← Back to list
Zakon o Banki Slovenije
ZBS-1
56articles changed
+16added
+3removed
+37modified
added 3350removed 953words
93paragraphs
Version history
1
·
(1) Banka Slovenije ima sedež v Ljubljani.
1
·
(1) Banka Slovenije ima sedež v Ljubljani.
2
−
(2) Banka Slovenije posluje pod imenom “Banka Slovenije“.
2
+
(2) Banka Slovenije posluje pod imenom »Banka Slovenije«.
1
−
Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen. V okviru zagotavljanja cenovne stabilnosti Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko in si prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence.
1
+
(1) Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen.
+
2
+
(2) Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04).
+
3
+
(3) Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prvega odstavka tega člena in cilja iz drugega odstavka tega člena si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence.
2
·
2. KAPITAL IN REZERVE BANKE SLOVENIJE
4
·
2. KAPITAL IN REZERVE BANKE SLOVENIJE
1
−
Poleg nalog iz prejšnjega člena tega zakona Banka Slovenije opravlja tudi druge naloge, posebej pa:
1
+
(1) Poleg nalog iz prejšnjega člena Banka Slovenije opravlja tudi druge naloge, zlasti:
2
−
1. upravlja z deviznimi sredstvi, kakor tudi z drugo aktivo, ki ji je zaupana,
2
+
1. ima in upravlja uradne devizne rezerve in drugo svoje premoženje;
3
−
2. lahko deluje kot plačilni in/ali fiskalni agent države ter kot predstavnik države v mednarodnih finančnih organizacijah v skladu z zakonom,
3
+
2. upravlja drugo aktivo, ki ji je zaupana;
4
−
3. odpira račune državnim organom in osebam javnega prava in drugim udeležencem na denarnem trgu,
4
+
3. lahko deluje kot plačilni in/ali fiskalni agent države ter kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah;
5
−
4. v primeru potreb sprejema v depozit sredstva oseb iz prejšnje točke,
5
+
4. vodi račune za Republiko Slovenijo in državne organe;
6
−
5. oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic,
6
+
5. vodi račune za osebe javnega prava;
7
−
6. zagotavlja informacijski sistem za nemoteno opravljanje vseh svojih funkcij,
7
+
6. vodi račune za domače in tuje banke, vključno z bankami s sedežem v državah članicah Evropske unije, tuje države, vključno z državami članicami Evropske unije, tuje centralne banke, vključno s članicami Evropskega sistema centralnih bank, mednarodne organizacije, institucije Evropske unije, druge domače in tuje finančne organizacije ter druge udeležence na finančnem trgu in lahko sprejema v depozit njihova sredstva;
8
−
7. odpira račune drugim finančnim institucijam (klirinško depotni družbi in borzno posredniškim družbam), s katerimi sklene pogodbo.
8
+
7. lahko sprejema v depozit sredstva oseb iz 4. in 5. točke tega odstavka;
+
9
+
8. lahko vodi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev in opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji za osebe iz 6. točke tega odstavka;
+
10
+
9. oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic;
+
11
+
10. zagotavlja informacijski sistem za nemoteno opravljanje vseh svojih nalog;
+
12
+
11. opravlja naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilnačne statistike najmanj v mejah, potrebnih za delovanje Evropskega sistema centralnih bank, lahko pa opravlja tudi druge naloge finančne statistike;
+
13
+
12. lahko vzpostavi in vodi register bančnih kreditov in drugega finančnega premoženja;
+
14
+
13. opravlja plačilni promet za osebe iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka;
+
15
+
14. bankam, hranilnicam in družbam za izdajanje elektronskega denarja lahko odobrava posojila ob ustreznem zavarovanju, upoštevajoč 101. in 102. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in 21. člen Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB);
+
16
+
15. izvaja pregled nad delovanjem plačilnih in poravnalnih sistemov;
+
17
+
16. lahko upravlja sistem za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji.
+
18
+
(2) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije opravlja Banka Slovenije nalogo iz 3. točke prejšnjega odstavka po odobritvi Evropske centralne banke v skladu s 67.a členom tega zakona.
1
−
(1) Banka Slovenije je odgovorna za evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in informacij, ki se nanašajo na uresničevanje njenih funkcij po tem zakonu in po drugih zakonih.
1
+
(1) Banka Slovenije je odgovorna za evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in informacij, vključno s statističnimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na uresničevanje njenih nalog po 5. členu Statuta ESCB in ECB, po tem zakonu in drugih zakonih.
2
−
(2) Banka Slovenije lahko zahteva od pravne osebe ali podružnice tujih pravnih oseb informacije, ki jih potrebuje zaradi obveznosti iz prvega odstavka tega člena ali zaradi izvrševanja drugih nalog po tem ali drugem zakonu.
