← Back to list
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
ZASP
149articles changed
+53added
+5removed
+91modified
added 11966removed 4450words
431paragraphs
Version history
1
−
Ta zakon ureja:
1
+
(1) Ta zakon ureja:
2
·
1. pravico avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti (avtorska pravica);
2
·
1. pravico avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti (avtorska pravica);
3
−
2. pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih (RTV) organizacij in založnikov (sorodne pravice);
3
+
2. pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih (RTV) organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (sorodne pravice);
4
−
3. individualno in kolektivno uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic. Javnost
4
+
3. ( prenehala veljati ) .
+
5
+
(2) S tem zakonom se prenašajo naslednje direktive:
+
6
+
1. Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L št. 77 z dne 27. 3. 1996, str. 20), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 92);
+
7
+
2. Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L št. 167 z dne 22. 6. 2001, str. 10), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 92);
+
8
+
3. Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L št. 111 z dne 5. 5. 2009, str. 16);
+
9
+
4. Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L št. 299 z dne 27. 10. 2012, str. 5) in
+
10
+
5. Direktiva (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske pravice in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L št. 242 z dne 20. 9. 2017, str. 6).
+
11
+
(3) S tem zakonom se prenašajo naslednje direktive:
+
12
+
1. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L št. 248 z dne 6. 10. 1993, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 82), razen v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic;
+
13
+
2. Direktiva 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L št. 272 z dne 13. 10. 2001, str. 32), razen v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic;
+
14
+
3. Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 45), razen v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravic industrijske lastnine;
+
15
+
4. Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 28), razen v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic;
+
16
+
5. Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 265 z dne 11. 10. 2011, str. 1), razen v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic;
+
17
+
6. Direktiva (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 82), razen v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, in
+
18
+
7. Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 92), razen v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Javnost
1
·
(1) Z varstvom sorodnih pravic po tem zakonu ostane varstvo avtorske pravice neokrnjeno in se ne sme na noben način vanj posegati.
1
·
(1) Z varstvom sorodnih pravic po tem zakonu ostane varstvo avtorske pravice neokrnjeno in se ne sme na noben način vanj posegati.
2
−
(2) Določbe tega zakona o definicijah materialnih avtorskih pravic, o razmerju med avtorsko pravico in lastninsko pravico, o vsebinskih omejitvah avtorske pravice, o začetku teka trajanja avtorske pravice in o avtorski pravici v pravnem prometu (1. in 2. oddelek 3. poglavja tega zakona) se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice. Drugo poglavje AVTORSKO MATERIALNO PRAVO
2
+
(2) Določbe tega zakona o sestavinah avtorskega dela, o domnevi avtorstva, soavtorjih, avtorjih združenih del, vsebini materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja, razmerju med avtorsko in lastninsko pravico, vsebinskih omejitvah avtorske pravice, začetku in učinku teka rokov pri trajanju avtorske pravice ter avtorski pravici v pravnem prometu (1. in 2. oddelek Tretjega poglavja tega zakona) se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice, razen če je v Petem poglavju tega zakona določeno drugače. Drugo poglavje AVTORSKO MATERIALNO PRAVO
3
·
1. oddelek AVTORSKO DELO Varovana dela
3
·
1. oddelek AVTORSKO DELO Varovana dela
1
·
(1) Zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, so samostojna avtorska dela.
1
·
(1) Zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, so samostojna avtorska dela.
2
−
(2) Z uvrstitvijo prvotnih del v zbirko ne smejo biti prizadete pravice avtorjev teh del; z uvrstitvijo prvotnega gradiva v zbirko to gradivo ne postane varovano delo. Nevarovane stvaritve
2
+
(2) Z uvrstitvijo prvotnih del v zbirko ne smejo biti prizadete pravice avtorjev teh del; z uvrstitvijo prvotnega gradiva v zbirko to gradivo ne postane varovano delo.
+
3
+
(3) Baze podatkov iz prvega odstavka tega člena so zbirke neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi.
+
4
+
(4) Varstvo po tem členu ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih baz podatkov. Nevarovane stvaritve
1
−
(1) Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela.
1
+
(1) Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela.
2
·
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Materialne avtorske pravice
2
·
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Materialne avtorske pravice
1
−
(1) Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice:
1
+
(1) Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (23. člen).
2
−
1. pravico reproduciranja (23. člen);
2
+
(2) Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega zlasti naslednje pravice:
3
−
2. pravico distribuiranja (24. člen);
−
4
−
3. pravico dajanja v najem (25. člen).
−
5
−
(2) Uporaba dela v netelesni obliki (javna priobčitev dela) obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice:
−
6
·
1. pravico javnega izvajanja (26. člen);
3
·
1. pravico javnega izvajanja (26. člen);
7
·
2. pravico javnega prenašanja (27. člen);
4
·
2. pravico javnega prenašanja (27. člen);
8
·
3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen);
5
·
3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen);
9
·
4. pravico javnega prikazovanja (29. člen);
6
·
4. pravico javnega prikazovanja (29. člen);
10
·
5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen);
7
·
5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen);
11
·
6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen);
8
·
6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen);
12
−
7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen).
9
+
7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen);
13
−
(3) Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice:
10
+
8. pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen).
+
11
+
(3) Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje pravice:
14
·
1. pravico predelave (33. člen);
12
·
1. pravico predelave (33. člen);
15
−
2. pravico avdiovizualne priredbe (104. člen). Pravica reproduciranja
13
+
2. pravico avdiovizualne priredbe (104. člen).
+
14
+
(4) Uporaba primerkov avtorskega dela obsega naslednji pravici:
+
15
+
1. pravico distribuiranja (24. člen);
+
16
+
2. pravico dajanja v najem (25. člen). Pravica reproduciranja
1
−
(1) Pravica reproduciranja je izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, ne glede na vrsto postopka in primerka ali njihovo število.
1
+
(1) Pravica reproduciranja je izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki.
2
·
(2) Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki. Pravica distribuiranja
2
·
(2) Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki. Pravica distribuiranja
1
−
Pravica radiodifuzne retransmisije je izključna pravica, da se sočasno, nespremenjeno in neskrajšano priobči javnosti neko radiodifuzno oddajano delo:
1
+
(1) Pravica radiodifuzne retransmisije je izključna pravica do sočasnega, nespremenjenega in neskrajšanega nadaljnjega oddajanja prvotno radiodifuzno oddajanih programskih signalov z delom, če to retransmisijo izvaja druga oseba od prvotne RTV organizacije (operater retransmisije), ne glede na to, kako ta operater pridobi od nje programske signale za ta namen.
2
−
1. če jo vrši druga RTV organizacija od prvotne; ali
2
+
(2) Prvotno oddajanje prek spleta (interneta) se ne šteje za radiodifuzno retransmisijo. Kot radiodifuzna retransmisija pa se šteje retransmisija prek storitve dostopa do interneta, kadar ta poteka v upravljanem okolju, v katerem operater retransmisije zagotavlja varno retransmisijo izključno upravičenim uporabnikom.
3
−
2. če gre za prenos po kablu ali mikrovalovnem sistemu, pa gre za več kot 100 kabelskih priključkov ali je delo prvotno oddajano iz druge države (kabelska retransmisija). Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja
3
+
(3) Kot radiodifuzna retransmisija se šteje tudi priobčitev javnosti, kadar RTV organizacija prvotno in brez dostopa javnosti prenaša svoje programske signale operaterju retransmisije, ki ni RTV organizacija (neposredno oddajanje), ta pa jih retransmitira javnosti. Šteje se, da RTV organizacija in operater retransmisije pri tem sodelujeta v enotnem dejanju priobčitve javnosti, za katerega morata vsak zase glede na svoj prispevek pridobiti dovoljenje avtorja. Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja
1
−
Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja je izključna pravica, da se priobči javnosti neko radiodifuzno oddajano delo po zvočniku, zaslonu ali podobni napravi. Pravica predelave
1
+
Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja je izključna pravica, da se priobči javnosti neko radiodifuzno oddajano delo po zvočniku, zaslonu ali podobni napravi. Pravica dajanja na voljo javnosti
+
1
+
Pravica dajanja na voljo javnosti je izključna pravica, da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo. Pravica predelave
1
−
(1) Če je izvirnik likovnega dela prodan ali z drugačno obliko prenosa lastninske pravice odplačno odsvojen, ima njegov avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu 3 % od maloprodajne cene.
1
+
(1) Če je izvirnik likovnega dela po prvi odsvojitvi s strani avtorja ponovno prodan, ima avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu, ki je določen v tem členu, pod pogojem, da se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trženjem umetnin, kot so prodajni saloni, galerije in organizatorji dražb.
2
−
(2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena odgovarja odsvojitelj dela. Če je odsvojitev izvršena preko galerista, organizatorja dražbe ali drugega posrednika, odgovarjajo te osebe solidarno z odsvojiteljem.
2
+
(2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so prodajalec, kupec in posrednik solidarno zavezani.
3
−
(3) Dolžnost obveščanja iz prvega odstavka tega člena se nanaša na navedbo odsvojenih izvirnikov, podatke o prodajalcu in maloprodajni ceni ter na dopustitev, da avtor v potrebnem obsegu vpogleda ustrezne knjige ali drugo evidenco zavezanih oseb.
3
+
(3) Izvirniki likovnih del po prvem odstavku tega člena so izvirna dela likovne umetnosti, kot so slike, kolaži, risbe, grafike, fotografije, kipi, tapiserije, stvaritve v keramiki ali steklu in podobno, ki jih ustvari avtor sam ali gre za reprodukcije teh del, ki se štejejo za izvirnike. Reprodukcije del se štejejo za izvirnike, če so izdelane v omejenem številu in jih je ustvaril ali odobril sam avtor, ki jih praviloma tudi oštevilči in podpiše.
4
−
(4) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe. Pravica javnega posojanja
4
+
(4) Nadomestilo iz naslova sledne pravice se plačuje v odstotku od maloprodajne cene izvirnika brez javnih dajatev.
+
5
+
(5) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka, ki ne sme preseči 12.500 eurov, znaša:
+
6
+
1. 4% od cene do 50.000 eurov;
+
7
+
2. 3% od deleža cene nad 50.000 eurov in do 200.000 eurov;
+
8
+
3. 1% od deleža cene nad 200.000 eurov in do 350.000 eurov;
+
9
+
4. 0,5% od deleža cene nad 350.000 eurov in do 500.000 eurov;
+
10
+
5. 0,25% od deleža cene nad 500.000 eurov.
+
11
+
(6) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe. Pravica javnega posojanja
1
−
(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila, kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka preko javnih zavodov ali zavodov s pravico javnosti.
1
+
(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 - ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo.
2
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
2
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
3
−
1. izvirnikov ali primerkov pisanih del v javnih knjižnicah;
3
+
1. izvirnikov ali primerkov knjižničnega gradiva v nacionalni, šolskih in visokošolskih ter specialnih knjižnicah;
4
·
2. arhitekturnih objektov;
4
·
2. arhitekturnih objektov;
5
·
3. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
5
·
3. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
6
·
4. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
6
·
4. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
7
−
5. zaradi vpogleda del na kraju samem v zavodu ali za posojanje med zavodi;
7
+
5. zaradi vpogleda del na kraju samem v organizaciji ali za posojanje med organizacijami;
8
·
6. v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja.
8
·
6. v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja.
9
·
(3) Javno posojanje izvirnikov ali primerkov računalniških programov in baz podatkov je izključna pravica njihovega avtorja. Pravica do nadomestila
9
·
(3) Javno posojanje izvirnikov ali primerkov računalniških programov in baz podatkov je izključna pravica njihovega avtorja. Pravica do nadomestila
1
−
(1) Avtor ima pravico do primernega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena tega zakona.
1
+
(1) Avtor ima pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena tega zakona.
2
·
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka za tonsko in vizualno snemanje se plačuje:
2
·
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka za tonsko in vizualno snemanje se plačuje:
3
·
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje, in
3
·
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje, in
4
·
2. pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike.
4
·
2. pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike.
5
·
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena za fotokopiranje se plačuje:
5
·
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena za fotokopiranje se plačuje:
6
·
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in
6
·
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in
7
·
2. od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število.
7
·
2. od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število.
8
−
(4) S fotokopiranjem po tem členu so izenačene druge podobne tehnike reproduciranja.
8
+
(4) Za namen tega zakona se kot uvoz šteje sprostitev blaga v prost promet v skladu s carinskimi predpisi Evropske skupnosti ter vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz drugih držav članic Evropske unije.
9
−
(5) Pravica nadomestila iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe. Zavezanci
9
+
(5) S fotokopiranjem po tem členu so izenačene druge podobne tehnike reproduciranja, z napravami za tonsko in vizualno snemanje so izenačene druge naprave, ki omogočajo isti učinek.
+
10
+
(6) Pravica nadomestila iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe. Zavezanci
1
·
(1) Zavezanci nadomestila iz prejšnjega člena so: proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Poleg proizvajalcev so solidarno zavezani tudi uvozniki naprav in nosilcev, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage.
1
·
(1) Zavezanci nadomestila iz prejšnjega člena so: proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Poleg proizvajalcev so solidarno zavezani tudi uvozniki naprav in nosilcev, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage.
2
·
(2) Proizvajalci iz prejšnjega dostavka niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih izvažajo.
2
·
(2) Proizvajalci iz prejšnjega dostavka niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih izvažajo.
3
−
(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo na zahtevo kolektivne organizacije sporočati podatke o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav in nosilcev iz prejšnjega člena ter podatke o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila. Višina nadomestila
3
+
(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih prvič prodajo ali uvozijo za:
+
4
+
1. komercialno reproduciranje avtorskih del, pri katerem je treba pridobiti dovoljenje imetnikov pravic, ali
+
5
+
2. reproduciranje avtorskih del v korist invalidnih oseb, če je neposredno povezano z njihovo invalidnostjo.
+
6
+
(4) ( prenehal veljati ) Višina nadomestila
1
−
(1) Zneske nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki pripadajo skupno vsem upravičencem po tem zakonu, predpiše Vlada Republike Slovenije.
−
2
−
(2) Zneski iz prejšnjega odstavka se določijo posebej: za vsako napravo za tonsko snemanje in napravo za vizualno snemanje, za vsako napravo za snemanje, pri kateri niso potrebni fonogrami ali videogrami (v dvakratni višini od običajnih), za vsak nosilec zvoka in nosilec slike glede na njun možni snemalni čas, za vsako napravo za fotokopiranje glede na njen učinek (število kopij na minuto) in glede na možnost barvnega fotokopiranja (v dvakratni višini od črnobelega) ter za vsako posamezno fotokopijo, narejeno za prodajo.
−
3
−
(3) Vlada Republike Slovenije občasno usklajuje zneske iz tega člena z gibanjem cen na drobno v Republiki Sloveniji.
−
4
·
5. pododdelek RAZMERJE MED AVTORSKO IN LASTNINSKO PRAVICO Splošno
1
·
5. pododdelek RAZMERJE MED AVTORSKO IN LASTNINSKO PRAVICO Splošno
1
−
(1) S prvo prodajo ali drugačno obliko pridobitve lastninske pravice na izvirniku ali primerku dela v Republiki Sloveniji, ki se izvrši z izrecnim ali tihim soglasjem avtorja, je pravica distribuiranja za ta izvirnik ali primerek in na območju Republike Slovenije izčrpana.
1
+
S prvo prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice na izvirniku ali primerku dela v Evropski uniji, ki je izvršena po avtorju ali z njegovim dovoljenjem, je pravica distribuiranja za ta izvirnik ali primerek za območje Evropske unije izčrpana. Omejitev pravice predelave
2
−
(2) Prejšnji odstavek ne velja za izključno pravico avtorja, da dovoli uvoz primerkov dela v določeno državo, razen če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo.
−
3
−
(3) Prejšnji odstavek ne velja pri uvozu primerkov, ki so namenjeni za privatno in nekomercialno uporabo neke osebe kot del njene osebne prtljage. Omejitev pravice predelave
−
1
−
(1) Če namerava lastnik arhitekturnega objekta to delo predelati, mora predelavo prednostno ponuditi avtorju prvotnega dela, če je ta živ in običajno dosegljiv.
1
+
(1) Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela.
2
−
(2) Če avtor neupravičeno odkloni sodelovanje, lahko lastnik delo prosto predela. Pri tem mora spoštovati moralne avtorske pravice avtorja. Varstvo izvirnika dela
2
+
(2) Pri izvajanju določb prejšnjega odstavka mora lastnik upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela.
+
3
+
(3) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pridobiti soglasje avtorja. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave. Varstvo izvirnika dela
1
·
(1) Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, je dopustno:
1
·
(1) Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, je dopustno:
2
·
1. reproducirati v čitankah in učbenikih, namenjenih za pouk, dele avtorskih del ter posamična dela s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, če gre za že objavljena dela več avtorjev;
2
·
1. reproducirati v čitankah in učbenikih, namenjenih za pouk, dele avtorskih del ter posamična dela s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, če gre za že objavljena dela več avtorjev;
3
−
2. reproducirati v periodičnem tisku aktualne članke iz takega tiska, v katerih so obravnavana splošna vprašanja, če avtor tega ni izrecno prepovedal.
3
+
2. reproducirati v periodičnem tisku ali v pregledih tiska posamične objavljene članke o aktualnih gospodarskih, političnih ali verskih temah ali z drugo vsebino podobnega značaja, če avtor tega ni izrecno prepovedal.
4
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev navedenih del.
4
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev navedenih del.
5
−
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
5
+
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Invalidne osebe
6
−
2. pododdelek PROSTA UPORABA Pravica do obveščenosti
−
+
1
+
Poučevanje z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno
+
1
+
(1) Če ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi, je brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, za namen ponazoritve pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno, vključno s preverjanjem znanja, dopustno:
+
2
+
1. reproduciranje v elektronski obliki in priobčitev javnosti objavljenih del;
+
3
+
2. predelava baze podatkov in v elektronski obliki reproduciranje, distribuiranje ter priobčitev javnosti predelane baze podatkov.
+
4
+
(2) Uporaba iz prejšnjega odstavka se izvaja pod pogoji, da je za tako uporabo odgovorna izobraževalna ustanova, da poteka v njenih prostorih ali drugih prostorih ali prek varnega elektronskega okolja, ki je dostopno, zlasti prek avtentikacijskih postopkov, le učencem, dijakom ali študentom, vpisanim v ta program, ter učiteljem in drugim osebam, ki izvajajo pouk.
