiranje, izjemoma uvozi seme plemenjakov, ki še niso testirani in nimajo ocene genetske vrednosti.
14
·
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v skladu s potrjenim rejskim programom lahko v omejenih količinah, ki so potrebne izključno za testiranje, izjemoma uvozi seme plemenjakov, ki še niso testirani in nimajo ocene genetske vrednosti.
15
·
(5) Uvožene jajčne celice in zarodki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
15
·
(5) Uvožene jajčne celice in zarodki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
16
·
- izvirati morajo od plemenskih živali, ki so vpisane v rodovniško knjigo ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija;
16
·
- izvirati morajo od plemenskih živali, ki so vpisane v rodovniško knjigo ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija;
17
·
- spremljati jih mora predpisana zootehniška dokumentacija;
17
·
- spremljati jih mora predpisana zootehniška dokumentacija;
18
·
- označeni morajo biti na predpisan način;
18
·
- označeni morajo biti na predpisan način;
19
·
- pridobljeni morajo biti v ustanovi, ki ima dovoljenje za pridobivanje in promet z zarodki pristojnega organa države izvoznice.
19
·
- pridobljeni morajo biti v ustanovi, ki ima dovoljenje za pridobivanje in promet z zarodki pristojnega organa države izvoznice.
20
−
(6) Plemenski material morajo pri izvozu spremljati predpisani zootehniški dokumenti, ki jih izdajo organizacije v živinoreji po tem zakonu; iz teh dokumentov mora biti razvidno, da plemenski material izpolnjuje predpisane zootehniške pogoje.
20
+
(6) Minister predpiše podrobnejše pogoje za uvoz plemenskega materiala.
21
−
(7) Minister predpiše podrobnejše pogoje za uvoz in izvoz plemenskega materiala.
21
+
(7) Minister lahko predpiše dodatne zootehniške pogoje glede proizvodnih lastnosti, plemenske vrednosti ali gospodarskih lastnosti za uvoz plemenskega materiala. X. KOMISIJA ZA KONJENIŠKA TEKMOVANJA
22
−
(8) Minister lahko predpiše dodatne zootehniške pogoje glede proizvodnih lastnosti, plemenske vrednosti ali gospodarskih lastnosti za uvoz plemenskega materiala. X. KOMISIJA ZA KONJENIŠKA TEKMOVANJA
−
1
−
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski inšpektorji, razen določb, ki se nanašajo na kakovost živalskih proizvodov, katerih izvajanje nadzorujejo inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
1
+
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski inšpektorji, razen določb, ki se nanašajo na kakovost živalskih proizvodov, katerih izvajanje nadzorujejo inšpektorji za hrano.
2
−
(2) Pravne osebe in posamezniki morajo inšpektorju iz prejšnjega odstavka omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete.
2
+
(2) Za izvajanje zootehniških pregledov plemenskega materiala v prometu na območju Skupnosti, kmetijski inšpektorji sodelujejo z uradnimi veterinarji in pristojnimi organi držav članic Skupnosti na področju zootehnike in veterine. Ministrstvo in kmetijski inšpektorji imajo zaradi izvajanja zootehniških pregledov v prometu s plemenskim materialom preko organa, pristojnega za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dostop do veterinarsko informacijske baze o premikih živali, ki jo določa 20. člen direktive 90/425/EGS (UL L, 18. 8. 1990), z vsemi spremembami. Kmetijski inšpektorji pripravijo program izvajanja zootehniških pregledov ter ga predložijo ministrstvu do 30. januarja tekočega leta ter pripravijo poročilo o izvajanju zootehniških pregledov za preteklo leto, ki ga predložijo ministrstvu do 30. marca.
3
−
(3) Pravne osebe in posamezniki morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor ali inšpektor za kontrolo kmetijskih pridelkov in živil odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
3
+
(3) Pravne osebe in posamezniki morajo inšpektorju iz prejšnjega odstavka omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete.