+
5
+
(3) Uporaba iz prvega odstavka tega člena je dovoljena v obsegu do 15 % dela, v celoti pa se lahko uporabi fotografija, ilustracija ali zelo kratko delo, kot je npr. kratek članek. Dela se ne sme uporabiti tako, da bi se nadomestil njegov nakup, npr. s postopnim reproduciranjem odlomkov istega dela.
+
6
+
(4) Učbeniki, delovni zvezki, vadnice in druga učna gradiva, ki so namenjena predvsem za uporabo pri poučevanju, ter grafične izdaje glasbenih del se uporabijo na podlagi licence, ki omogoča uporabo dela za ponazoritev pri poučevanju po prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so te licence enostavno na voljo na trgu. Ponudnik licence objavi pogoje uporabe na dobro vidnem mestu na svoji spletni strani ter o tem obvesti združenje izobraževalnih ustanov, ki je reprezentativno združenje uporabnikov po zakonu, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, in ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Če pa licence niso enostavno na voljo na trgu, se lahko tudi ta dela uporabijo pod pogoji iz tega člena.
+
7
+
(5) Kadar se uporaba dela iz tega člena izvaja prek varnega elektronskega okolja, se šteje, da poteka izključno v državi članici Evropske unije, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.
+
8
+
(6) V primerih iz prvega odstavka tega člena je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
+
9
+
(7) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.
+
10
+
(8) Metodologijo za določanje vrednosti in razpona tarif za posamezen način uporabe avtorskih del pri poučevanju ter zgornjo vrednost tarife za plačevanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. Peti odstavek 30. člena in 31. člen Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic se ne uporabljata pri določanju tarife za plačilo nadomestila iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na določbo 44. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic sporazum o plačevanju nadomestila iz tega člena sklepa ministrstvo, pristojno za izobraževanje, s kolektivnimi organizacijami in ga tudi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
11
+
2. pododdelek PROSTA UPORABA Pravica do obveščenosti
1
−
(1) Zaradi pridobitve informacije javnega značaja je prosto:
1
+
(1) Za namen obveščanja javnosti je prosto:
2
·
1. pri obveščanju o dnevnih dogodkih reproducirati dela, ki se vidijo ali slišijo ob poteku tega dogodka;
2
·
1. pri obveščanju o dnevnih dogodkih reproducirati dela, ki se vidijo ali slišijo ob poteku tega dogodka;
3
·
2. pripraviti in reproducirati povzetke izdanih časopisnih in podobnih člankov v pregledih tiska;
3
·
2. pripraviti in reproducirati povzetke izdanih časopisnih in podobnih člankov v pregledih tiska;
4
·
3. reproducirati javne politične govore in javne govore na obravnavah pred državnimi, cerkvenimi in podobnimi organi;
4
·
3. reproducirati javne politične govore in javne govore na obravnavah pred državnimi, cerkvenimi in podobnimi organi;
5
·
4. uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila.
5
·
4. uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila.
6
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev navedenih del.
6
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev navedenih del.
7
−
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Pouk
7
+
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Invalidi in upravičene osebe
+
1
+
V korist invalidov, vključno z upravičenimi osebami iz 48.b člena tega zakona, je prosto reproduciranje, ki vključuje tudi nujno potrebne nevsebinske prilagoditve, distribuiranje in priobčitev javnosti objavljenih del, če je taka uporaba neposredno povezana z njihovo invalidnostjo in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, in ni namenjena doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi. Upravičena oseba, delo za upravičeno osebo in izvod v dostopnem formatu
+
1
+
(1) Za upravičeno osebo se šteje oseba, ki:
+
2
+
1. je slepa,
+
3
+
2. je slabovidna in njene slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, in ki zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje,
+
4
+
3. ima motnjo zaznavanja ali branja in zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje, ali
+
5
+
4. je zaradi telesne motnje drugače nezmožna držati knjigo ali jo premikati ali osredotočiti ali premikati svojih oči v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje.
+
6
+
(2) Za delo za upravičeno osebo se šteje delo v obliki knjige, periodične publikacije, časopisa, revije ali drugega pisnega dela, zapisa, vključno z notnimi zapisi, in povezane ilustracije v katerem koli mediju, vključno z zvočno obliko, kot so zvočne knjige, in digitalnimi formati, ki je varovano z avtorsko ali sorodnimi pravicami in je bilo objavljeno ali drugače zakonito dostopno javnosti.
+
7
+
(3) Za izvod v dostopnem formatu se šteje izvod dela za upravičeno osebo v drugačnem načinu ali obliki, ki upravičeni osebi daje dostop do tega dela za upravičeno osebo in upravičeni osebi omogoča, da do dela za upravičeno osebo dostopa enako učinkovito in z enako lahkoto kot osebe brez okvar ali motenj iz prvega odstavka tega člena. Pooblaščeni subjekt in izmenjava izvodov v dostopnem formatu za upravičene osebe
+
1
+
(1) Pooblaščeni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji lahko pod pogoji iz 48.a člena tega zakona za upravičeno osebo ali za pooblaščeni subjekt s sedežem v državi članici Evropske unije naredi iz dela za upravičeno osebo izvod v dostopnem formatu in ga priobči javnosti, distribuira ali posodi upravičeni osebi ali drugim pooblaščenim subjektom za izključno uporabo upravičene osebe.
+
2
+
(2) Upravičena oseba ali pooblaščeni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji lahko od pooblaščenega subjekta s sedežem v državi članici Evropske unije pridobi izvod v dostopnem formatu, narejen iz dela za upravičeno osebo, ali ima dostop do njega za izključno uporabo upravičene osebe.
+
3
+
(3) Za pooblaščeni subjekt iz prvega odstavka tega člena se šteje subjekt, ki nepridobitno zagotavlja izobraževanje, usposabljanje, prilagojeno branje ali dostop do informacij upravičenim osebam.
+
4
+
(4) Pooblaščeni subjekt iz prvega odstavka tega člena sprejme in izvaja ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
+
5
+
1. priobči javnosti, distribuira ali da na voljo izvode v dostopnem formatu le upravičenim osebam ali drugim pooblaščenim subjektom;
+
6
+
2. odvrača nedovoljeno reproduciranje, distribuiranje ali priobčitev javnosti izvodov v dostopnem formatu, npr. z obvestili na svoji spletni strani in obvestilom upravičenim osebam o dovoljenih in nedovoljenih načinih uporabe izvoda v dostopnem formatu;
+
7
+
3. izkazuje ustrezno skrbnost pri ravnanju z deli za upravičene osebe ter njihovimi izvodi v dostopnem formatu in tako ravnanje beleži;
+
8
+
4. na svoji spletni strani ali na drug način objavlja in posodablja informacije o tem, kako izpolnjuje obveznosti iz 1. do 3. točke tega odstavka;
+
9
+
5. v primerih izmenjave izvodov v dostopnem formatu s pooblaščenim subjektom s sedežem v drugi državi članici Evropske unije na zahtevo zagotovi upravičenim osebam, drugim pooblaščenim subjektom ali imetnikom pravic na dostopen način seznam del, za katere ima izvode v dostopnem formatu, razpoložljive formate in imena ter kontaktne podatke pooblaščenih subjektov, s katerimi si je izmenjal izvode v dostopnem formatu.
+
10
+
(5) Ministrstvo, pristojno za kulturo, na svoji spletni strani objavi seznam s kontakti pooblaščenih subjektov s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo izmenjavo izvodov v dostopnem formatu s pooblaščenim subjektom s sedežem v drugi državi članici Evropske unije. Ta seznam se objavi na podlagi podatkov, ki jih ministrstvu, pristojnemu za kulturo, prostovoljno pošljejo pooblaščeni subjekti iz prvega odstavka tega člena.
+
11
+
(6) Pogodbena določila, ki nasprotujejo določbam prvega ali drugega odstavka tega člena, so nična. Neposredno poučevanje
1
−
(1) Za namene pouka je prosto:
1
+
(1) Če ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi in je za uporabo odgovorna izobraževalna ustanova, je prosto:
2
−
1. javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka;
2
+
1. priobčitev javnosti, razen dajanje na voljo javnosti, objavljenih del za namen ponazoritve pri neposrednem poučevanju, vključno s preverjanjem znanja;
3
·
2. javno izvajanje objavljenih del na brezplačnih šolskih slovesnostih pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila;
3
·
2. javno izvajanje objavljenih del na brezplačnih šolskih slovesnostih pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila;
4
·
3. sekundarno radiodifuzno oddajanje RTV šolskih oddaj.
4
·
3. sekundarno radiodifuzno oddajanje RTV šolskih oddaj.
5
−
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Privatno in drugo lastno reproduciranje
5
+
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Začasno reproduciranje
+
1
+
Začasno reproduciranje dela je prosto, če je prehodno ali spremljajoče dejanje, ki je sestavni in bistveni del nekega tehničnega postopka ter nima nobenega neodvisnega gospodarskega pomena, njegov edini namen pa je omogočiti, da se delo prenese v omrežju med tretjimi osebami s pomočjo posrednika ali zakonito uporabi. Priobčitev javnosti na zaslonih
+
1
+
Za namene raziskave ali individualnega pridobivanja znanja lahko javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji ter izobraževalne ustanove prosto priobčijo javnosti dela iz svojih zbirk po temu namenjenih zaslonih, ki se nahajajo v njihovih prostorih, če s pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic ni drugače določeno. Privatno in drugo lastno reproduciranje
1
−
(1) Ob upoštevanju 37. člena tega zakona je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih
1
+
(1) Ob upoštevanju 37. člena tega zakona je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
2
−
1. za privatno uporabo fizične osebe pod pogojem, da primerki niso dostopni javnosti, ali
2
+
(2) Fizična oseba lahko prosto reproducira delo
3
−
2. za lastno uporabo znotraj javnih arhivov, javnih knjižnic ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov pod pogojem, da so reprodukcije izdelane iz lastnega primerka.
3
+
1. na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki,
4
−
(2) Reproduciranje po prejšnjem odstavku ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, glede grafičnih izdaj glasbenih del, glede baz podatkov, glede računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
4
+
2. na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
5
−
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena prosto:
5
+
(3) Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
6
−
1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njegova naklada izčrpana že najmanj dve leti;
6
+
(4) Reproduciranje po prejšnjih odstavkih tega člena ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, grafičnih izdaj glasbenih del, elektronskih baz podatkov in računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
7
−
2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem. Citati
7
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena prosto:
+
8
+
1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njena naklada izčrpana že najmanj dve leti;
+
9
+
2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem. Prosto reproduciranje in dajanje na voljo javnosti osirotelega dela
+
1
+
(1) Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, izobraževalne ustanove, ustanove filmske ali avdio dediščine ter javne RTV-organizacije lahko za izvajanje nalog v javnem interesu, zlasti ohranjanje in obnovo njihovih zbirk ter zagotovitev kulturnega in izobraževalnega dostopa do njih, vključno z digitalnimi zbirkami, osirotelo delo iz svojih zbirk prosto dajo na voljo javnosti in ga za njegovo digitalizacijo, razpolaganje, označevanje, katalogiziranje, ohranjanje ali obnavljanje prosto reproducirajo.
+
2
+
(2) Pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko z uporabo osirotelih del ustvarijo prihodke izključno za kritje stroškov reproduciranja in dajanja na voljo javnosti osirotelega dela.
+
3
+
(3) Pravne osebe iz prvega odstavka tega člena lahko izvedbo reproduciranja ali dajanja na voljo javnosti s pogodbo prenesejo na drugo osebo.
+
4
+
(4) Pravne osebe iz prvega odstavka tega člena pri uporabi osirotelega dela navedejo avtorja dela in njegovega pravnega naslednika, če sta znana. Osirotela dela
+
1
+
(1) Za osirotelo delo iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje delo, katerega avtorjev tudi po skrbnem iskanju ni bilo mogoče najti ali opredeliti in ki je varovano s tem zakonom ter je bilo v državi članici Evropske unije prvič izdano, oziroma če ni bilo izdano, prvič priobčeno javnosti, ali delo, ki v državi članici Evropske unije ni bilo nikoli izdano ali priobčeno javnosti, če ga je pravna oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena s soglasjem avtorja objavila in je mogoče upravičeno domnevati, da avtor ne nasprotuje njegovi uporabi po prvem odstavku prejšnjega člena.
+
2
+
(2) Za osirotelo delo po prejšnjem odstavku je mogoče šteti le:
+
3
+
- knjigo, revijo, časopis ali drugo besedilo, avdiovizualno delo in fonogram ter drugo avtorsko delo, ki je njihov sestavni del ali je vanje vključeno, iz zbirk javno dostopnih arhivov, knjižnic, muzejev, izobraževalnih ustanov ali ustanov filmske ali avdio dediščine in
+
4
+
- avdiovizualno delo in fonogram ter drugo avtorsko delo, ki je njihov sestavni del ali je vanje vključeno, ki ga je ustvarila javna RTV-organizacija do vključno 31. decembra 2002 ali je bilo do tega datuma ustvarjeno po njenem naročilu za izključno uporabo te ali druge javne RTV-organizacije v koprodukciji in se nahaja v njenih arhivih.
+
5
+
(3) Če ima delo iz prejšnjega odstavka več kot enega avtorja, je njegova uporaba v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena mogoča tudi takrat, ko niti po skrbnem iskanju ni bilo mogoče opredeliti ali najti vseh avtorjev, vendar so opredeljeni in najdeni avtorji uporabo dovolili. Skrbno iskanje
+
1
+
(1) Skrbno iskanje se izvede za vsako delo iz prejšnjega člena pred njegovo uporabo v dobri veri in s pregledom vsaj tistih virov, ki so določeni v prilogi, ki je sestavni del tega zakona. Če obstajajo dokazi, iz katerih se sklepa, da bi lahko pomembne informacije o avtorju našli v drugih državah, se opravi tudi pregled virov informacij v teh drugih državah.
+
2
+
(2) Skrbno iskanje se izvede v državi članici Evropske unije, v kateri je bilo delo prvič izdano, oziroma če ni bilo izdano, prvič priobčeno javnosti.
+
3
+
(3) V primeru avdiovizualnega dela se skrbno iskanje izvede v državi članici Evropske unije, v kateri ima producent svoj sedež ali stalno prebivališče.
+
4
+
(4) V primeru dela, ki v državi članici Evropske unije ni bilo izdano ali priobčeno javnosti, a ga je pravna oseba iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona s soglasjem avtorja objavila, se skrbno iskanje izvede v državi članici Evropske unije, v kateri ima ta pravna oseba sedež.
+
5
+
(5) Pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona lahko izvedbo skrbnega iskanja prenesejo na drugo osebo. Evidenca skrbnega iskanja 50.č člen
+
6
+
(1) Pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona vodijo evidenco svojih skrbnih iskanj, v kateri hranijo:
+
7
+
- natančno oznako avtorskega dela, ki se po rezultatih skrbnega iskanja šteje za osirotelo delo,
+
8
+
- podatke o načinu uporabe osirotelega dela,
+
9
+
- vsako spremembo statusa osirotelega dela po 50.d členu tega zakona in
+
10
+
- dokumente, iz katerih je razvidno, da je bilo skrbno iskanje izvedeno v skladu s prejšnjim členom.
+
11
+
(2) Pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona ministrstvu, pristojnem za kulturo, po namenski aplikaciji brez odlašanja pošljejo podatke iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka in svoje kontaktne podatke. Ministrstvo, pristojno za kulturo, takoj po prejemu teh podatkov le-te po namenski aplikaciji posreduje v spletno podatkovno bazo urada Evropske unije, pristojnega za intelektualno lastnino.
+
12
+
(3) Skrbnega iskanja ni treba izvesti za avtorsko delo, ki je v javno dostopni spletni podatkovni zbirki urada Evropske unije, pristojnega za intelektualno lastnino že vpisano kot osirotelo delo. Konec statusa osirotelega dela in pravično nadomestilo
1
−
urada, pristojnega za usklajevanje na notranjem trgu Evropske unije
1
+
urada Evropske unije, pristojnega za intelektualno lastnino
+
1
+
(1) Če je avtor dela, ki se po tem zakonu šteje za osirotelo delo, najden ali opredeljen, pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona takoj, ko za to izvejo, to delo prenehajo uporabljati.
+
2
+
(2) Avtor osirotelega dela ima pravico do pravičnega nadomestila za dotedanjo uporabo svojega dela, ki ga lahko zahteva od pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona, ki je njegovo delo uporabljala.
+
3
+
(3) Pri določitvi višine pravičnega nadomestila se upoštevajo stroški izvedbe skrbnega iskanja, stroški in prihodki, povezani z dajanjem osirotelega dela na voljo javnosti, stroški reproduciranja in stroški morebitnega oškodovanja imetnikov pravic. Upošteva se tudi javni interes na področju kulture, kot ga določa zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo ter poslanstvo posameznega javnega zavoda oziroma javne agencije, kot je določeno v njihovem ustanovitvenem aktu.
+
4
+
(4) Način izračuna višine pravičnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena in način njegovega plačila določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kulturo. Dovoljena uporaba del izven pravnega prometa
+
1
+
(1) Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dediščine ter javne RTV organizacije lahko, če to ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi, prosto dajo na voljo javnosti na nekomercialni spletni strani dela izven pravnega prometa, ki jih imajo trajno v svojih zbirkah, in jih za ta namen reproducirajo, vključno z bazami podatkov, ki jih lahko za ta namen predelajo.
+
2
+
(2) Uporaba iz prejšnjega odstavka je dovoljena le, če po zakonu, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, ni reprezentativne kolektivne organizacije za kolektivno upravljanje pravic v primerih reproduciranja, distribuiranja, priobčitve javnosti ali dajanja na voljo javnosti del iz prejšnjega odstavka, ki ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi.
+
3
+
(3) Avtor lahko kadar koli izključi uporabo svojega dela po prvem odstavku tega člena.
+
4
+
(4) Šteje se, da se v primeru iz prvega odstavka tega člena dela izven pravnega prometa uporabljajo izključno v državi članici Evropske unije, v kateri ima pravna oseba iz prvega odstavka tega člena sedež.
+
5
+
(5) V primerih iz prvega odstavka tega člena je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Delo izven pravnega prometa
+
1
+
(1) Za delo izven pravnega prometa iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje delo, za katerega se po razumnih prizadevanjih preverjanja, ali je delo dostopno javnosti v pravnem prometu, v dobri veri domneva, da delo ni dostopno javnosti v pravnem prometu po običajnih trgovinskih kanalih. Za delo izven pravnega prometa šteje tudi neobjavljeno delo, če se z njegovo uporabo ne posega v moralne avtorske pravice.
+
2
+
(2) Za delo izven pravnega prometa iz prejšnjega odstavka se ne štejejo zbirke del, če se po preverjanju iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so te sestavljene pretežno iz:
+
3
+
1. del, razen avdiovizualnih del, ki so bila prvič objavljena, oziroma če niso bila objavljena, prvič priobčena javnosti v državi, ki ni država članica Evropske unije;
+
4
+
2. avdiovizualnih del, katerih filmski producenti imajo sedež ali stalno prebivališče v državi, ki ni država članica Evropske unije, ali
+
5
+
3. del državljanov držav, ki niso države članice Evropske unije, kadar države ni mogoče določiti po določbah 1. ali 2. točke tega odstavka.
+
6
+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zbirke del iz prejšnjega odstavka štejejo za delo izven pravnega prometa in se zanje uporabljajo določbe zakona, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, če je kolektivna organizacija, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic v primerih reproduciranja, distribuiranja, priobčitve javnosti ali dajanja na voljo javnosti teh del, ki ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi, reprezentativna za avtorje iz svoje države, ki ni država članica Evropske unije, po zakonu, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Obveščanje
+
1
+
Pravne osebe iz prvega odstavka 50.e člena tega zakona posredujejo vsaj šest mesecev pred dajanjem na voljo javnosti dela izven pravnega prometa po prvem odstavku 50.e člena tega zakona na javno dostopen spletni portal urada Evropske unije, pristojnega za intelektualno lastnino:
+
2
+
1. podatke, ki so nujni za namen identifikacije dela, ki se po preverjanju iz prejšnjega člena šteje za delo izven pravnega prometa;
+
3
+
2. podatke o možnosti, ki je na voljo avtorju po tretjem odstavku 50.e člena tega zakona;
+
4
+
3. podatke o načinu uporabe dela izven pravnega prometa. Citati
1
·
Predelava objavljenega dela je prosta:
1
·
Predelava objavljenega dela je prosta:
2
·
1. če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti;
2
·
1. če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti;
3
−
2. če gre za predelavo v parodijo, ali karikaturo, če to ne ustvari ali utegne ustvariti zmede glede izvora dela;
3
+
2. če gre za predelavo v parodijo, pastiš ali karikaturo, če to ne ustvari ali utegne ustvariti zmede glede izvora dela;
4
·
3. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe;
4
·
3. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe;
5
·
4. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, pa je avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Baze podatkov
5
·
4. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, pa je avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Baze podatkov
+
1
+
(1) Upravičeni uporabnik objavljene baze podatkov ali njenega primerka lahko prosto reproducira ali predela to bazo, če je to potrebno zaradi dostopa do njene vsebine in običajne uporabe te vsebine. Kadar je uporabnik upravičen samo do dela baze podatkov, velja določba tega člena le za ta del.
+
2
+
(2) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična. Javna razstava ali prodaja umetniških del
1
−
(1) Dela, ki so na javno dostopnih razstavah, dražbah, sejmih ali zbirkah, lahko njihov prireditelj prosto reproducira v katalogih, ki jih izda v ta namen.
1
+
(1) Prireditelj javne razstave ali javne prodaje umetniških del lahko prosto uporabi ta dela v zvezi s tem dogodkom v obsegu, ki je potreben za njegovo promocijo, pod pogojem da tega ne stori z namenom doseganja gospodarske koristi.
2
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Dela na splošno dostopnih krajih
2
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Dela na splošno dostopnih krajih
1
·
(1) Dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih, so v prosti uporabi.
1
·
(1) Dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih, so v prosti uporabi.
2
·
(2) Uporaba iz prejšnjega odstavka se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi.
2
·
(2) Uporaba iz prejšnjega odstavka se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi.
3
−
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Dokazni postopek
3
+
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Uradni postopki
1
−
Uporaba dela pred arbitražami ter sodnimi, upravnimi ali drugimi državnimi organi v obsegu, ki je potreben zaradi izvajanja dokazov, je prosta. Preizkus naprav
1
+
Uporaba dela je prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki. Preizkus naprav
1
−
Obrati in trgovine, ki proizvajajo ali dajejo v promet fonograme ali videograme, naprave za njihovo reproduciranje ali javno priobčitev ter naprave za sprejem oddaj, lahko prosto reproducirajo in javno priobčujejo dela v obsegu, ki je potreben, da se preizkusi njihovo delovanje pri proizvodnji ali pri prodaji.
1
+
Obrati in trgovine, ki proizvajajo ali dajejo v promet fonograme ali videograme, naprave za njihovo reproduciranje ali javno priobčitev ter naprave za sprejem oddaj, lahko prosto reproducirajo in javno priobčujejo dela v obsegu, ki je potreben, da se preizkusi njihovo delovanje pri proizvodnji ali pri prodaji. Besedilno in podatkovno rudarjenje
2
−
5. oddelek ČASOVNE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE Učinek preteka rokov
−
+
1
+
(1) Za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja je prosto reproduciranje del, do katerih se zakonito dostopa. Besedilno in podatkovno rudarjenje pomeni vsako avtomatizirano analitično tehniko, katere namen je analiziranje besedila in podatkov v elektronski obliki, da se ustvarijo informacije, kot so npr. vzorci, trendi in korelacije, kar vključuje tudi digitalizacijo analognih vsebin in oddaljen dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja.
+
2
+
(2) Primerki del, narejeni pod pogoji iz prejšnjega odstavka, se lahko hranijo, dokler je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja.
+
3
+
(3) Dejanja iz prvega odstavka tega člena niso dovoljena, če si je avtor izrecno in na ustrezen način pridržal pravico uporabe dela, zlasti z mednarodno uveljavljenimi standardiziranimi strojno berljivimi sredstvi, ki vsebujejo metapodatke in splošne pogoje uporabe v primeru dela, ki je javno dostopno na spletu.
+
4
+
(4) Avtor lahko uporablja ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti in integritete svojih omrežij in podatkovnih baz, vendar takšni ukrepi ne smejo biti nesorazmerni in ne smejo preprečiti učinkovitega izvajanja besedilnega in podatkovnega rudarjenja, kot ga ureja prvi odstavek tega člena. Če uporaba kakršnih koli varnostnih zaščitnih ukrepov preprečuje osebi, da izvaja dejanja, ki so v skladu s tem členom dovoljena, mora avtor tej osebi zagotoviti dostop do del ali drugih predmetov varstva in uporabo v skladu s tem členom v roku, ki ni daljši od 72 ur.
+
5
+
(5) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična. Besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja
+
1
+
(1) Raziskovalne organizacije, javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV organizacije ter osebe, ki spadajo k raziskovalnim organizacijam in ustanovam za varstvo kulturne dediščine, lahko prosto reproducirajo dela, do katerih se zakonito dostopa, pod pogoji iz tega člena in izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje iz prvega odstavka prejšnjega člena na delih, do katerih imajo zakonit dostop, za namene znanstvenega raziskovanja pod pogoji iz tega člena, kar vključuje tudi digitalizacijo analognih vsebin in oddaljen dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja.
+
2
+
(2) Za raziskovalno organizacijo po tem členu se štejejo univerze, vključno s svojimi knjižnicami, raziskovalne organizacije, javne raziskovalne organizacije in druge pravne osebe, ki po predpisih, ki urejajo znanstveno, raziskovalno ali izobraževalno dejavnost, kot glavni cilj izvajajo znanstvene raziskave ali izobraževalne dejavnosti, ki vključujejo tudi izvajanje znanstvenih raziskav, na nepridobitni osnovi ali s ponovnim vlaganjem vsega dobička v svoje znanstvene raziskave. Za raziskovalno organizacijo po tem členu se ne šteje raziskovalna organizacija, na katero ima pravna oseba zasebnega prava odločilen vpliv, ki ji omogoča prednostni dostop do teh rezultatov raziskav.
+
3
+
(3) Primerki del, narejeni pod pogoji iz prvega odstavka tega člena, se hranijo v varnem okolju in se lahko zadržijo tako dolgo, dokler je to potrebno za namene preverjanja rezultatov raziskave, za katero je bilo besedilno in podatkovno rudarjenje izvedeno. Da se uporaba na podlagi prvega odstavka tega člena ne bi neupravičeno omejevala, bi morala biti hramba v varnem okolju zagotovljena z ustrezno ravnjo varnosti, ki mora biti sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za varno hrambo kopij in preprečevanje nedovoljene uporabe.
+
4
+
(4) Avtor lahko uporablja ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti in integritete svojih omrežij in podatkovnih baz, vendar takšni ukrepi ne smejo biti nesorazmerni in ne smejo preprečiti učinkovitega izvajanja besedilnega in podatkovnega rudarjenja, kot ga ureja prvi odstavek tega člena. Če uporaba kakršnih koli varnostnih zaščitnih ukrepov preprečuje osebi, da izvaja dejanja, ki so v skladu s tem členom dovoljena, mora avtor tej osebi zagotoviti dostop do del in uporabo v skladu s tem členom v roku, ki ni daljši od 72 ur.
+
5
+
(5) Deljenje in dajanje na voljo javnosti izsledkov besedilnega in podatkovnega rudarjenja iz prvega odstavka tega člena je dopustno, če je obseg besedilnega in podatkovnega rudarjenja omejen glede na namen, ki ga je potrebno doseči, če je v skladu z dobrimi običaji, če ne nasprotuje običajni uporabi dela in če ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.
+
6
+
(6) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična. Znanstveno raziskovanje
+
1
+
(1) Za namen znanstvenega raziskovanja v okviru posamezne ali skupne znanstvene raziskave ali pregleda kakovosti znanstvene raziskave in v obsegu, ki ni namenjen doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi, je prosto reproduciranje v obsegu do 15 % objavljenega dela ter distribuiranje in priobčitev javnosti tistim osebam, ki se ukvarjajo s to znanstveno raziskavo, in tretjim osebam za pregled kakovosti znanstvene raziskave.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za svoje lastno znanstveno raziskovanje reproducira do 75 % dela.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko posamezna fotografija, ilustracija ali zelo kratko delo, kot je npr. kratek članek, uporabi v celoti.
+
4
+
(4) V primerih iz tega člena je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
+
5
+
(5) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična. Ohranjanje kulturne dediščine
+
1
+
(1) Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV organizacije lahko za namen ohranjanja kulturne dediščine in, kolikor je to za tako ohranjanje potrebno, prosto reproducirajo dela, ki jih imajo trajno v svojih zbirkah.
+
2
+
(2) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nična.
+
3
+
5. oddelek ČASOVNE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE Učinek preteka rokov
1
−
Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok trajanja iz prejšnjega člena računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji. Anonimna in psevdonimna dela
1
+
(1) Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok trajanja iz prejšnjega člena računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.
+
2
+
(2) Če sta pri glasbenem delu z besedilom glasba in besedilo ustvarjena posebej za to glasbeno delo z besedilom z namenom, da se uporabita skupaj, varstvo glasbenega dela z besedilom preneha 70 let po smrti zadnjega preživelega avtorja glasbe ali avtorja besedila, ne glede na to, ali sta določena kot soavtorja.
+
3
+
(3) Varstvo avdiovizualnega dela preneha 70 let po smrti zadnjega preživelega od naslednjih soavtorjev: pisec scenarija, avtor dialogov, glavni režiser in skladatelj filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu. Anonimna in psevdonimna dela
1
·
(1) Avtorska pravica na anonimnih in psevdonimnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.
1
·
(1) Avtorska pravica na anonimnih in psevdonimnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.
2
−
(2) Če psevdonim ne dovoljuje nobenega dvoma o tem, kdo je avtor, ali če avtor med rokom iz prejšnjega odstavka odkrije svojo identiteto, velja rok iz 59. člena tega zakona. Avdiovizualna in kolektivna dela
2
+
(2) Če psevdonim ne dovoljuje nobenega dvoma o tem, kdo je avtor, ali če avtor med rokom iz prejšnjega odstavka odkrije svojo identiteto, velja rok iz 59. člena tega zakona. Kolektivna dela
1
−
Avtorska pravica na avdiovizualnih in kolektivnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela. Poseben rok za določena neobjavljena dela
1
+
Avtorska pravica na kolektivnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela. Poseben rok za določena neobjavljena dela
1
−
Pravice, ki jih ta zakon priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
1
+
(1) Pravice, ki jih ta zakon priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
+
2
+
(2) Aktivno legitimacijo za uveljavljanje varstva pravic svojih članov pred sodišči in drugimi organi imajo tudi kolektivne organizacije, sindikalne organizacije ter poklicna združenja, ustanovljena za varstvo avtorske in sorodnih pravic. O postopkih morajo prizadetim članom dati račun.
2
·
2. oddelek SPLOŠNI DEL AVTORSKEGA POGODBENEGA PRAVA Obseg prenosa
3
·
2. oddelek SPLOŠNI DEL AVTORSKEGA POGODBENEGA PRAVA Obseg prenosa
1
·
(1) Prenos posamične materialne avtorske pravice ali posamične druge pravice avtorja ne vpliva na prenos drugih pravic, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
1
·
(1) Prenos posamične materialne avtorske pravice ali posamične druge pravice avtorja ne vpliva na prenos drugih pravic, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
2
·
(2) Pri prenosu pravice reproduciranja dela (23. člen) se ne prenese tudi pravica do njegove shranitve v elektronski obliki in pravica do njegovega tonskega ali vizualnega snemanja, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
2
·
(2) Pri prenosu pravice reproduciranja dela (23. člen) se ne prenese tudi pravica do njegove shranitve v elektronski obliki in pravica do njegovega tonskega ali vizualnega snemanja, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
3
·
(3) Pri prenosu pravice distribuiranja primerkov dela (24. člen) se ne prenese tudi pravica do njihovega uvoza, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
3
·
(3) Pri prenosu pravice distribuiranja primerkov dela (24. člen) se ne prenese tudi pravica do njihovega uvoza, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
4
−
(4) Pri prenosu pravice dajanja v najem (25. člen) fonogramov ali videogramov z avtorskim delom avtor obdrži pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje v najem. Tej pravici se avtor ne more odpovedati. Domneve o skupnem prenosu
4
+
(4) Pri prenosu pravice dajanja v najem (25. člen) fonogramov ali videogramov z avtorskim delom avtor obdrži pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje v najem. Tej pravici se avtor ne more odpovedati.
+
5
+
(5) Če avtor prenese pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen), ima pravico do primernega nadomestila za vsakokratno uporabo dela v primeru radiodifuzne retransmisije. Tej pravici se avtor ne more odpovedati.
+
6
+
(6) Če avtor prenese pravice za priobčitev javnosti v okviru storitev deljenja vsebin na spletu (163.c člen), ima pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno uporabo dela v primeru priobčitve javnosti v okviru storitev deljenja vsebin na spletu. Tej pravici se avtor ne more odpovedati. Domneve o skupnem prenosu
1
−
(1) Če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
1
+
(1) Če avtor prenese materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja, je upravičen do primernega in sorazmernega avtorskega honorarja ali nadomestila.
2
−
(2) Če se z uporabo avtorskega dela doseže dobiček, ki je očitno v nesorazmerju z dogovorjenim ali določenim honorarjem ali nadomestilom, lahko avtor zahteva spremembo pogodbe tako, da se mu določi pravičnejši delež pri dohodku.
2
+
(2) Če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
3
−
(3) Pravici iz prejšnjega odstavka se avtor ne more odpovedati. Evidenca dohodka
3
+
(3) Če je s pogodbo dogovorjen avtorski honorar ali nadomestilo očitno nesorazmerno nizko v primerjavi z vsemi naknadnimi prihodki, ki izvirajo iz uporabe avtorskega dela, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, lahko avtor ali njegov predstavnik, kot npr. organizacija avtorjev posameznih kategorij avtorskih del, zahteva od sopogodbenika ali njegovih pravnih naslednikov spremembo pogodbe tako, da se mu določi dodatno, primerno in pravično plačilo.
+
4
+
(4) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za skupne sporazume in pogodbe, ki jih sklene kolektivna organizacija ali neodvisni subjekt upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic.
+
5
+
(5) Pravici iz tretjega odstavka tega člena se avtor ne more odpovedati. Evidenca prihodka in poročanje
1
−
(1) Če je honorar ali nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali drugo evidenco, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
1
+
(1) Če je avtorski honorar ali nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od doseženega prihodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali drugo evidenco, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil dosežen. Uporabnik dela mora omogočiti avtorju vpogled v te knjige ali evidenco.
2
−
(2) Uporabnik dela mora omogočiti avtorju vpogled v evidenco iz prejšnjega odstavka in mu pošiljati ustrezna poročila o ustvarjenem dohodku, oboje v običajnih rokih in v potrebnem obsegu. Preklic materialne avtorske pravice
2
+
(2) Uporabnik dela, ki je od avtorja proti plačilu pridobil materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja, vodi ustrezne knjige ali drugo evidenco tako, da lahko zadosti obveznosti poročanja avtorju. Uporabnik dela hrani tudi kontaktne podatke o osebah, ki so od njega z nadaljnjim prenosom pravic proti plačilu pridobile pravice za uporabo dela (priimek, ime in naslov oziroma firmo in sedež, telefon, elektronski naslov).
+
3
+
(3) Uporabnik dela vsaj enkrat letno avtorju na njegovo zahtevo pošlje posodobljeno, relevantno in celovito poročilo, ki ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja vsebuje zlasti:
+
4
+
1. vse načine uporabe dela;
+
5
+
2. vse prihodke, dosežene z uporabo dela, vključno s prihodki iz trženja blaga ali storitev, ki vsebujejo to delo;
+
6
+
3. avtorski honorar ali nadomestilo, ki pripada avtorju.
+
7
+
(4) Kadar je uporabnik dela na podlagi nadaljnjega prenosa pravic proti plačilu pridobil pravice za uporabo dela, lahko avtor od njega zahteva informacije iz prejšnjega odstavka, če jih nima njegova prva pogodbena stranka. Na zahtevo avtorja mu njegova prva pogodbena stranka pošlje kontaktne podatke oseb, ki so z nadaljnjim prenosom pravic od prve pogodbene stranke proti plačilu pridobile pravice za uporabo dela (priimek, ime in naslov oziroma firmo in sedež, telefon, elektronski naslov).
+
8
+
(5) Obveznost poročanja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se nanaša na obdobje dejanske uporabe dela za doseganje gospodarske koristi.
+
9
+
(6) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če prispevek avtorja glede na celotno delo ni znaten ali ima majhen vpliv na celotno delo, razen če avtor dokaže, da potrebuje podatke za spremembo pogodbe po tretjem odstavku prejšnjega člena.