+
4
+
(4) Pravne osebe in posamezniki morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor ali inšpektor za hrano odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
1
·
(1) Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
1
·
(1) Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
2
·
- pregledovati domače živali, obrate, objekte in opremo za rejo ter poslovanje in dokumentacijo pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pri opravljanju dejavnosti oziroma pri delu opraviti z domačimi živalmi;
2
·
- pregledovati domače živali, obrate, objekte in opremo za rejo ter poslovanje in dokumentacijo pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pri opravljanju dejavnosti oziroma pri delu opraviti z domačimi živalmi;
3
·
- ugotavljati skladnost reje, obratov, objektov in opreme s predpisanimi pogoji;
3
·
- ugotavljati skladnost reje, obratov, objektov in opreme s predpisanimi pogoji;
4
·
- nadzirati izvajanje čebelarskega pašnega reda (22. člen);
4
·
- nadzirati izvajanje čebelarskega pašnega reda (22. člen);
5
·
- nadzirati označevanje domačih živali, vodenje hlevske knjige, evidenc, registrov, drugih zbirk podatkov (23. in 24. člen);
5
·
- nadzirati označevanje domačih živali, vodenje hlevske knjige, evidenc, registrov, drugih zbirk podatkov (23. in 24. člen);
6
·
- ugotavljati, ali izvajalci potrjenih rejskih programov izpolnjujejo predpisane pogoje in izvajajo naloge in opravila v skladu s potrjenimi rejskimi programi (29. do 34. člen);
6
·
- ugotavljati, ali izvajalci potrjenih rejskih programov izpolnjujejo predpisane pogoje in izvajajo naloge in opravila v skladu s potrjenimi rejskimi programi (29. do 34. člen);
7
·
- pregledovati predpisano rejsko dokumentacijo (36. do 43. člen);
7
·
- pregledovati predpisano rejsko dokumentacijo (36. do 43. člen);
8
·
- ugotavljati izpolnjevanje pogojev za pridobivanje, promet in uporabo živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (44. in 45. člen);
8
·
- ugotavljati izpolnjevanje pogojev za pridobivanje, promet in uporabo živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (44. in 45. člen);
9
·
- nadzirati izvajanje testiranja plemenskih živali (48. člen);
9
·
- nadzirati izvajanje testiranja plemenskih živali (48. člen);
10
·
- nadzirati izvajanje postopka ocenjevanja, odbire plemenskih živali in priznavanja plemenjakov (52. člen);
10
·
- nadzirati izvajanje postopka ocenjevanja, odbire plemenskih živali in priznavanja plemenjakov (52. člen);
11
·
- nadzirati izvajanje razmnoževanja domačih živali in izpolnjevanje pogojev izvajalcev osemenjevanja (56. do 60. člen);
11
·
- nadzirati izvajanje razmnoževanja domačih živali in izpolnjevanje pogojev izvajalcev osemenjevanja (56. do 60. člen);
12
·
- nadzirati izvajanje potrjenega rejskega programa v delu, ki se nanaša na odobrena osemenjevalna središča, vzrejališča plemenskih ribjih jat in čebeljih matic (61. člen);
12
·
- nadzirati izvajanje potrjenega rejskega programa v delu, ki se nanaša na odobrena osemenjevalna središča, vzrejališča plemenskih ribjih jat in čebeljih matic (61. člen);
13
·
- ugotavljati, ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
13
·
- ugotavljati, ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
14
·
- nadzirati izvajanje nalog javnih služb.
14
·
- nadzirati izvajanje nalog javnih služb.
15
−
(2) Inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih, še pooblastilo in pristojnost nadzirati označevanje živalskih proizvodov glede na način reje (27. člen).
15
+
(2) Inšpektor za hrano ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih, še pooblastilo in pristojnost nadzirati označevanje živalskih proizvodov glede na način reje (27. člen).