+
10
+
(7) Če obveznost poročanja iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena ni sorazmerna glede na prihodke, dosežene z uporabo dela, se obveznost poročanja omeji na vrste in stopnjo informacij, ki jih je v takih primerih mogoče razumno pričakovati.
+
11
+
(8) Določbe drugega stavka drugega odstavka tega člena in tretjega do sedmega odstavka tega člena se ne uporabljajo za skupne sporazume in pogodbe, ki jih sklene kolektivna organizacija ali neodvisni subjekt upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic.
+
12
+
(9) Pogodbena določila, ki v škodo avtorja nasprotujejo določbam tega člena, so nična. Alternativno reševanje sporov
+
1
+
(1) Avtorji in uporabniki lahko spor rešijo s posredovanjem mediatorja ali katerokoli drugo obliko alternativnega reševanja sporov, zlasti glede prenosa posamične materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja (drugi odstavek 70. člena), avtorskega honorarja in nadomestila (81. člen) ter evidence prihodka in poročanja (82. člen).
+
2
+
(2) Organizacija avtorjev posameznih kategorij avtorskih del lahko na predlog avtorja začne postopke iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Pogodbena določila, ki v škodo avtorja nasprotujejo določbam tega člena, so nična. Preklic materialne avtorske pravice
1
−
Avtor lahko po izteku tega roka namesto preklica materialne avtorske pravice prekliče izključnost prenosa pravic.
1
+
(1) Avtor lahko v celoti ali delno prekliče materialno avtorsko pravico, če jo njen izključni imetnik izvršuje v nezadostni meri ali sploh ne in so zaradi tega avtorjevi upravičeni interesi znatno prizadeti. Avtor preklica ne more uveljaviti, če vzroki za neizvrševanje ali nezadostno izvrševanje pretežno izvirajo iz njegove sfere ali če je mogoče razumno pričakovati, da jih bo avtor odpravil.
2
·
(2) Preklica iz prejšnjega odstavka ni mogoče uveljaviti pred potekom dveh let od prenosa materialne avtorske pravice na delu. Pri prispevku za dnevni časopis znaša ta rok tri mesece, za drug periodični tisk pa eno leto.
2
·
(2) Preklica iz prejšnjega odstavka ni mogoče uveljaviti pred potekom dveh let od prenosa materialne avtorske pravice na delu. Pri prispevku za dnevni časopis znaša ta rok tri mesece, za drug periodični tisk pa eno leto.
3
·
(3) Avtor lahko uveljavi preklic po tem členu samo, če ponudi imetniku primeren dodatni rok za zadostno izvrševanje pravice. Avtor lahko po izteku tega roka namesto preklica materialne avtorske pravice prekliče izključnost prenosa pravic.
3
·
(3) Avtor lahko uveljavi preklic po tem členu samo, če ponudi imetniku primeren dodatni rok za zadostno izvrševanje pravice. Avtor lahko po izteku tega roka namesto preklica materialne avtorske pravice prekliče izključnost prenosa pravic.
4
·
(4) Z uveljavitvijo preklica materialna avtorska pravica imetnika ugasne.
4
·
(4) Z uveljavitvijo preklica materialna avtorska pravica imetnika ugasne.
5
·
(5) Avtor se preklicu po tem členu ne more odpovedati.
5
·
(5) Avtor se preklicu po tem členu ne more odpovedati.
6
·
(6) Če to zahteva pravičnost, mora avtor povrniti imetniku primerno odškodnino. Kolektivne avtorske pogodbe
6
·
(6) Če to zahteva pravičnost, mora avtor povrniti imetniku primerno odškodnino. Kolektivne avtorske pogodbe
1
·
(1) Pravica avdiovizualne priredbe je izključna pravica, da se prvotno delo predela ali vključi v avdiovizualno delo.
1
·
(1) Pravica avdiovizualne priredbe je izključna pravica, da se prvotno delo predela ali vključi v avdiovizualno delo.
2
·
(2) S sklenitvijo pogodbe o avdiovizualni priredbi se šteje, da je avtor prvotnega dela izključno in neomejeno prenesel na filmskega producenta pravico predelave in vključitve prvotnega dela v avdiovizualno delo, svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali na fotografijah, nastalih v zvezi s produkcijo avdiovizualnega dela, če ni s pogodbo drugače določeno.
2
·
(2) S sklenitvijo pogodbe o avdiovizualni priredbi se šteje, da je avtor prvotnega dela izključno in neomejeno prenesel na filmskega producenta pravico predelave in vključitve prvotnega dela v avdiovizualno delo, svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali na fotografijah, nastalih v zvezi s produkcijo avdiovizualnega dela, če ni s pogodbo drugače določeno.
3
−
4. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo avdiovizualnega dela;
3
+
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima avtor prvotnega dela:
4
−
5. pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev deljenja vsebin na spletu;
−
5
−
6. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev videa na zahtevo;
−
6
−
7. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje na voljo javnosti avdiovizualnega dela za namen doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi, ki ni obseženo s 5. in 6. točko tega odstavka.
−
7
·
1. izključno pravico do nadaljnje predelave avdiovizualnega dela v kakšno drugo umetniško obliko;
4
·
1. izključno pravico do nadaljnje predelave avdiovizualnega dela v kakšno drugo umetniško obliko;
8
·
2. izključno pravico do nove avdiovizualne priredbe prvotnega dela, vendar po preteku desetih let od sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka;
5
·
2. izključno pravico do nove avdiovizualne priredbe prvotnega dela, vendar po preteku desetih let od sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka;
9
·
3. pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta za vsakokratno dajanje v najem videogramov avdiovizualnega dela;
6
·
3. pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta za vsakokratno dajanje v najem videogramov avdiovizualnega dela;
10
·
4. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo avdiovizualnega dela;
7
·
4. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo avdiovizualnega dela;
11
·
5. pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev deljenja vsebin na spletu;
8
·
5. pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev deljenja vsebin na spletu;
12
·
6. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev videa na zahtevo;
9
·
6. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev videa na zahtevo;
13
·
7. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje na voljo javnosti avdiovizualnega dela za namen doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi, ki ni obseženo s 5. in 6. točko tega odstavka.
10
·
7. pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje na voljo javnosti avdiovizualnega dela za namen doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi, ki ni obseženo s 5. in 6. točko tega odstavka.
14
·
(4) Avtor prvotnega dela se ne more odpovedati pravicam iz prejšnjega odstavka. Soavtorji avdiovizualnega dela
11
·
(4) Avtor prvotnega dela se ne more odpovedati pravicam iz prejšnjega odstavka. Soavtorji avdiovizualnega dela
1
−
(1) Za soavtorje avdiovizualnega dela veljajo:
1
+
(1) Za soavtorje audiovizualnega dela veljajo:
2
·
1. avtor priredbe,
2
·
1. avtor priredbe,
3
·
2. pisec scenarija,
3
·
2. pisec scenarija,
4
−
3. glavni snemalec,
4
+
3. avtor dialogov,
5
−
4. glavni režiser.
5
+
4. direktor fotografije,
6
−
(2) Pri avdiovizualnem delu, v katerem je animacija bistveni element, velja za soavtorja takega dela tudi glavni animator.
6
+
5. glavni režiser,
7
−
(3) Pri avdiovizualnem delu, v katerem je glasba bistveni element, velja za soavtorja takega dela tudi njen skladatelj, če je glasba pisana posebej za to delo. Če pretežni del glasbe spremlja besedilo, velja za soavtorja avdiovizualnega dela tudi pisec besedila. Avtorji prispevkov k avdiovizualnem delu
7
+
6. skladatelj filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu.
+
8
+
(2) Pri avdiovizualnem delu, pri katerem je animacija bistven element, velja za soavtorja takega dela tudi glavni animator. Avtorji prispevkov k avdiovizualnem delu
1
·
(1) Razmerja filmskega producenta do soavtorjev avdiovizualnega dela in avtorjev prispevkov ter razmerja med samimi avtorji se urejajo s pogodbo o filmski produkciji, ki se v skladu s tem zakonom sklene v pisni obliki.
1
·
(1) Razmerja filmskega producenta do soavtorjev avdiovizualnega dela in avtorjev prispevkov ter razmerja med samimi avtorji se urejajo s pogodbo o filmski produkciji, ki se v skladu s tem zakonom sklene v pisni obliki.
2
·
(2) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so soavtorji izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta vse svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali pri tem delu nastalih fotografijah, če ni s pogodbo drugače določeno.
2
·
(2) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so soavtorji izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta vse svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali pri tem delu nastalih fotografijah, če ni s pogodbo drugače določeno.
3
·
(3) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so avtorji prispevkov izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta pravico do uporabe svojih prispevkov za dokončanje avdiovizualnega dela.
3
·
(3) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so avtorji prispevkov izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta pravico do uporabe svojih prispevkov za dokončanje avdiovizualnega dela.
4
−
4. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo avdiovizualnega dela;
4
+
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov imajo:
5
−
5. soavtorji pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev deljenja vsebin na spletu;
−
6
−
6. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev videa na zahtevo;
−
7
−
7. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje na voljo javnosti avdiovizualnega dela za namen doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi, ki ni obseženo s 5. in 6. točko tega odstavka.
−
8
·
1. soavtorji izključno pravico do nadaljnje predelave avdiovizualnega dela v kakšno drugo umetniško obliko;
5
·
1. soavtorji izključno pravico do nadaljnje predelave avdiovizualnega dela v kakšno drugo umetniško obliko;
9
·
2. avtorji prispevkov pravico, da svoje prispevke k avdiovizualnem delu posebej uporabljajo, če niso s tem prizadete pravice filmskega producenta;
6
·
2. avtorji prispevkov pravico, da svoje prispevke k avdiovizualnem delu posebej uporabljajo, če niso s tem prizadete pravice filmskega producenta;
10
·
3. soavtorji pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta za vsakokratno dajanje v najem videogramov avdiovizualnega dela;
7
·
3. soavtorji pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta za vsakokratno dajanje v najem videogramov avdiovizualnega dela;
11
·
4. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo avdiovizualnega dela;
8
·
4. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo avdiovizualnega dela;
12
·
5. soavtorji pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev deljenja vsebin na spletu;
9
·
5. soavtorji pravico do primernega nadomestila od ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev deljenja vsebin na spletu;
13
·
6. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev videa na zahtevo;
10
·
6. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno priobčitev javnosti avdiovizualnega dela v okviru storitev videa na zahtevo;
14
·
7. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje na voljo javnosti avdiovizualnega dela za namen doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi, ki ni obseženo s 5. in 6. točko tega odstavka.
11
·
7. soavtorji pravico do primernega nadomestila za vsakokratno dajanje na voljo javnosti avdiovizualnega dela za namen doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi, ki ni obseženo s 5. in 6. točko tega odstavka.
15
·
(5) Soavtorji in avtorji prispevkov se ne morejo odpovedati pravicam iz prejšnjega odstavka. Avtorski honorar
12
·
(5) Soavtorji in avtorji prispevkov se ne morejo odpovedati pravicam iz prejšnjega odstavka. Avtorski honorar
1
·
(1) Soavtorjem avdiovizualnega dela pripada avtorski honorar ločeno za vsako preneseno materialno avtorsko pravico ali drugo pravico avtorja.
1
·
(1) Soavtorjem avdiovizualnega dela pripada avtorski honorar ločeno za vsako preneseno materialno avtorsko pravico ali drugo pravico avtorja.
2
−
(2) Filmski producent poroča soavtorjem avdiovizualnega dela ob upoštevanju 82. člena tega zakona ločeno za vsako dovoljeno vrsto uporabe dela.
2
+
(2) Filmski producent poroča soavtorjem avdiovizualnega dela ob upoštevanju 82. člena tega zakona ločeno za vsako dovoljeno vrsto uporabe dela. Dokončanje avdiovizualnega dela
1
·
(1) Če ni v pogodbi drugače določeno, lahko zakoniti pridobitelj računalniškega programa izvrši dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena, vključno z odpravo napak, brez dovoljenja avtorja, če je to potrebno zaradi uporabe računalniškega programa v skladu z njegovim namenom.
1
·
(1) Če ni v pogodbi drugače določeno, lahko zakoniti pridobitelj računalniškega programa izvrši dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena, vključno z odpravo napak, brez dovoljenja avtorja, če je to potrebno zaradi uporabe računalniškega programa v skladu z njegovim namenom.
2
·
(2) Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi njegove uporabe.
2
·
(2) Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi njegove uporabe.
3
·
(3) Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri njegovem nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenašanju ali shranjevanju, do katerih je upravičen.
3
·
(3) Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri njegovem nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenašanju ali shranjevanju, do katerih je upravičen.
4
−
(4) Za računalniške programe ne veljajo določbe tega zakona o pravici skesanja (20. člen) ter o privatnem ali drugem lastnem reproduciranju (37. do 39. člen in 50. člen). Računalniških programov ni mogoče javno posojati (36. člen), če ni s pogodbo z avtorjem drugače določeno.
4
+
(4) Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko v primeru:
5
−
(5) Pogodbena določila, ki so v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, so nična. Dekompiliranje
5
+
1. ponazoritve pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno uporabi računalniški program, če so izpolnjeni pogoji iz 47.b člena tega zakona, izvrši dejanja iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je distribuiranje omejeno na elektronsko obliko;
+
6
+
2. dela izven pravnega prometa, če so izpolnjeni pogoji iz 50.e, 50.f in 50.g člena tega zakona, izvrši dejanja iz prvega odstavka prejšnjega člena;
+
7
+
3. besedilnega in podatkovnega rudarjenja, če so izpolnjeni pogoji iz 57.a člena tega zakona, izvrši dejanja iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
+
8
+
4. ohranjanja kulturne dediščine, če so izpolnjeni pogoji iz 57.d člena tega zakona, izvrši dejanja iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
+
9
+
(5) Za računalniške programe ne veljajo določbe tega zakona o pravici skesanja (20. člen), pravici do nadomestila, zavezancih ter privatnem in drugem lastnem reproduciranju (37., 38. in 50. člen), pravici avtorja do primernega nadomestila za radiodifuzno retransmisijo (peti odstavek 76. člena), pravici do primernega nadomestila za priobčitev javnosti v okviru storitev deljenja vsebin na spletu (šesti odstavek 76. člena), avtorskem honorarju in nadomestilu (81. člen), evidenci prihodka in poročanju (82. člen), alternativnem reševanju sporov (82.a člen) in preklicu materialne avtorske pravice (83. člen). Računalniških programov ni mogoče javno posojati (36. člen), če ni s pogodbo z avtorjem drugače določeno.
+
10
+
(6) Pogodbena določila, ki so v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, so nična. Dekompiliranje
1
−
(1) Izvajalci so igralci, pevci, glasbeniki, plesalci in druge osebe, ki z igranjem, petjem, plesom, recitiranjem ali kako drugače umetniško izvajajo avtorska ali folklorna dela.
1
+
(1) "Izvajalci" pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela.
2
·
(2) Za izvajalce po prejšnjem odstavku se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki. Zastopnik skupine izvajalcev
2
·
(2) Za izvajalce po prejšnjem odstavku se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki. Zastopnik skupine izvajalcev
1
−
Izvajalci imajo izključno pravico:
1
+
Izvajalec ima izključno pravico:
2
−
1. radiodifuznega oddajanja in druge oblike javne priobčitve svoje izvedbe, razen če je izvedba sama po sebi radiodifuzna ali če gre za oddajanje posnetka;
2
+
1. snemanja svoje žive izvedbe;
3
−
2. snemanja svoje žive izvedbe;
3
+
2. reproduciranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
4
−
3. reproduciranja posnetkov svoje izvedbe na fonograme in videograme;
4
+
3. javnega prenašanja svoje žive izvedbe;
5
−
4. distribuiranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
5
+
4. radiodifuznega oddajanja svoje žive izvedbe;
6
−
5. dajanja v najem fonogramov in videogramov s svojo izvedbo. Pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma
6
+
5. dajanja na voljo javnosti fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
+
7
+
6. distribuiranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
+
8
+
7. dajanja v najem fonogramov in videogramov s svojo izvedbo. Pravica do nadomestila pri priobčitvi javnosti fonograma in videograma
1
−
Izvajalec ima pravico do deleža na nadomestilu, ki ga prejme proizvajalec fonograma za javno priobčitev fonograma z njegovo izvedbo. Pravica do nadomestila
1
+
(1) Izvajalec ima pravico do deleža na nadomestilu, ki ga prejme proizvajalec fonograma za priobčitev javnosti fonograma z njegovo izvedbo.
+
2
+
(2) Izvajalec ima pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko priobčitve javnosti videograma s svojo izvedbo. Nadomestilo uporabnik plača izvajalcu.
+
3
+
(3) Izvajalec se pravici po tem členu ne more odpovedati. Preklic pogodbe o prenosu pravic
+
1
+
(1) Če izvajalec zahteva preklic pogodbe o prenosu materialnih pravic po 83. členu tega zakona, ker proizvajalec fonogramov v 50 letih od zakonite izdaje fonograma ali, če ta ni bil izdan, v 50 letih od njegove zakonite priobčitve javnosti ni v zadostni količini ponudil primerkov fonogramov za prodajo ali jih po žici ali brezžično ni naredil dostopne javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo, znaša dodatni rok iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona eno leto.
+
2
+
(2) Če proizvajalec fonogramov v roku iz prejšnjega odstavka ne izvede obeh načinov izkoriščanja, lahko izvajalec uveljavi preklic pogodbe o prenosu materialnih pravic. Dodatno letno nadomestilo
+
1
+
(1) Izvajalec, ki ima po pogodbi o prenosu materialnih pravic na proizvajalca fonogramov pravico zahtevati nadomestilo v enkratnem znesku, ima pravico do dodatnega letnega nadomestila od proizvajalca fonograma za vsako polno leto po izteku 50. leta od zakonite izdaje fonograma ali, če ta ni bil izdan, po izteku 50. leta od njegove zakonite priobčitve javnosti. Pravici do tega nadomestila se izvajalec ne more odpovedati.
+
2
+
(2) Skupni znesek, ki ga mora proizvajalec fonogramov nameniti za plačilo letnega dodatnega nadomestila iz prejšnjega odstavka, znaša 20 % prihodkov, ki jih je prejel v letu pred letom, za katero se zagotovi navedeno nadomestilo, za reproduciranje, distribuiranje in dajanje na voljo javnosti fonogramov, po izteku 50. leta od zakonite izdaje fonograma ali, če ta ni bil izdan, po izteku 50. leta od njegove zakonite priobčitve javnosti.
+
3
+
(3) Proizvajalci fonogramov posredujejo izvajalcem, ki so upravičeni do dodatnega letnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena, na njihovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za zagotovitev plačila tega nadomestila. Ponavljajoče se nadomestilo
+
1
+
Če je izvajalec po pogodbi o prenosu materialnih pravic upravičen do ponavljajočih se nadomestil, se mu pri njihovih izplačilih, izvedenih po 50. letu od zakonite izdaje fonograma ali, če ta ni bil izdan, po 50. letu od njegove zakonite priobčitve javnosti, ne smejo odbiti predplačila ali odšteti pogodbeno določeni odbitki. Pravica do nadomestila
1
−
Izvajalec ima pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje po drugem odstavku 37. člena tega zakona. Domneva prenosa
1
+
(1) Izvajalec ima pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje po drugem odstavku 37. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Kadar je izvajalec na proizvajalca fonograma ali filmskega producenta prenesel pravico dajanja v najem fonogramov ali videogramov s svojo izvedbo, mu mora proizvajalec fonograma ali filmski producent plačati pravično nadomestilo. Izvajalec se pravici do pravičnega nadomestila ne more odpovedati. Domneva prenosa
1
−
Pravice izvajalca trajajo 50 let od datuma izvedbe. Če je bil v tem času posnetek izvedbe zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalca 50 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve, ki se je pripetila najprej.
1
+
Pravice izvajalca trajajo 50 let od datuma izvedbe. Če je bil v tem času posnetek izvedbe drugače kot na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalca 50 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve, ki se je pripetila najprej. Če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve javnosti, ki se je pripetila najprej.
2
·
2. oddelek PRAVICE PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV Proizvajalec fonogramov
2
·
2. oddelek PRAVICE PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV Proizvajalec fonogramov
1
−
Proizvajalec fonogramov je fizična ali pravna oseba, ki prva posname zvoke neke izvedbe ali druge zvoke. Pravice proizvajalca fonogramov
1
+
(1) Proizvajalec fonogramov je fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in odgovornost za prvi posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestkov zvokov.
+
2
+
(2) Fonogram pomeni posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo.
+
3
+
(3) Posnetek pomeni fiksiranje zvokov ali njihovih nadomestkov na nosilec, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave. Pravice proizvajalca fonogramov
1
·
Proizvajalec fonogramov ima izključno pravico:
1
·
Proizvajalec fonogramov ima izključno pravico:
2
·
1. reproduciranja svojih fonogramov;
2
·
1. reproduciranja svojih fonogramov;
3
·
2. predelave svojih fonogramov;
3
·
2. predelave svojih fonogramov;
4
·
3. distribuiranja svojih fonogramov;
4
·
3. distribuiranja svojih fonogramov;
5
−
4. dajanja v najem svojih fonogramov. Pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma
5
+
4. dajanja v najem svojih fonogramov;
+
6
+
5. dajanja na voljo javnosti svojih fonogramov. Pravica do nadomestila pri priobčitvi javnosti fonograma
1
−
(1) Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo.
1
+
(1) Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko priobčitve javnosti, je dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo.
2
·
(2) Polovico nadomestila iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec fonogramov izplačati izvajalcem, katerih izvedbe so posnete na uporabljenem fonogramu, če niso s pogodbo med njimi določeni drugačni deleži.
2
·
(2) Polovico nadomestila iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec fonogramov izplačati izvajalcem, katerih izvedbe so posnete na uporabljenem fonogramu, če niso s pogodbo med njimi določeni drugačni deleži.
3
·
(3) Za namen tega člena se fonogrami, ki so bili dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo, štejejo kot fonogrami, ki so bili izdani v komercialne namene. Pravica do nadomestila
3
·
(3) Za namen tega člena se fonogrami, ki so bili dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo, štejejo kot fonogrami, ki so bili izdani v komercialne namene. Pravica do nadomestila
4
−
javni priobčitvi
4
+
priobčitvi javnosti
1
−
Pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil narejen posnetek. Če je bil v tem času fonogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice proizvajalca fonogramov 50 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve, ki se je pripetila najprej.
1
+
Pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil posnetek narejen. Če je bil fonogram v tem času zakonito izdan, trajajo pravice 70 let od take prve izdaje. V primeru, da ni bilo take izdaje, pa je bil fonogram v tem času zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice 70 let od take prve priobčitve javnosti.
2
·
3. oddelek PRAVICE FILMSKIH PRODUCENTOV Filmski producent
2
·
3. oddelek PRAVICE FILMSKIH PRODUCENTOV Filmski producent
1
−
Filmski producent je fizična ali pravna oseba, ki v svojem imenu in za svoj ali tuj račun organizira in vodi ustvarjanje avdiovizualnega dela ali zaporedja gibljivih slik ter je odgovorna za njegovo dokončanje. Pravice filmskega producenta
1
+
(1) Filmski producent je fizična ali pravna oseba, ki v svojem imenu in za svoj ali tuj račun organizira in vodi ustvarjanje avdiovizualnega dela ali zaporedja gibljivih slik ter je odgovorna za njegovo dokončanje.
+
2
+
(2) Videogram pomeni prvi posnetek avdiovizualnega dela ali zaporedja gibljivih slik, z zvokom ali brez, ali njihovega nadomestka, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave. Pravice filmskega producenta
1
·
Filmski producent ima izključno pravico:
1
·
Filmski producent ima izključno pravico:
2
·
1. reproduciranja svojih videogramov;
2
·
1. reproduciranja svojih videogramov;
3
·
2. distribuiranja svojih videogramov;
3
·
2. distribuiranja svojih videogramov;
4
·
3. dajanja v najem svojih videogramov;
4
·
3. dajanja v najem svojih videogramov;
5
−
4. javnega prikazovanja svojih videogramov. Pravica do nadomestila
5
+
4. javnega prikazovanja svojih videogramov;
+
6
+
5. dajanja na voljo javnosti svojih videogramov. Pravica do nadomestila pri priobčitvi javnosti videograma
+
1
+
Filmski producent ima pravico do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko priobčitve javnosti videograma. Pravica do nadomestila
1
·
RTV organizacija ima izključno pravico:
1
·
RTV organizacija ima izključno pravico:
2
·
1. radiodifuzne retransmisije svojih oddaj;
2
·
1. radiodifuzne retransmisije svojih oddaj;
3
·
2. sekundarnega radiodifuznega oddajanja svojih oddaj, če se izvaja na krajih, ki so dostopni javnosti proti plačilu vstopnine;
3
·
2. sekundarnega radiodifuznega oddajanja svojih oddaj, če se izvaja na krajih, ki so dostopni javnosti proti plačilu vstopnine;
4
·
3. snemanja svojih oddaj;
4
·
3. snemanja svojih oddaj;
5
·
4. reproduciranja posnetkov svojih oddaj;
5
·
4. reproduciranja posnetkov svojih oddaj;
6
−
5. distribuiranja posnetkov svojih oddaj. Trajanje pravic
6
+
5. distribuiranja posnetkov svojih oddaj;
+
7
+
6. dajanja na voljo javnosti posnetkov svojih oddaj. Trajanje pravic
1
−
(1) Založniki imajo pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje po tretjem odstavku 37. člena tega zakona, kadar so avtorji nanje prenesli svoje pravice.
1
+
(1) Založniki imajo pravico do deleža nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje po tretjem odstavku 37. člena tega zakona, kadar so avtorji nanje prenesli svoje pravice.
2
·
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka traja 50 let od zakonite izdaje dela. Medijske publikacije
2
·
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka traja 50 let od zakonite izdaje dela. Medijske publikacije
+
1
+
(1) Založnik medijske publikacije s sedežem v Evropski uniji ima za uporabo medijske publikacije v okviru storitev ponudnika storitev informacijske družbe, kot ga ureja zakon, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, izključno pravico:
+
2
+
1. reproduciranja svoje medijske publikacije;
+
3
+
2. dajanja na voljo javnosti svoje medijske publikacije.
+
4
+
(2) Za medijsko publikacijo po tem zakonu se šteje zbirka, sestavljena pretežno iz literarnih del novinarske narave, ki lahko vključuje tudi druga avtorska dela ali predmete sorodnih pravic, in ki:
+
5
+
1. predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod enakim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa;
+
6
+
2. ima namen splošno javnost obveščati o novicah ali drugih temah ter
+
7
+
3. je objavljena v kateremkoli mediju na pobudo ponudnika storitve, ki je zanj uredniško odgovoren in ga nadzira.
+
8
+
(3) Za medijske publikacije iz prejšnjega odstavka se ne štejejo periodične publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, kot so znanstvene revije.
+
9
+
(4) Pravici iz prvega odstavka tega člena ne vključujeta:
+
10
+
1. zasebne ali nekomercialne uporabe medijskih publikacij, kadar jih uporabljajo posamezni uporabniki;
+
11
+
2. dejanja vstavljanja hiperpovezave;
+
12
+
3. uporabe posameznih besed ali zelo kratkih izvlečkov iz medijske publikacije.
+
13
+
(5) Pravici iz prvega odstavka tega člena ne posegata v pravice avtorjev na delih in pravice imetnikov sorodnih pravic na predmetih sorodnih pravic, vključenih v medijsko publikacijo. Založnik medijske publikacije ne more uveljavljati pravic iz prvega odstavka tega člena:
+
14
+
1. nasproti avtorju dela, katerega avtorsko delo je vključeno v medijsko publikacijo, ali imetnika sorodne pravice, katerega predmet sorodne pravice je vključen v medijsko publikacijo, in tudi ne preprečiti avtorju ali imetniku sorodne pravice, da isto avtorsko delo ali isti predmet sorodne pravice uporablja neodvisno od založnikove medijske publikacije, v katero je vključeno;
+
15
+
2. nasproti drugemu uporabniku, ki je na podlagi neizključnega prenosa pridobil pravice za uporabo istega dela ali predmeta sorodne pravice, ki je na podlagi neizključnega prenosa pravic vključeno v založnikovo medijsko publikacijo;
+
16
+
3. tako, da prepove uporabo dela ali predmeta sorodne pravice, ki je vključen v njegovo medijsko publikacijo, če to delo ali predmet sorodne pravice ni več varovan po določbah tega zakona.
+
17
+
(6) Pravici iz prvega odstavka tega člena trajata dve leti od prve zakonite objave medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave medijske publikacije.
+
18
+
(7) Avtor ima pravico do primernega deleža prihodka, ki ga na podlagi prvega odstavka tega člena od ponudnika storitev informacijske družbe prejme založnik medijske publikacije, v katero je vključeno avtorsko delo tega avtorja. Avtor se tej pravici ne more odpovedati. Neobjavljena prosta dela
1
−
(1) Oseba, ki prvič zakonito izda še neobjavljeno delo, na katerem so avtorske pravice že potekle, uživa varstvo, ki je enako materialnim avtorskim pravicam in drugim pravicam avtorja po tem zakonu.
1
+
(1) Oseba, ki prvič zakonito izda ali priobči javnosti še neobjavljeno delo, na katerem so avtorske pravice že potekle, uživa varstvo, ki je enako materialnim avtorskim pravicam in drugim pravicam avtorja po tem zakonu.
2
−
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo 25 let od prve zakonite izdaje dela. Kritične ali znanstvene izdaje prostih del
2
+
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo 25 let od prve zakonite izdaje ali priobčitve javnosti dela. Kritične ali znanstvene izdaje prostih del
1
·
(1) Oseba, ki pripravi izdajo dela, na katerem so avtorske pravice že potekle in je rezultat znanstvene dejavnosti ter se bistveno razlikuje od znanih izdaj tega dela, uživa varstvo, ki je enako materialnim avtorskim pravicam in drugim pravicam avtorja po tem zakonu.
1
·
(1) Oseba, ki pripravi izdajo dela, na katerem so avtorske pravice že potekle in je rezultat znanstvene dejavnosti ter se bistveno razlikuje od znanih izdaj tega dela, uživa varstvo, ki je enako materialnim avtorskim pravicam in drugim pravicam avtorja po tem zakonu.
2
−
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo 30 let od prve zakonite izdaje dela. Šesto poglavje UVELJAVLJANJE PRAVIC
2
+
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo 30 let od prve zakonite izdaje dela.
3
−
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE Avtor in zastopnik
3
+
6. oddelek PRAVICE IZDELOVALCEV PODATKOVNIH BAZ Podatkovne baze
+
1
+
(1) Podatkovna baza je zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno naložbo.
+
2
+
(2) Varstvo podatkovne baze ali njene vsebine po tem oddelku je neodvisno od njunega varstva z avtorsko pravico ali drugimi pravicami. Z uvrstitvijo gradiva v podatkovno bazo in z njegovo uporabo ne smejo biti prizadete pravice na tem gradivu. Predmet varstva
+
1
+
(1) Predmet varstva po tem oddelku obsega:
+
2
+
1. celotno vsebino podatkovne baze,
+
3
+
2. vsak kakovostno ali količinsko znatni del vsebine podatkovne baze,
+
4
+
3. kakovostno ali količinsko neznatne dele vsebine podatkovne baze, kadar se ti uporabljajo ponovljeno in sistematično, pa je to v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali v nerazumni meri prizadane zakonite interese njenega izdelovalca.
+
5
+
(2) Varstvo po tem oddelku ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih podatkovnih baz. Pravice izdelovalca podatkovnih baz
+
1
+
Izdelovalec podatkovnih baz ima izključno pravico:
+
2
+
1. reproduciranja svoje podatkovne baze;
+
3
+
2. distribuiranja primerkov svoje podatkovne baze;
+
4
+
3. dajanja v najem primerkov svoje podatkovne baze;
+
5
+
4. dajanja na voljo javnosti svoje podatkovne baze;
+
6
+
5. drugih oblik priobčitve javnosti svoje podatkovne baze. Pravice in obveznosti upravičenih uporabnikov
+
1
+
(1) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka lahko prosto uporablja kakovostno ali količinsko neznatne dele njene vsebine za kakršenkoli namen. Kadar je uporabnik upravičen samo do dela podatkovne baze, velja določba tega člena le za ta del.
+
2
+
(2) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka ne sme izvrševati dejanj, ki so v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali ki v nerazumni meri prizadanejo zakonite interese njenega izdelovalca.
+
3
+
(3) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka ne sme prizadeti avtorske ali sorodnih pravic na delih ali predmetih, ki so vsebovani v tej bazi.
+
4
+
(4) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična. Delovno razmerje in podjemniška pogodba
+
1
+
Kadar podatkovno bazo izdela delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali jo izdela prevzemnik po podjemniški pogodbi, se šteje, da so izključne pravice na tej podatkovni bazi izključno in neomejeno prenesene na delodajalca ali naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno. Trajanje pravic
+
1
+
(1) Pravice izdelovalca podatkovnih baz trajajo 15 let, odkar je bila baza izdelana. Če je bila podatkovna baza v tem času zakonito objavljena, trajajo pravice 15 let od take prve objave.
+
2
+
(2) Vsaka kakovostno ali količinsko znatna sprememba vsebine podatkovne baze, ki ima za posledico kakovostno ali količinsko znatno novo naložbo, povzroči za tako nastalo podatkovno bazo tek novega varstvenega roka. Znatna sprememba vsebine vključuje tudi nabiranje postopnih dopolnitev, izbrisov ali sprememb baze. Vsebinske omejitve izdelovalčevih pravic
+
1
+
(1) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze lahko uporablja znaten del njene vsebine v primeru:
+
2
+
1. ponazoritve pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno, če so izpolnjeni pogoji iz 47.b člena tega zakona;
+
3
+
2. ponazoritve pri neposrednem poučevanju, če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona;
+
4
+
3. privatne ali druge lastne uporabe neelektronske podatkovne baze, če so izpolnjeni pogoji iz 50. člena tega zakona.
+
5
+
(2) Uporaba objavljene podatkovne baze je dopustna v primeru:
+
6
+
1. del izven pravnega prometa, če so izpolnjeni pogoji iz 50.e, 50.f in 50.g člena tega zakona;
+
7
+
2. besedilnega in podatkovnega rudarjenja, če so izpolnjeni pogoji iz 57.a člena tega zakona;
+
8
+
3. besedilnega in podatkovnega rudarjenja za namene znanstvenega raziskovanja, če so izpolnjeni pogoji iz 57.b člena tega zakona;
+
9
+
4. ohranjanja kulturne dediščine, če so izpolnjeni pogoji iz 57.d člena tega zakona.
+
10
+
(3) Uporaba podatkovne baze je prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki. Šesto poglavje UPRAVLJANJE IN UVELJAVLJANJE PRAVIC ( prenehalo veljati )
+
11
+
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE Avtor in zastopnik
1
−
Avtor lahko uveljavlja svoje avtorske pravice osebno ali po zastopniku. Individualno in kolektivno uveljavljanje
1
+
Individualno in kolektivno uveljavljanje
1
−
Avtorske pravice se uveljavljajo posamično (individualno), to je za vsako posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več avtorskih del več avtorjev hkrati, če ta zakon tako določa. Vsebina uveljavljanja po zastopniku
1
+
Vsebina upravljanja po zastopniku
1
−
(1) Uveljavljanje avtorskih pravic po zastopniku obsega:
1
+
Sorodne pravice
2
−
1. zastopanje avtorjev pri njihovih pravnih poslih in razmerjih z uporabniki oziroma naročniki njihovih del, vključno s pobiranjem avtorskih honorarjev ali drugih nadomestil;
−
3
−
2. zastopanje avtorjev v postopkih pred sodišči in drugimi organi zaradi varstva njihovih avtorskih pravic.
−
4
−
(2) Kadar avtor uveljavlja svoje pravice pred sodišči ali drugimi organi po zastopniku, ki je domača pravna oseba, je tak zastopnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom od nasprotne stranke po svoji tarifi, če pooblaščeni delavec zastopnika izpolnjuje naslednje pogoje: da je državljan Republike Slovenije; da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naziv diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete; da je opravil pravniški državni izpit; da ima pet let praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik; da aktivno obvlada slovenski jezik. Zastopniško tarifo sprejema zastopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Sorodne pravice
−
1
−
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na avtorsko pravico, se smiselno uporabljajo za sorodne pravice.