1
·
(1) Poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, lahko kmetijski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora:
1
·
(1) Poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, lahko kmetijski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora:
2
·
- odredi uskladitev reje s predpisanimi pogoji (18. člen);
2
·
- odredi uskladitev reje s predpisanimi pogoji (18. člen);
3
·
- prepove uporabo neustreznih naprav za vodenje domačih živali (18. člen);
3
·
- prepove uporabo neustreznih naprav za vodenje domačih živali (18. člen);
4
·
- odredi ukrepe za izvajanje potrjenega čebelarskega pašnega reda (22. člen);
4
·
- odredi ukrepe za izvajanje potrjenega čebelarskega pašnega reda (22. člen);
5
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju potrjenih rejskih programov (30. do 34. člen);
5
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju potrjenih rejskih programov (30. do 34. člen);
6
·
- predlaga ministru ukrepe v zvezi s potrjenimi rejskimi programi (29. do 32. člen);
6
·
- predlaga ministru ukrepe v zvezi s potrjenimi rejskimi programi (29. do 32. člen);
7
·
- odredi označitev živali (23. člen);
7
·
- odredi označitev živali (23. člen);
8
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju hlevske knjige, evidenc, registrov in drugih zbirk podatkov (23. člen);
8
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju hlevske knjige, evidenc, registrov in drugih zbirk podatkov (23. člen);
9
·
- prepove pridobivanje, promet in uporabo živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, če niso izpolnjeni predpisani pogoji (44. in 45. člen);
9
·
- prepove pridobivanje, promet in uporabo živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, če niso izpolnjeni predpisani pogoji (44. in 45. člen);
10
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri testiranju plemenskih živali (48. člen);
10
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri testiranju plemenskih živali (48. člen);
11
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri opravljanju dejavnosti in izvajanju osemenjevanja (57. in 58. člen);
11
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri opravljanju dejavnosti in izvajanju osemenjevanja (57. in 58. člen);
12
·
- odredi ukrepe, da se odpravi diskriminatorno ravnanje priznane rejske organizacije (89. člen);
12
·
- odredi ukrepe, da se odpravi diskriminatorno ravnanje priznane rejske organizacije (89. člen);
13
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju drugih nalog in opravil iz tega zakona.
13
·
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju drugih nalog in opravil iz tega zakona.
14
−
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg ukrepov, določenih z drugimi predpisi, odredi še odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi označb iz 27. člena tega zakona. XIII. KAZENSKE DOLOČBE
14
+
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za hrano poleg ukrepov, določenih z drugimi predpisi, odredi še odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi označb iz 27. člena tega zakona. XIII. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
·
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
·
- če redi domače živali v nasprotju s predpisanimi pogoji reje (6., 13. in 18. člen);
2
·
- če redi domače živali v nasprotju s predpisanimi pogoji reje (6., 13. in 18. člen);
3
·
- če s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo ovira rejca pri nemoteni reji (10. člen);
3
·
- če s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo ovira rejca pri nemoteni reji (10. člen);
4
·
- če ne poskrbi za označitev domačih živali ali če jih ne označi na predpisan način (23. člen);
4
·
- če ne poskrbi za označitev domačih živali ali če jih ne označi na predpisan način (23. člen);
5
·
- če ne vodi predpisane hlevske knjige, registrov, evidenc in drugih zbirk podatkov (24. člen);
5
·
- če ne vodi predpisane hlevske knjige, registrov, evidenc in drugih zbirk podatkov (24. člen);
6
·
- če uporablja označbe za živalske proizvode v nasprotju s 27. členom tega zakona;
6
·
- če uporablja označbe za živalske proizvode v nasprotju s 27. členom tega zakona;
7
·
- če ne vodi predpisanih zootehniških dokumentov ali če jih izdaja v nasprotju z 32. členom tega zakona;
7
·
- če ne vodi predpisanih zootehniških dokumentov ali če jih izdaja v nasprotju z 32. členom tega zakona;
8
·
- če ne vodi rodovniške knjige ali jo vodi v nasprotju s 36. členom tega zakona;
8
·
- če ne vodi rodovniške knjige ali jo vodi v nasprotju s 36. členom tega zakona;
9
·
- če opredeli kot plemensko tisto žival, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (37. člen);
9
·
- če opredeli kot plemensko tisto žival, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (37. člen);
10
−
- če uporablja plemenjake v nasprotju s 43. členom tega zakona;
10
+
- če uporablja plemenjake v nasprotju s 43.členom tega zakona;
11
·
- če daje v promet ali uporablja živalsko seme v nasprotju s 44. členom tega zakona;
11
·
- če daje v promet ali uporablja živalsko seme v nasprotju s 44. členom tega zakona;
12
·
- če uporablja jajčne celice in zarodke v nasprotju s 45. členom tega zakona;