1
+
2. oddelek KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE Dejavnost kolektivnih organizacij
2
−
2. oddelek KOLEKTIVNO UVELJAVLJANJE Vsebina kolektivnega uveljavljanja
−
1
−
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic obsega:
1
+
Obvezno kolektivno upravljanje
2
−
1. prenos neizključnih pravic za uporabo avtorskih del;
−
3
−
2. pobiranje in izterjavo avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del;
−
4
−
3. delitev zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil med avtorje;
−
5
−
4. uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi. Primeri kolektivnega uveljavljanja
−
1
−
(1) Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic je dopustno samo glede že objavljenih avtorskih del in v naslednjih primerih:
1
+
Vloga za izdajo dovoljenja
2
−
1. javna priobčitev neodrskih glasbenih del in pisanih del s področja književnosti (male pravice);
−
3
−
2. odplačna odsvojitev izvirnikov likovnih del (sledna pravica);
−
4
−
3. javno posojanje izvirnikov ali primerkov avtorskih del, razen računalniških programov in baz podatkov;
−
5
−
4. reproduciranje avtorskih del za privatno ali drugo lastno uporabo;
−
6
−
5. kabelska retransmisija avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali so bile pravice prenesene na njih od drugih imetnikov pravic;
−
7
−
6. reproduciranje glasbenih in književnih del na fonograme in videograme (mehanične pravice);
−
8
−
7. dajanje v najem fonogramov in videogramov;
−
9
−
8. reproduciranje avtorskih del v čitankah in učbenikih za pouk;
−
10
−
9. ponatis aktualnih člankov v dnevnem in periodičnem tisku;
−
11
−
10. reproduciranje likovnih del, fotografij, načrtov in skic v dnevnem in periodičnem tisku;
−
12
−
11. ponatis odlomkov ali krajših pisanih del s področja leposlovja v dnevnem in periodičnem tisku;
−
13
−
12. reproduciranje in javna priobčitev del v okviru propagandnih sporočil, ki trajajo do 60 sekund;
−
14
−
13. reproduciranje del na splošno dostopnih krajih z namenom doseganja gospodarske koristi.
−
15
−
(2) Pravice iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavljajo samo kolektivno. Kolektivne organizacije
−
1
−
(1) S kolektivnim uveljavljanjem avtorskih pravic se lahko ukvarjajo samo organizacije avtorjev, ki se ustanovijo za ta namen in imajo za to dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (urad).
1
+
Razlogi za zavrnitev
2
−
(2) Organizacije avtorjev za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic iz prejšnjega odstavka (kolektivne organizacije) poslujejo z neprofitnim namenom in se smejo ukvarjati samo s kolektivnim uveljavljanjem avtorskih pravic.
−
3
−
(3) Kolektivne organizacije upravljajo člani v skladu z njihovimi statuti.
−
4
−
(4) Kolektivna organizacija lahko administrativno-tehnične posle v zvezi s kolektivnim uveljavljanjem avtorskih pravic s pogodbo zaupa drugi kolektivni organizaciji ali gospodarski družbi. Pogoji za dovoljenje
−
1
−
(1) Urad izda dovoljenje kolektivni organizaciji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1
+
Izdaja dovoljenja
2
−
1. da ima sedež v Republiki Sloveniji;
−
3
−
2. da je odprta vsem imetnikom pravic;
−
4
−
3. da je njen statut v skladu s tem zakonom;
−
5
−
4. da zagotavlja učinkovito in gospodarno uveljavljanje pravic na območju celotne države.
−
6
−
(2) Pri ugotavljanju pogojev za učinkovito uveljavljanje avtorskih pravic iz 4. točke prejšnjega odstavka urad upošteva zlasti: število avtorjev, ki so sklenili pogodbo s kolektivno organizacijo, obseg uporabe avtorskih del oziroma število možnih uporabnikov, način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija doseči svoje cilje ter sposobnost uveljavljanja pravic v tujini. Statut
−
1
−
Statut kolektivne organizacije mora vsebovati zlasti:
1
+
Pogodba z avtorjem
2
−
1. ime, ki ne sme biti identično ali zamenljivo z imenom druge kolektivne organizacije;
−
3
−
2. cilje in namene ter vrste pravic, ki jih uveljavljajo;
−
4
−
3. pogoje za pridobitev in prenehanje članstva, pri čemer število njenih članov ne more biti manjše od deset;
−
5
−
4. kategorije imetnikov avtorskih pravic (avtorji prvotnega dela, avtorji priredbe, avtorji prevoda itd., dediči, založniki, delodajalci) ter vrste članstva (redni, pridruženi, občasni, častni, zunanji itd.), od česar je odvisno sodelovanje pri upravljanju kolektivne organizacije;
−
6
−
5. pravice članov in sistem glasovanja po vrstah članstva;
−
7
−
6. dolžnosti članov in disciplinske določbe;
−
8
−
7. vodstvene in predstavniške organe ter njihove pristojnosti, določbe o sklicevanju, konstituiranju in delu organov;
−
9
−
8. postopke za imenovanje in razrešitev funkcionarjev;
−
10
−
9. temeljna načela za razdeljevanje zbranih avtorskih honorarjev med upravičence;
−
11
−
10. sistem nadzorstva nad finančnim in materialnim poslovanjem;
−
12
−
11. način delitve sredstev v primeru prenehanja organizacije. Dovoljenje urada
−
1
−
(1) Urad izda dovoljenje kolektivni organizaciji na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v uradnem glasilu Republike Slovenije.
1
+
Dolžnost sprejema pravic v kolektivno upravljanje
2
−
(2) Za kolektivno uveljavljanje določenih pravic iz 148. člena tega zakona na isti vrsti avtorskih del se praviloma izda dovoljenje samo eni kolektivni organizaciji.
−
3
−
(3) Urad izda dovoljenje z upravno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba. O pritožbi odloči Vlada Republike Slovenije.
−
4
−
(4) Dokončna odločba iz prejšnjega odstavka se objavi v uradnem glasilu Republike Slovenije. Preklic dovoljenja
−
1
−
(1) Urad prekliče izdano dovoljenje, če nastopijo okoliščine, ki bi bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, ali če kolektivna organizacija huje ali večkrat krši določbe tega zakona.
1
+
Pravila o delitvi prihodka
2
−
(2) V tem primeru urad kolektivno organizacijo najprej pisno opozori in ji določi rok najmanj 30 dni za odpravo ugotovljenih kršitev.
−
3
−
(3) Preklic dovoljenja začne veljati 30. dan po objavi dokončne odločbe v uradnem glasilu Republike Slovenije. Splošne tarife in tarifni sporazumi
−
1
−
(1) Kolektivna organizacija sprejme splošne tarife za uporabo avtorskih del.
1
+
Poseben primer delitve
2
−
(2) Kolektivna organizacija predloži splošne tarife v odobritev uradu. Odobrene splošne tarife se objavijo v uradnem glasilu Republike Slovenije.
−
3
−
(3) S tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov se lahko določijo posebne tarife. Pravila o delitvi
−
1
−
(1) Kolektivna organizacija sprejme pravilnik o delitvi zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil, ki mora biti v skladu s temeljnimi načeli tega zakona in statuta ter mora izključiti vsako arbitrarnost.
1
+
Dolžnost obveščanja
2
−
(2) Delitev mora upoštevati načelo spodbujanja in podpiranja kulturnoumetniških stvaritev, ki so pomembne za razvoj kulture.
−
3
−
(3) Za kritje stroškov kolektivne organizacije se lahko nameni največ 30 % zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil. Poseben primer delitve
−
1
−
(1) Nadomestilo, zbrano na podlagi drugega odstavka 37. člena tega zakona, se deli avtorjem v obsegu 40 %, izvajalcem v obsegu 30 % ter proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom v obsegu 30 %.
1
+
Tarifa
2
−
(2) Nadomestilo, zbrano na podlagi tretjega odstavka 37. člena tega zakona, se deli avtorjem v obsegu 50 % ter založnikom v obsegu 50 %. Uveljavljanje pravic
−
1
−
(1) Kolektivna organizacija lahko uveljavlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem. Ta vsebuje zlasti: avtorjev nalog in pooblastilo za uveljavljanje njegovih pravic, vrsto del in pravic, ki jih uveljavlja za avtorja ter trajanje pogodbe, ki ne sme presegati pet let. Po preteku tega roka se pogodba lahko podaljšuje za pet let.
1
+
Skupni sporazum
2
−
(2) Dokler je kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic po zakonu ali nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno uveljavljati teh pravic.
−
3
−
(3) Pravice iz 1. do 5. točke prvega odstavka 147. člena tega zakona lahko pristojna kolektivna organizacija uveljavlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Aktivna legitimacija
−
1
−
Kolektivna organizacija vodi postopke za uveljavljanje avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi v svojem imenu, vendar mora o tako uveljavljenih pravicah položiti avtorju račun. Dolžnost uveljavljanja pravic
1
+
Postopek pri Svetu
+
1
+
Odločba Sveta
+
1
+
Stroški postopka pred Svetom
+
1
+
Sodno varstvo zoper odločbe Sveta
+
1
+
Svet
+
1
+
Organizacija Sveta
+
1
+
Dolžnost sklepanja pogodb
1
−
Kolektivna organizacija ne sme odkloniti uveljavljanja avtorskih pravic s področja svoje dejavnosti, če to zahteva avtor, ki je državljan Republike Slovenije, ali ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Dolžnost obveščanja in sklepanja pogodb
1
+
Dolžnost uporabnikov do obveščanja
1
−
(1) Kolektivna organizacija je dolžna na zahtevo vsakogar dati podatke, ali uveljavlja določene pravice na avtorskem delu in pod katerimi pogoji.
1
+
Nadzor članov
2
−
(2) Na zahtevo uporabnika ali združenja uporabnikov je kolektivna organizacija dolžna po svojih običajnih pogojih sklepati pogodbe o prenosu neizključnih pravic, ki jih uveljavlja.
−
3
−
(3) Če stranke ne dosežejo sporazuma o višini honorarja, se šteje, da je ustrezna pravica prenesena, če tisti, ki jo zahteva, položi na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču tak znesek, kot ga zaračunava kolektivna organizacija po svoji splošni tarifi. Dolžnost uporabnikov do obveščanja
−
1
−
(1) Prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del so v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.
1
+
Letno poročilo in revizija
2
−
(2) Na zahtevo avtorja ali kolektivne organizacije pristojni organ za notranje zadeve prepove prireditev oziroma uporabo avtorskega dela, če prireditelj ni predhodno pridobil pravic iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) RTV organizacije so dolžne enkrat mesečno dostavljati pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanih avtorskih del.
−
4
−
(4) Uporabniki avtorskih del, ki na podlagi tega zakona ta dela uporabljajo brez posebnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno dostavljati pristojni kolektivni organizaciji podatke o tovrstni uporabi del.
−
5
−
(5) Lastnik izvirnikov likovnih del, organizator dražbe ali drug posrednik je dolžan dostaviti pristojni kolektivni organizaciji podatke o odsvojenih izvirnikih, prodajalcu in maloprodajni ceni odsvojenih izvirnikov v 30 dneh po opravljeni odsvojitvi. Pogoj za opravljanje dejavnosti
−
1
−
Kadar je opravljanje določene dejavnosti vezano na pridobitev pravic iz 1. do 5. točke prvega odstavka 147. člena tega zakona, pristojni organ ne izda dovoljenja za opravljanje dejavnosti, če izvajalec dejavnosti nima sklenjene pogodbe z ustrezno kolektivno organizacijo. Nadzor članov
1
+
Nadzor pristojnega organa
1
−
(1) Vsak član lahko zahteva, da v roku, določenem v statutu, dobi na vpogled letno finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora kolektivne organizacije.
1
+
Ukrepi pri kršitvah kolektivnih organizacij
2
−
(2) Najmanj deset rednih članov kolektivne organizacije lahko zahteva, da eden ali več neodvisnih izvedencev pregleda poslovanje organizacije. Nadzor urada
−
+
1
+
Mediacija
1
−
(1) Izvajanje kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic v skladu s tem zakonom nadzoruje Urad.
1
+
Arbitraža
2
−
(2) Urad lahko zahteva informacije ali podatke od kolektivne organizacije, inšpekcijski pregled in nadzor finančnega poslovanja ter določi svojega predstavnika, ki se udeležuje sej organov kolektivne organizacije s pravico do besede, vendar brez pravice glasovanja.
−
3
−
(3) Kolektivne organizacije morajo obveščati Urad o imenovanju in razrešitvi svojih funkcionarjev, o sklenjenih pogodbah z združenji uporabnikov in o sklenjenih pogodbah s tujimi organizacijami enake dejavnosti, o spremembah splošnih tarif ali statutov ipd.
−
4
−
(4) K spremembam statutov mora dati poprejšnje soglasje Urad. Če Urad v dveh mesecih od izročitve pravilno sestavljene zahteve ne izda soglasja, se šteje, da je bilo soglasje dano. Sedmo poglavje VARSTVO PRAVIC
−
5
−
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE Upravičenci
−
+
1
+
Šesto a poglavje PRIOBČITEV JAVNOSTI V OKVIRU STORITEV DELJENJA VSEBIN NA SPLETU Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu
+
1
+
(1) Za ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu se šteje ponudnik storitve informacijske družbe po določbah zakona, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, katere glavni namen ali eden od glavnih namenov je shranjevati in javnosti ponujati dostop do večje količine avtorskih del, ki jih na strežnik naložijo uporabniki njegovih storitev, ter ki jih ta ponudnik organizira in promovira za namene ustvarjanja dobička.
+
2
+
(2) Za ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu se ne šteje ponudnik storitev informacijske družbe, kot so nepridobitne spletne enciklopedije, nepridobitne izobraževalne in znanstvene baze, platforme za razvoj in skupno rabo odprtokodnih računalniških programov, izvajalci elektronskih komunikacijskih storitev iz zakona, ki ureja elektronske komunikacije, spletne tržnice in storitve v oblaku med podjetji ter storitve v oblaku, ki uporabnikom omogočajo nalaganje vsebin za lastno uporabo na strežnik.
+
3
+
(3) Določbe tega poglavja se v delu, ki se nanašajo na avtorsko delo, avtorsko pravico in avtorja, smiselno uporabljajo za predmete sorodnih pravic, sorodne pravice in njihove imetnike. Odgovornost ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu
+
1
+
(1) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu izvaja dejanje priobčitve javnosti, kadar javnosti omogoči dostop do avtorskih del, ki jih na strežnik naložijo njegovi uporabniki, za kar mora pridobiti dovoljenje avtorja. To dovoljenje obsega tudi dejanja priobčitve javnosti, ki jih izvajajo uporabniki storitev tega ponudnika, kadar to storijo brez namena doseganja posredne ali neposredne gospodarske koristi ali kadar dejavnost tega uporabnika ne ustvarja znatnih prihodkov.
+
2
+
(2) Kadar ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu izvaja dejanje priobčitve javnosti po določbah tega poglavja, se ne uporabljajo določbe o odgovornosti ponudnika storitev gostiteljstva po zakonu, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, razen za njegova ravnanja v okviru drugih storitev informacijske družbe.
+
3
+
(3) Če ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu nima dovoljenja avtorja, je odgovoren za nedovoljena dejanja priobčitve javnosti avtorskega dela, razen če dokaže, da:
+
4
+
1. si je po najboljših močeh prizadeval za pridobitev dovoljenja avtorja,
+
5
+
2. si je po najboljših močeh in v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka prizadeval, da bi zagotovil nerazpoložljivost določenega avtorskega dela, za katerega mu je avtor predložil ustrezne in potrebne podatke, in
+
6
+
3. je po prejemu zadostno utemeljene zahteve avtorja nemudoma odstranil določeno priglašeno avtorsko delo s svojega spletnega mesta ali onemogočil dostop do njega, in si je po najboljših močeh prizadeval preprečiti njegova prihodnja nalaganja na strežnik v skladu s prejšnjo točko.
+
7
+
(4) Pri ugotavljanju, ali ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu izpolnjuje svoje obveznosti iz prejšnjega odstavka, se glede na načelo sorazmernosti upoštevajo zlasti:
+
8
+
1. vrsta, občinstvo in obseg storitev ter vrsta avtorskih del, ki so jih na strežnik naložili uporabniki storitve, in
+
9
+
2. razpoložljivost ustreznih in učinkovitih sredstev ter stroškov teh sredstev za ponudnika storitev. Odgovornost novega ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu
+
1
+
(1) Za novega ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu se šteje tisti ponudnik teh storitev, katerega storitve so bile javnosti v Evropski uniji na voljo manj kot tri leta in katerega čisti prihodki od prodaje na bilančni presečni dan letne bilance stanja ne presegajo 10 milijonov eurov.
+
2
+
(2) Določbe tega poglavja, razen tretjega odstavka prejšnjega člena, se uporabljajo tudi za novega ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu.
+
3
+
(3) Če novi ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu nima dovoljenja avtorja, je odgovoren za nedovoljena dejanja priobčitve javnosti, razen če dokaže, da:
+
4
+
1. si je po najboljših močeh prizadeval za pridobitev dovoljenja avtorja in
+
5
+
2. je po prejemu zadostno utemeljene zahteve avtorja nemudoma odstranil določeno priglašeno avtorsko delo s svojega spletnega mesta ali onemogočil dostop do njega.
+
6
+
(4) Če povprečno število enkratnih obiskovalcev novega ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu v enem mesecu presega 5 milijonov v predhodnem koledarskem letu, novi ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu ni odgovoren za nedovoljena dejanja priobčitve javnosti, če poleg okoliščin iz prejšnjega odstavka dokaže tudi, da si je po najboljših močeh prizadeval preprečiti prihodnja nalaganja določenega priglašenega avtorskega dela, za katerega mu je avtor predložil ustrezne in potrebne podatke, na strežnik. Ukrepi ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu
+
1
+
(1) Ukrepi, ki jih sprejme ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu v sodelovanju z avtorjem, ne smejo preprečiti razpoložljivosti avtorskega dela, ki ga na strežnik naloži uporabnik, ki zakonito uporabi to delo. Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu ne sme preprečiti uporabnikom njegovih storitev, da na strežnik naložijo in priobčijo javnosti vsebine, ki jih ustvarijo za namene citiranja, kritike, ocene, karikature, parodije ali pastiša.
+
2
+
(2) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu obvesti uporabnike njegovih storitev, da lahko uporabljajo avtorsko delo v skladu z vsebinskimi omejitvami avtorske pravice iz prejšnjega odstavka, v splošnih pogojih, ki jih objavi na svojem spletnem mestu.
+
3
+
(3) Obveznosti ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu iz tretjega odstavka 163.c člena in tretjega oziroma četrtega odstavka 163.d člena tega zakona ne pomenijo obveznosti splošnega spremljanja vsebin, ki jih uporabniki naložijo na strežnik. Pravica avtorja do obveščenosti
+
1
+
(1) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu avtorju na njegovo zahtevo zagotovi ustrezne podatke o:
+
2
+
1. vrsti in načinu sprejetih ukrepov za preprečevanje nedovoljenih dejanj priobčitve javnosti iz tretjega odstavka 163.c člena ali tretjega oziroma četrtega odstavka 163.d člena tega zakona;
+
3
+
2. uporabi avtorskih del, kadar je zanjo pridobil dovoljenje avtorja.