12
·
- če uporablja jajčne celice in zarodke v nasprotju s 45. členom tega zakona;
13
·
- če ne izvaja merjenja lastnosti domačih živali na odobrenih testnih postajah v skladu z 48. členom tega zakona;
13
·
- če ne izvaja merjenja lastnosti domačih živali na odobrenih testnih postajah v skladu z 48. členom tega zakona;
14
·
- če ne zbira in posreduje podatkov v skladu z 49. členom tega zakona;
14
·
- če ne zbira in posreduje podatkov v skladu z 49. členom tega zakona;
15
·
- če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena tega zakona;
15
·
- če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena tega zakona;
16
·
- če izvaja razmnoževanje domačih živali v nasprotju s 56. členom tega zakona;
16
·
- če izvaja razmnoževanje domačih živali v nasprotju s 56. členom tega zakona;
17
·
- če opravlja dejavnost osemenjevanja v nasprotju s 57. členom tega zakona;
17
·
- če opravlja dejavnost osemenjevanja v nasprotju s 57. členom tega zakona;
18
·
- če ravna v nasprotju s četrtim oziroma petim odstavkom 61. člena tega zakona;
18
·
- če ravna v nasprotju s četrtim oziroma petim odstavkom 61. člena tega zakona;
19
·
- če ravna v nasprotju s 63. členom tega zakona;
19
·
- če ravna v nasprotju s 63. členom tega zakona;
20
·
- če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 64. člena tega zakona;
20
·
- če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 64. člena tega zakona;
21
·
- če ne zagotavlja načela nediskriminacije (89. člen);
21
·
- če ne zagotavlja načela nediskriminacije (89. člen);
22
·
- če daje v promet plemenski material v nasprotju s 103. členom tega zakona;
22
·
- če daje v promet plemenski material v nasprotju s 103. členom tega zakona;
23
·
- če opravlja uvoz oziroma izvoz plemenskega materiala v nasprotju s 104. členom tega zakona.
23
·
- če opravlja uvoz oziroma izvoz plemenskega materiala v nasprotju s 104. členom tega zakona.
24
·
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
24
·
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
25
·
(3) Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
25
·
(3) Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
1
·
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
·
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
−
- če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira, žali ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (drugi odstavek 107. člena),
2
+
- če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira, žali ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (tretji odstavek 107. člena),
3
−
- če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis v roku, ki je določen z odločbo (tretji odstavek 107. člena).
3
+
- če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis v roku, ki je določen z odločbo (četrti odstavek 107. člena).
4
·
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
4
·
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
5
·
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
5
·
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
1
·
(1) Vlada izda podzakonske predpise iz 72. člena tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
1
·
(1) Vlada izda podzakonske predpise iz 72. člena tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
2
·
(2) Minister izda podzakonske predpise iz tega zakona v štirih letih po njegovi uveljavitvi.
2
·
(2) Minister izda podzakonske predpise iz tega zakona v štirih letih po njegovi uveljavitvi.
3
−
(3) Minister lahko izda tudi druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona.
3
+
(3) Minister lahko izda tudi druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in predpisov Skupnosti, ki urejajo živinorejo.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-09/01-5/1 Ljubljana, dne 12. februarja 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o živinoreji (ZŽiv-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o živinoreji (ZŽiv-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. junija 2015. Št. 003-02-5/2015-3 Ljubljana, dne 24. junija 2015 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽIVINOREJI (ZŽiv-A)
−
1
−
(1) Rejske organizacije, ki so do uveljavitve tega zakona priznane v skladu z Zakonom o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 - ZUreP-1, 45/04 - ZdZPKG in 90/12 - ZdZPVHVVR) za petletno obdobje, se štejejo za rejske organizacije, priznane za nedoločen čas v skladu s tem zakonom, razen če v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona vložijo na ministrstvo vlogo za prenehanje priznanja.
−
2
−
(2) Rejski programi, ki so do uveljavitve tega zakona potrjeni v skladu z Zakonom o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 - ZUreP-1, 45/04 - ZdZPKG in 90/12 - ZdZPVHVVR) za petletno obdobje, se štejejo za rejske programe, potrjene za nedoločen čas v skladu s tem zakonom.
−
3
−
(3) STRP se izvaja do izteka obdobja iz odločbe, s katero so potrjeni rejski programi vključeni v STRP.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-09/15-8/12 Ljubljana, dne 16. junija 2015 EPA 484-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−