+
4
+
(2) Prepovedano je posredovanje osebnih podatkov posameznih uporabnikov in druge obdelave osebnih podatkov, razen če drug zakon ali predpis Evropske unije določa drugače. Zahteva avtorja
+
1
+
Avtor lahko zahteva, da ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu odstrani določeno njegovo priglašeno avtorsko delo s svojega spletnega mesta ali onemogoči dostop do njega, kadar je bilo to naloženo na strežnik ponudnika te storitve in priobčeno javnosti brez dovoljenja avtorja. Avtor svojo zahtevo utemelji v taki meri, ki bo ponudniku storitev deljenja vsebin na spletu omogočila, da na njeni podlagi sprejme odločitev. Pritožba uporabnika
+
1
+
(1) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu zagotovi uporabniku svojih storitev učinkovit, hiter in brezplačen postopek pritožbe zaradi odstranitve vsebine, ki jo je uporabnik naložil na strežnik, ali zaradi onemogočanja dostopa do nje.
+
2
+
(2) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu nemudoma obvesti uporabnika, ki je naložil vsebino na njegov strežnik, da je bila ta odstranjena ali je bil onemogočen dostop do nje, o razlogih za to in o možnosti pritožbe.
+
3
+
(3) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu določi postopek pritožbe v splošnih pogojih, ki jih objavi na svojem spletnem mestu.
+
4
+
(4) Ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu zagotovi, da o pritožbi uporabnika njegovih storitev brez odlašanja odloči človek.
+
5
+
(5) Ne glede na postopek s pritožbo se lahko ponudnik storitev deljenja vsebin na spletu in uporabnik njegovih storitev dogovorita za reševanje sporov glede storitev deljenja vsebin na spletu, odstranitev vsebin ali onemogočanja dostopa do njih na način iz 82.a člena tega zakona. Sedmo poglavje VARSTVO PRAVIC
+
6
+
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE Upravičenci
1
·
(1) Kadar je več upravičencev neke pravice iz tega zakona, lahko vsak izmed njih zahteva varstvo celotne pravice.
1
·
(1) Kadar je več upravičencev neke pravice iz tega zakona, lahko vsak izmed njih zahteva varstvo celotne pravice.
2
−
(2) Kadar je več kršilcev neke pravice iz tega zakona, je vsak izmed njih zavezan za celotno kršitev. Poseben primer kršitve pravic
2
+
(2) Kadar je več kršilcev neke pravice iz tega zakona, je vsak izmed njih zavezan za celotno kršitev. Varstvo podatkov za upravljanje pravic
1
−
Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar proizvede, uvozi, poseduje v gospodarske namene, distribuira, da v najem ali v drugačno rabo
1
+
(1) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar nedovoljeno stori katero od naslednjih dejanj, s katerimi povzroči, omogoči, olajša ali prikrije kršitev pravic iz tega zakona:
2
−
1. kakršnakoli sredstva, katerih edini ali pretežni namen je neupravičeno odstraniti ali obiti tehnično napravo ali računalniški program, ki se uporablja kot zakonita zaščita pred neupravičeno uporabo;
2
+
1. odstranitev ali sprememba kateregakoli elektronskega podatka za upravljanje pravic;
3
−
2. kakršnakoli sredstva, ki lahko omogočijo ali pripomorejo, da javnost, ki za to ni upravičena, sprejema kodirane radijske ali televizijske programske signale.
3
+
2. reproduciranje, distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, dajanje v najem ali priobčitev javnosti avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen.
4
−
2. oddelek SODNO VARSTVO Zahtevki
4
+
(2) Podatki za upravljanje pravic iz prejšnjega odstavka pomenijo podatke, ki jih navedejo imetniki pravic o identifikaciji predmeta pravic, avtorju, imetniku pravic, pogojih uporabe ter njim ustrezne številke ali kode, če so navedeni na primerku avtorskega dela oziroma predmeta sorodnih pravic ali se pojavljajo v zvezi z njegovo priobčitvijo javnosti. Tehnični ukrepi
+
1
+
(1) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar se izogne dejanskim tehničnim ukrepom za varstvo avtorskih del ali predmetov sorodnih pravic.
+
2
+
(2) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program ali opravi storitve, ki:
+
3
+
1. se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve dejanskim tehničnim ukrepom ali
+
4
+
2. imajo majhen gospodarski pomen ali uporabo za druge namene, kot za izognitev dejanskim tehničnim ukrepom ali
+
5
+
3. so načrtovani, proizvedeni, prirejeni ali izvajani predvsem z namenom omogočanja ali olajšanja izognitve dejanskim tehničnim ukrepom.
+
6
+
(3) "Tehnični ukrepi" po tem členu pomenijo vsako tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, ki je ob običajnem delovanju namenjen preprečevanju ali oviranju dejanj, ki jih imetnik pravic iz tega zakona ni dovolil. Ti ukrepi se štejejo za "dejanske", kadar uporabo varovanega dela nadzorujejo imetniki pravic po tem zakonu z nadzorom dostopa ali zaščitnim postopkom, kot so kodiranje, popačenje ali drugo spreminjanje varovanega dela, ali z mehanizmom za nadzor razmnoževanja, ki zagotavlja, da bo namen varstva dosežen.
+
7
+
(4) Ta člen se smiselno uporablja tudi za tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, s katerim se odstranijo ali spremenijo elektronski podatki za upravljanje pravic (166. člen).
+
8
+
(5) Dejanja iz prejšnjih odstavkov ne pomenijo kršitve, če se izvršijo pri posamičnih konkretnih primerih izvajanja nalog javne varnosti ali zaradi zagotovitve pravilne izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki. Dolžnost označevanja
+
1
+
Imetnik pravic ali uvoznik mora jasno in vidno označiti na vsakem primerku avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, izdelanem ali uvoženem za gospodarske namene, uporabo tehničnih ukrepov po tem zakonu in navesti:
+
2
+
1. podatke o tehničnem ukrepu in njegovih učinkih in
+
3
+
2. svojo firmo in kontaktni naslov za zagotovitev učinkovite izvedbe prvega odstavka 166.c člena tega zakona. Uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic
1
·
(1) Če imetnik pravic uporablja tehnične ukrepe po tem zakonu, mora osebam, ki imajo zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehničnega ukrepa ali z drugimi sredstvi omogočiti uveljavitev vsebinskih omejitev pravic iz tretjega odstavka tega člena.
1
·
(1) Če imetnik pravic uporablja tehnične ukrepe po tem zakonu, mora osebam, ki imajo zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehničnega ukrepa ali z drugimi sredstvi omogočiti uveljavitev vsebinskih omejitev pravic iz tretjega odstavka tega člena.
2
·
(2) Če imetnik pravic ne zagotovi sredstev iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki uveljavljajo vsebinske omejitve pravic, zahtevajo posredovanje mediatorja.
2
·
(2) Če imetnik pravic ne zagotovi sredstev iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki uveljavljajo vsebinske omejitve pravic, zahtevajo posredovanje mediatorja.
3
·
(3) Ob upoštevanju pogojev iz tega zakona, vključno z morebitnim plačilom nadomestila, se lahko po prvem odstavku tega člena vsebinske omejitve pravic uveljavijo v naslednjih primerih:
3
·
(3) Ob upoštevanju pogojev iz tega zakona, vključno z morebitnim plačilom nadomestila, se lahko po prvem odstavku tega člena vsebinske omejitve pravic uveljavijo v naslednjih primerih:
4
·
1. uporaba v korist invalidov in upravičenih oseb (48.a člen);
4
·
1. uporaba v korist invalidov in upravičenih oseb (48.a člen);
5
·
2. ponazoritev pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno (47.b člen);
5
·
2. ponazoritev pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno (47.b člen);
6
·
3. ponazoritev pri neposrednem poučevanju (1. točka prvega odstavka 49. člena);
6
·
3. ponazoritev pri neposrednem poučevanju (1. točka prvega odstavka 49. člena);
7
·
4. privatno in drugo lastno reproduciranje (50. člen);
7
·
4. privatno in drugo lastno reproduciranje (50. člen);
8
·
5. uradni postopki (56. člen);
8
·
5. uradni postopki (56. člen);
9
·
6. besedilno in podatkovno rudarjenje (57.a člen);
9
·
6. besedilno in podatkovno rudarjenje (57.a člen);
10
·
7. besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja (57.b člen);
10
·
7. besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja (57.b člen);
11
·
8. znanstveno raziskovanje (57.c člen);
11
·
8. znanstveno raziskovanje (57.c člen);
12
·
9. ohranjanje kulturne dediščine (57.d člen);
12
·
9. ohranjanje kulturne dediščine (57.d člen);
13
·
10. efemerni posnetki RTV organizacij (drugi odstavek 77. člena).
13
·
10. efemerni posnetki RTV organizacij (drugi odstavek 77. člena).
14
−
1. uporaba v korist invalidov in upravičenih oseb (48.a člen);
−
15
−
2. ponazoritev pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno (47.b člen);
−
16
−
3. ponazoritev pri neposrednem poučevanju (1. točka prvega odstavka 49. člena);
−
17
−
4. privatno in drugo lastno reproduciranje (50. člen);
−
18
−
5. uradni postopki (56. člen);
−
19
−
6. besedilno in podatkovno rudarjenje (57.a člen);
−
20
−
7. besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja (57.b člen);
−
21
−
8. znanstveno raziskovanje (57.c člen);
−
22
−
9. ohranjanje kulturne dediščine (57.d člen);
−
23
−
10. efemerni posnetki RTV organizacij (drugi odstavek 77. člena).
−
24
·
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena ne veljajo glede tehničnih ukrepov, ki so uporabljeni:
14
·
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena ne veljajo glede tehničnih ukrepov, ki so uporabljeni:
25
·
1. za izpolnitev obveznosti imetnika pravic po prvem odstavku tega člena, vključno z izvajanjem ustreznih pogodb, sklenjenih za ta namen,
15
·
1. za izpolnitev obveznosti imetnika pravic po prvem odstavku tega člena, vključno z izvajanjem ustreznih pogodb, sklenjenih za ta namen,
26
·
2. za varovana dela, ki se na podlagi ustrezne pogodbe uporabljajo v smislu 32.a člena tega zakona.
16
·
2. za varovana dela, ki se na podlagi ustrezne pogodbe uporabljajo v smislu 32.a člena tega zakona.
27
·
2. oddelek SODNO VARSTVO Zahtevki
17
·
2. oddelek SODNO VARSTVO Zahtevki
1
·
(1) Ob kršitvi izključnih pravic iz tega zakona lahko upravičenec zahteva:
1
·
(1) Ob kršitvi izključnih pravic iz tega zakona lahko upravičenec zahteva:
2
−
1. da se kršilcu prepovedo priprave za kršitve, samo kršenje in bodoče kršitve (prepovedna ali opustitvena tožba);
2
+
1. da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
3
−
2. da kršilec odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo (odstranitvena tožba);
3
+
2. da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;
4
−
3. da se uničijo ali predrugačijo protipravni primerki in embalaža dela, izvedbe ali drugih predmetov varstva po tem zakonu;
4
+
3. da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
5
−
4. da se uničijo ali predrugačijo matrice, negativi, plošče, kalupi ali druga sredstva, s katerimi je bila storjena kršitev;
5
+
4. da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
6
−
5. da se uničijo ali predrugačijo naprave, ki so edino ali pretežno namenjene za kršitev pravic po tem zakonu in so v lasti kršilca;
6
+
5. da se uničijo predmeti kršitve;
7
−
6. da se sodba objavi na stroške kršilca v javnih glasilih v obsegu in na način, ki ga določi sodišče.
7
+
6. da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
8
−
(2) Določbe 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ne veljajo za arhitekturne objekte, razen če je uničenje ali predrugačenje objekta glede na okoliščine primera opravičljivo.
8
+
7. da se upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;
9
−
(3) Namesto zahtevkov iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena lahko upravičenec zahteva, da mu kršilec ali lastnik prepusti primerke ali sredstva iz teh točk za plačilo proizvodnih stroškov. Civilna kazen
9
+
8. da se sodba objavi.
+
10
+
(2) Pri odločanju o odstranitvenih zahtevkih iz 2. do 7. točke prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interes upravičenca za zagotovitev učinkovitega varstva pravic. Določbi 3. in 5. točke prejšnjega odstavka ne veljata za zgrajene arhitekturne objekte, razen če je uničenje objekta glede na okoliščine primera ustrezno.
+
11
+
(3) V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kršitev pravice, obstoj te kršitve pa je že pravnomočno ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kršitev podana. Povrnitev škode in civilna kazen
1
−
(1) Če je bila materialna avtorska pravica ali druga pravica avtorja iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 %, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
1
+
(1) Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2
−
(2) Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni.
2
+
(2) Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
3
−
(3) Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, ima upravičenec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo
3
+
(3) Če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
+
4
+
(4) Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni.
+
5
+
(5) Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, ima upravičenec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo
1
−
(1) Če upravičenec izkaže za verjetno, da je njegova izključna pravica iz tega zakona kršena, lahko sodišče na njegov predlog izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, zlasti pa:
1
+
(1) Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če upravičenec izkaže za verjetno:
2
−
1. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo primerki, sredstva, naprave in z njimi povezane listine;
2
+
1. da je imetnik pravice iz tega zakona in
3
−
2. da se prepovejo grozeče kršitve ali nadaljevanje že začetih kršitev;
3
+
2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.
4
−
3. da se izvršijo drugi podobni ukrepi.
4
+
(2) Upravičenec mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:
5
−
(2) Če obstaja utemeljena bojazen, da zavarovanja iz prejšnjega odstavka kasneje ne bo mogoče izvesti, lahko sodišče izda in izvrši odredbe iz prejšnjega odstavka brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotnika.
5
+
1. nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;
6
−
(3) Postopek z začasnimi odredbami je nujen.
6
+
2. da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali
7
−
(4) Za postopek za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona o izvršilnem postopku, če ni s tem zakonom drugače določeno. Zavarovanje dokazov
7
+
3. da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu.
+
8
+
(3) Upravičenec, ki predlaga izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo upravičencu nastanek težko nadomestljive škode. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi odredb.
+
9
+
(4) Upravičenec ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.
+
10
+
(5) Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:
+
11
+
1. da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve;
+
12
+
2. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev.
+
13
+
(6) Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor.
+
14
+
(7) V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače. Postopek je nujen. Zavarovanje dokazov
1
−
(1) Če upravičenec izkaže za verjetno, da je njegova izključna pravica iz tega zakona kršena in da obstaja utemeljena bojazen, da bodo dokazi o tej kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bo mogoče izvesti, lahko sodišče na njegov predlog izvede te dokaze brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotnika.
1
+
(1) Sodišče izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da:
2
−
(2) Izvedba dokazov po prejšnjem odstavku lahko obsega ogled (prostorov, poslovne dokumentacije, inventarja, baz podatkov, računalniških pomnilnih enot ali drugih stvari itd.), pregled in izročitev listin, zaslišanje prič, določitev in zaslišanje izvedencev.
2
+
1. je imetnik pravice iz tega zakona,
3
−
(3) Sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov, se skupaj s predlogom vroči nasprotniku ob samem izvajanju dokazov, če to ni mogoče, pa takoj, ko je mogoče. Zoper ta sklep ni pritožbe.
3
+
2. je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in
4
−
(4) Postopek za zavarovanje dokazov je nujen.
4
+
3. bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
5
−
(5) Za postopek za zavarovanje dokazov se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni s tem zakonom drugače določeno.
5
+
(2) Upravičenec, ki zahteva izdajo sklepa za zavarovanje dokazov brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izkazati za verjetno, da obstaja nevarnost, da bodo dokazi o kršitvi zaradi ravnanja nasprotne stranke uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi sklepa.
6
−
3. oddelek UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARSTVA Dolžnost obveščanja
6
+
(3) Sodišče sme s sklepom iz prvega odstavka tega člena odrediti izvedbo kateregakoli dokaza, zlasti:
+
7
+
1. ogled prostorov, poslovne dokumentacije, inventarja, baz podatkov, računalniških pomnilnih enot ali drugih stvari;
+
8
+
2. zaseg vzorcev predmetov kršitve;
+
9
+
3. pregled in izročitev listin;
+
10
+
4. določitev in zaslišanje izvedencev in
+
11
+
5. zaslišanje prič.
+
12
+
(4) Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi.
+
13
+
(5) V postopku zavarovanja dokazov po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o začasnih odredbah, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Postopek je nujen.
+
14
+
(6) Če se kasneje izkaže, da je predlog neutemeljen ali da ga upravičenec ni upravičil, ima nasprotna stranka pravico zahtevati:
+
15
+
1. vrnitev odvzetih predmetov;
+
16
+
2. prepoved uporabe pridobljenih informacij in
+
17
+
3. povračilo škode.
+
18
+
(7) Sodišče mora v postopku zavarovanja dokazov po tem členu zagotoviti varstvo zaupnih podatkov strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke. Dolžnost obveščanja
1
−
(1) Upravičenec lahko zahteva od oseb, ki imajo kakršnokoli zvezo s kršitvijo pravic po tem zakonu (proizvajalec, tiskar, uvoznik, dobavitelj ali posestnik primerkov ali sredstev, s katerimi je bila kršena pravica), da mu nemudoma sporoči podatke in predloži listine v zvezi s kršitvijo.
1
+
(1) Sodišče lahko v pravdi zaradi kršitve pravic na podlagi upravičene zahteve stranke naloži kršilcu, da sporoči podatke o izvoru in distribucijskih tokovih blaga ali storitev, ki kršijo pravico iz tega zakona.
2
−
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja, če so izpolnjeni pogoji, pri katerih lahko priča v pravdnem postopku odreče pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja.
2
+
(2) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prejšnjega odstavka sporočijo tudi naslednje osebe, ki v gospodarskem obsegu:
3
−
(3) Če osebe iz prvega odstavka tega člena ne sporočijo podatkov ali predložijo listin, s katerimi razpolagajo, odgovarjajo odškodninsko za škodo, ki nastane zaradi take opustitve. Carinski ukrepi
3
+
1. posedujejo blago, s katerim se krši pravica,
+
4
+
2. uporabljajo storitve, s katerimi se krši pravica ali
+
5
+
3. zagotavljajo storitve, uporabljene v dejavnosti, s katero se krši pravica. Šteje se, da je bilo dejanje storjeno v gospodarskem obsegu, če se izvaja za neposredno ali posredno gospodarsko korist.
+
6
+
(3) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prvega odstavka tega člena sporoči tudi oseba, za katero je katera od oseb iz prejšnjega odstavka navedla, da je bila vpletena v proizvodnjo, izdelavo ali distribucijo blaga ali opravljanja storitev.
+
7
+
(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena lahko vključujejo:
+
8
+
1. imena in naslove oziroma firme in sedeže proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov blaga ali ponudnikov storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in
+
9
+
2. podatke o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih ali naročenih količinah in cenah, doseženih za blago ali storitve. Predložitev dokazov
1
−
(1) Če upravičenec izkaže za verjetno, da bi bila z uvozom določenega blaga v državo njegova izključna pravica iz tega zakona kršena, lahko carinski organi na njegov predlog odredijo:
1
+
(1) Če je sodišče odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz, predlagana dokazna sredstva pa so pri nasprotni stranki, mora nasprotna stranka na zahtevo sodišča predložiti dokazna sredstva, s katerimi razpolaga.
2
−
1. da lahko upravičenec ali njegov zastopnik pregleda to blago;
2
+
(2) Prejšnji odstavek velja tudi glede bančnih, finančnih in poslovnih listin, ki so pod nadzorom nasprotne stranke, če gre za kršitev v gospodarskem obsegu.
3
−
2. da se to blago zaseže, izključi iz prometa in shrani.
3
+
(3) V postopku predložitve dokazov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.
4
−
(2) V predlogu iz prejšnjega odstavka mora upravičenec predložiti carinskim organom podroben opis blaga, zadovoljive dokaze o svojih izključnih pravicah in njihovi verjetni kršitvi. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec založiti varščino za morebitno škodo, ki bi nastala s temi ukrepi.
4
+
(4) Sodišče mora po izvedbi dokaza iz prvega odstavka tega člena zagotoviti varstvo zaupnih podatkov pravdnih strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke.
5
−
(3) Carinski organi morajo o sprejetih ukrepih nemudoma obvestiti uvoznika in prejemnika blaga. Carinski organi prekličejo sprejete ukrepe, če upravičenec v sedmih dneh ne vloži tožbe ali ne začne drugega postopka v opravičilo sprejetih ukrepov. Register
5
+
3. oddelek UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARSTVA Register
1
−
(1) Izključni imetniki avtorskih pravic iz tega zakona lahko opremijo izvirnik ali primerke svojega dela z znakom © pred svojim imenom ali firmo in letom prve objave.
1
+
(1) Izključni imetniki avtorskih pravic iz tega zakona lahko opremijo izvirnik ali primerke svojega dela z znakom (c) pred svojim imenom ali firmo in letom prve objave.
2
·
(2) Izključni imetniki pravic na fonogramih iz tega zakona lahko opremijo izvirnik ali primerke svojega izdanega fonograma ali njihove ovitke z znakom P pred svojim imenom ali firmo in letom prve izdaje.
2
·
(2) Izključni imetniki pravic na fonogramih iz tega zakona lahko opremijo izvirnik ali primerke svojega izdanega fonograma ali njihove ovitke z znakom P pred svojim imenom ali firmo in letom prve izdaje.
3
·
(3) Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da obstajajo izključne pravice na delih oziroma fonogramih, ki so opremljeni z znaki iz tega člena in da pripadajo tisti osebi, ki je ob tem znaku navedena.
3
·
(3) Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da obstajajo izključne pravice na delih oziroma fonogramih, ki so opremljeni z znaki iz tega člena in da pripadajo tisti osebi, ki je ob tem znaku navedena.
4
·
(4) Določbe tega člena nimajo vpliva na nastanek in varstvo pravic po tem zakonu. Osmo poglavje RAZMERJA S TUJIMI ELEMENTI Splošno
4
·
(4) Določbe tega člena nimajo vpliva na nastanek in varstvo pravic po tem zakonu. Osmo poglavje RAZMERJA S TUJIMI ELEMENTI Splošno
1
−
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji in imetniki sorodnih pravic, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji.
1
+
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji in imetniki sorodnih pravic, ki so državljani Republike Slovenije ali držav članic Evropske unije ali imajo stalno prebivališče ali sedež na območju Republike Slovenije.
2
−
(2) Tuje fizične ali pravne osebe (tujci) uživajo enako varstvo kot osebe iz prejšnjega odstavka, če tako določa mednarodna pogodba ali ta zakon ali če je podana dejanska vzajemnost.
2
+
(2) Druge tuje fizične ali pravne osebe (tujci) uživajo enako varstvo kot osebe iz prejšnjega odstavka, če tako določa mednarodna pogodba ali ta zakon, ali če je podana dejanska vzajemnost.
3
·
(3) Ne glede na določbe tega poglavja uživajo tujci varstvo po tem zakonu:
3
·
(3) Ne glede na določbe tega poglavja uživajo tujci varstvo po tem zakonu:
4
·
1. glede moralnih pravic - v vsakem primeru;
4
·
1. glede moralnih pravic - v vsakem primeru;
5
·
2. glede sledne pravice in pravice do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje - pod pogojem dejanske vzajemnosti.
5
·
2. glede sledne pravice in pravice do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje - pod pogojem dejanske vzajemnosti.
6
−
(4) Vzajemnost mora dokazati tisti, ki se nanjo sklicuje. Avtorji
6
+
(4) Vzajemnost mora dokazati tisti, ki se nanjo sklicuje.
+
7
+
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske unije, veljajo tudi za države članice Evropskega gospodarskega prostora. Avtorji
1
−
Za tuje imetnike sorodnih pravic, ki uživajo varstvo po tem zakonu, veljajo roki trajanja teh pravic iz tega zakona, s tem, da potečejo najkasneje na dan, ko poteče varstvo v državi, katere državljani so ali kjer imajo sedež, in da ne morejo biti daljši od rokov po tem zakonu. Priobčitev javnosti po satelitu
1
+
Za tuje imetnike sorodnih pravic, ki uživajo varstvo po tem zakonu, veljajo roki trajanja teh pravic iz tega zakona, s tem, da potečejo najkasneje na dan, ko poteče varstvo v državi, katere državljani so ali kjer imajo sedež, in da ne morejo biti daljši od rokov po tem zakonu. Načelo države izvora za satelitske oddaje in pomožne spletne storitve
1
−
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji in imetniki sorodnih pravic, katerih delo ali predmet sorodnih pravic so priobčeni javnosti po satelitu, če se v Republiki Sloveniji vnesejo pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije ustrezni programski signali v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na zemljo.
1
+
(1) Radiodifuzno oddajanje s satelitom nastane le v državi članici Evropske unije, v kateri se pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije vnesejo programski signali, namenjeni javnosti, v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na Zemljo.
2
−
(2) Varstvo po tem zakonu velja tudi, če ni izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, pa
2
+
(2) Kadar dejanje iz prejšnjega odstavka nastane v državi nečlanici Evropske unije z nižjo ravnjo varstva, se šteje, da je nastalo le v državi članici Evropske unije, v kateri:
3
−
1. je v Republiki Sloveniji usmerjevalna postaja, iz katere se prenašajo programski signali, ali
3
+
1. se nahaja usmerjevalna postaja, iz katere se pošiljajo programski signali, pri čemer se pravice uveljavijo zoper operaterja te postaje;
4
−
2. ima RTV organizacija, ki je naročila priobčitev javnosti po satelitu, svoj sedež v Republiki Sloveniji. Apatridi in begunci
4
+
2. ima svoj glavni sedež RTV organizacija, ki je naročila oddajanje s satelitom, če ni bila uporabljena usmerjevalna postaja iz prejšnje točke, pri čemer se pravice uveljavijo zoper to RTV organizacijo.
+
5
+
(3) Pomožne spletne storitve RTV organizacije nastanejo le v državi članici Evropske unije, v kateri ima RTV organizacija svoj glavni sedež.
+
6
+
(4) Pomožne spletne storitve iz prejšnjega odstavka so spletne storitve RTV organizacije ali osebe pod njenim nadzorom in odgovornostjo, s katerimi zagotavlja javnosti svoje televizijske in radijske programe sočasno z oddajanjem ali z določenim časovnim zamikom, kakor tudi vsa temu oddajanju pomožna gradiva. Pomožne spletne storitve so v podrejenem razmerju s tem radiodifuznim oddajanjem in obsegajo priobčitev javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti in potrebnim reproduciranjem:
+
7
+
1. radijskih programov, in
+
8
+
2. določenih televizijskih programov, ki so novice in aktualni informativni programi, ali v celoti financirane lastne produkcije RTV organizacije.
+
9
+
(5) Določba 2. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja za radiodifuzno oddajanje športnih dogodkov in predmetov varstva, ki so vanje vključeni.
+
10
+
(6) Pri določitvi zneska primernega nadomestila za pravice iz tega člena pogodbene stranke upoštevajo vse vidike, kot so značilnosti in čezmejni obseg uporabe, njeno trajanje, dejansko in potencialno občinstvo, razpoložljive jezikovne različice, izračun po prihodkih RTV organizacije in podobno.
+
11
+
(7) V skladu z načelom pogodbene svobode lahko imetniki pravic in RTV organizacije omejijo uporabo načela države izvora po tem členu. Apatridi in begunci
1
−
6. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira ali da na voljo javnosti medijsko publikacijo (prvi odstavek 139.a člena);
1
+
(1) Z globo od 1.700 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
2
·
1. ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek dela (21. in 22. člen);
2
·
1. ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek dela (21. in 22. člen);
3
·
2. ki poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati, da je nedovoljen primerek (2. točka 116. člena);
3
·
2. ki poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati, da je nedovoljen primerek (2. točka 116. člena);
4
·
3. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, snema, javno prenaša ali radiodifuzno oddaja živo izvedbo ali reproducira, da na voljo javnosti, distribuira ali da v najem fonogram ali videogram s svojo izvedbo ali kako drugače uporabi izvedbo (121. člen);
4
·
3. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, snema, javno prenaša ali radiodifuzno oddaja živo izvedbo ali reproducira, da na voljo javnosti, distribuira ali da v najem fonogram ali videogram s svojo izvedbo ali kako drugače uporabi izvedbo (121. člen);
5
·
4. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo javnosti ali kako drugače uporabi fonogram ali videogram (129. in 134. člen);
5
·
4. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo javnosti ali kako drugače uporabi fonogram ali videogram (129. in 134. člen);
6
·
5. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, radiodifuzno retransmitira, snema, reproducira, distribuira, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi oddajo oziroma posnetek oddaje (137. člen);
6
·
5. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, radiodifuzno retransmitira, snema, reproducira, distribuira, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi oddajo oziroma posnetek oddaje (137. člen);
7
·
6. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira ali da na voljo javnosti medijsko publikacijo (prvi odstavek 139.a člena);
7
·
6. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira ali da na voljo javnosti medijsko publikacijo (prvi odstavek 139.a člena);
8
·
7. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo javnosti ali kako drugače uporabi podatkovno bazo oziroma njen primerek (141.c člen);
8
·
7. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo javnosti ali kako drugače uporabi podatkovno bazo oziroma njen primerek (141.c člen);
9
·
8. ki odstrani ali spremeni elektronski podatek za upravljanje pravic (1. točka prvega odstavka 166. člena);
9
·
8. ki odstrani ali spremeni elektronski podatek za upravljanje pravic (1. točka prvega odstavka 166. člena);
10
·
9. ki reproducira, distribuira, uvozi zaradi distribuiranja, da v najem ali priobči v javnosti avtorsko delo ali predmet sorodnih pravic oziroma njihov primerek, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen (2. točka prvega odstavka 166. člena);
10
·
9. ki reproducira, distribuira, uvozi zaradi distribuiranja, da v najem ali priobči v javnosti avtorsko delo ali predmet sorodnih pravic oziroma njihov primerek, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen (2. točka prvega odstavka 166. člena);
11
·
10. ki se izogne dejanskim tehničnim ukrepom ali proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem, poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, ali opravi storitev z namenom neupravičene izognitve dejanskim tehničnim ukrepom v primerih iz drugega odstavka 166.a člena (prvi in drugi odstavek 166.a člena);
11
·
10. ki se izogne dejanskim tehničnim ukrepom ali proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem, poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, ali opravi storitev z namenom neupravičene izognitve dejanskim tehničnim ukrepom v primerih iz drugega odstavka 166.a člena (prvi in drugi odstavek 166.a člena);
12
·
11. ki proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program za odstranitev ali spremembo elektronskega podatka za upravljanje pravic (četrti odstavek 166.a člena).
12
·
11. ki proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program za odstranitev ali spremembo elektronskega podatka za upravljanje pravic (četrti odstavek 166.a člena).
13
·
(2) Z globo od 350 do 3.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
13
·
(2) Z globo od 350 do 3.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
14
·
(3) Z globo od 350 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
14
·
(3) Z globo od 350 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
15
·
(4) Z globo od 350 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
15
·
(4) Z globo od 350 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
16
·
(5) Predmeti, ki so nastali s prekrškom, se odvzamejo.
16
·
(5) Predmeti, ki so nastali s prekrškom, se odvzamejo.
+
1
+
(1) Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek pooblaščeni subjekt iz tretjega odstavka 48.c člena tega zakona, ki:
+
2
+
1. priobči javnosti, distribuira ali da na voljo izvode v dostopnem formatu neupravičenim osebam ali drugim neupravičenim subjektom (1. točka četrtega odstavka 48.c člena);
+
3
+
2. ne odvrača nedovoljenega reproduciranja, distribuiranja ali priobčitve javnosti izvodov v dostopnem formatu (2. točka četrtega odstavka 48.c člena);
+
4
+
3. ne izkazuje ustrezne skrbnosti pri ravnanju z deli za upravičene osebe ter njihovimi izvodi v dostopnem formatu in takega ravnanja ne beleži (3. točka četrtega odstavka 48.c člena);
+
5
+
4. ne objavlja in ne posodablja informacij o izpolnjevanju obveznosti iz 1. do 3. točke četrtega odstavka 48.c člena tega zakona (4. točka četrtega odstavka 48.c člena);
+
6
+
5. ne zagotovi upravičenim osebam, drugim pooblaščenim subjektom ali imetnikom pravic na dostopen način seznama del, za katere ima izvode v dostopnem formatu, razpoložljivih formatov in imen ter kontaktnih podatkov pooblaščenih subjektov, s katerimi si je izmenjal izvode v dostopnem formatu v primerih izmenjave izvodov v dostopnem formatu s pooblaščenim subjektom s sedežem v drugi državi članici Evropske unije (5. točka četrtega odstavka 48.c člena).
+
7
+
(2) Z globo od 50 do 100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pooblaščenega subjekta iz tretjega odstavka 48.c člena tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
8
+
(3) Z globo od 40 do 100 eurov se kaznuje pooblaščeni subjekt iz tretjega odstavka 48.c člena tega zakona - posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če
1
+
(1) Z globo od 850 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki osebi, ki ima zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, ne zagotovi sredstev, ki ji omogočajo uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic (166.c člen).
2
−
1. pristojni kolektivni organizaciji na njeno zahtevo ne pošlje v roku podatkov o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav za tonsko in vizualno snemanje, naprav za fotokopiranje, praznih nosilcev zvoka ali slike ter podatkov o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila (tretji odstavek 38. člena);
2
+
(2) Z globo od 250 do 1.500 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
3
−
2. pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje v roku sporedov uporabljenih del (prvi, tretji in četrti odstavek 160. člena);
3
+
(3) Z globo od 250 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4
−
3. pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje v roku podatkov o odsvojenih izvirnikih, o prodajalcu in maloprodajni ceni izvirnikov likovnih del (peti odstavek 160. člena).
4
+
(4) Z globo od 250 do 700 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
5
−
(2) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
−
6
−
(3) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, navedenih v 1. do 5. točki prvega odstavka 184. člena, opravlja tržna inšpekcija.
1
+
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb, ki so sankcionirane v 184., 184.a in 185. členu tega zakona, opravlja tržna inšpekcija.
2
−
(2) Kadar pooblaščena oseba tržne inšpekcije pri opravljanju nadzora utemeljeno sumi, da je storjen prekršek, začasno zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali so nastali s prekrškom.
2
+
(2) Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek iz prejšnjega odstavka:
3
−
(3) Pooblaščena oseba tržne inšpekcije preda predmete, ki jih začasno zaseže, takoj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu organu za postopek o prekrških. Deseto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
+
1. zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, in
+
4
+
2. z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene nepravilnosti.
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Priloga : Viri skrbnega iskanja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »Deseto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 120-01/94-1/3 Ljubljana, dne 30. marca 1995. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. septembra 2022. Št. 003-02-1/2022-223 Ljubljana, dne 7. oktobra 2022 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH (ZASP-I)
−
1
−
(1) Določbe zakona, kot so spremenjene in dopolnjene s tem zakonom, se uporabljajo za vsa dela in predmete sorodnih pravic, na katerih avtor ali imetnik sorodne pravice 7. junija 2021 še uživa varstvo po do sedaj veljavnih določbah zakona, ter za dela in predmete sorodnih pravic, ki bodo nastali po tem datumu.
−
2
−
(2) Določbe novega tretjega odstavka 122. člena zakona se ne uporabljajo za pogodbe o prenosu pravice izvajalca do deleža na nadomestilu, ki ga prejme proizvajalec fonograma za javno priobčitev fonograma z njegovo izvedbo, ki so bile sklenjene, ali dejanja uporabe, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo tega zakona.
−
1
−
Določbe novega 139.a člena zakona se ne uporabljajo za medijske publikacije, ki so bile prvič objavljene pred 6. junijem 2019.
−
1
−
(1) Za pogodbe o zagotavljanju pomožnih spletnih storitev po novem tretjem do sedmem odstavku 182. člena zakona, ki veljajo na dan 7. junij 2021, se te določbe uporabljajo od 7. junija 2023 dalje, če se te pogodbe iztečejo po navedenem datumu.
−
2
−
(2) Za dovoljenja o neposrednem oddajanju po tretjem odstavku spremenjenega 31. člena zakona, ki veljajo na dan 7. junij 2021, se ta določba uporablja od 7. junija 2025 dalje, če se ta dovoljenja iztečejo po navedenem datumu.
−
3
−
(3) Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz osmega odstavka novega 47.b člena zakona najkasneje do 1. septembra 2024.
−
4
−
(4) Ne glede na prvi odstavek novega 47.b člena zakona se začne določba o plačilu primernega nadomestila uporabljati 1. septembra 2024.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 120-01/22-3/39 Ljubljana, dne 29. septembra 2022 EPA 234-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−