2
+
(2) Banka Slovenije lahko od pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, podružnic pravnih oseb iz držav članic Evropske unije ali podružnic tujih pravnih oseb zahteva podatke in informacije, ki jih potrebuje zaradi obveznosti iz prejšnjega odstavka ali zaradi izvajanja drugih nalog po tem ali drugem zakonu.
3
−
(3) Banka Slovenije predpiše način in obseg evidentiranja, zbiranja, obdelave, izkazovanja in prenosa podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje svojih funkcij iz tega in drugih zakonov.
3
+
(3) Banka Slovenije predpiše način in obseg evidentiranja, zbiranja, obdelave, izkazovanja in prenosa podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje nalog po tem in drugih zakonih.
4
−
(4) Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance, sta si dolžna posredovati podatke in informacije, ki so pomembni za delovanje denarnega in finančnega sistema.
4
+
(4) Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance, si morata pošiljati podatke in informacije, pomembne za delovanje denarnega in finančnega sistema.
+
5
+
(5) Banka Slovenije je podatke in informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog po tem ali drugem zakonu, upravičena dobivati brezplačno.
1
·
(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastilom iz 11. člena tega zakona usmerja, vodi, podpira in nadzira delovanje plačilnih sistemov.
1
·
(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastilom iz 11. člena tega zakona usmerja, vodi, podpira in nadzira delovanje plačilnih sistemov.
2
−
(2) Banka Slovenije opravlja nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v Republiki Sloveniji po tem in drugih zakonih. 4.2. Denarna politika in politika deviznega tečaja
2
+
(2) Banka Slovenije opravlja nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v Republiki Sloveniji po tem in drugih zakonih.
+
1
+
Pojem banke in hranilnice po tem zakonu zajema:
+
2
+
1. banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;
+
3
+
2. podružnice tujih bank v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
+
4
+
3. podružnice bank držav članic Evropske unije v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pooblaščene opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije;
+
5
+
4. družbe za izdajanje elektronskega denarja v skladu z Zakonom o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 - uradno prečiščeno besedilo in 100/05 - odločba US). 4.2. Denarna politika in politika deviznega tečaja
1
·
(1) Za trgovanje na denarnem trgu po tem zakonu se šteje trgovanje s finančnimi instrumenti z ročnostjo, krajšo od enega leta, zlasti:
1
·
(1) Za trgovanje na denarnem trgu po tem zakonu se šteje trgovanje s finančnimi instrumenti z ročnostjo, krajšo od enega leta, zlasti:
2
·
- trgovanje s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji,
2
·
- trgovanje s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji,
3
·
- začasni nakup in začasna prodaja vrednostnih papirjev,
3
·
- začasni nakup in začasna prodaja vrednostnih papirjev,
4
·
- trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih cena je odvisna od obrestnih mer oziroma cen tujih valut.
4
·
- trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih cena je odvisna od obrestnih mer oziroma cen tujih valut.
5
−
(2) Banka Slovenije lahko po predhodnem soglasju Agencije za trg vrednostnih papirjev določi pravila trgovanja na denarnem trgu, v katerih določi zlasti:
5
+
(2) Banka Slovenije lahko po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev določi pravila trgovanja na denarnem trgu, v katerih določi zlasti:
6
·
- finančne instrumente, za katere veljajo pravila,
6
·
- finančne instrumente, za katere veljajo pravila,
7
·
- pravila za trgovanje,
7
·
- pravila za trgovanje,
8
·
- pravila za poravnavo sklenjenih poslov,
8
·
- pravila za poravnavo sklenjenih poslov,
9
·
- pravila za izračun in objavo podatkov o sklenjenih poslih.
9
·
- pravila za izračun in objavo podatkov o sklenjenih poslih.
1
·
(1) Banka Slovenije uresničuje politiko deviznega tečaja v skladu s cilji in pooblastili za vodenje denarne politike predvsem pa:
1
·
(1) Banka Slovenije uresničuje politiko deviznega tečaja v skladu s cilji in pooblastili za vodenje denarne politike predvsem pa:
2
·
1. z nakupi in prodajami, promptnimi in terminskimi, začasnimi in dokončnimi, deviz ali katerekoli oblike deviznih dobroimetij, vključno z vrednostnimi papirji v tuji valuti, ter plemenitih kovin,
2
·
1. z nakupi in prodajami, promptnimi in terminskimi, začasnimi in dokončnimi, deviz ali katerekoli oblike deviznih dobroimetij, vključno z vrednostnimi papirji v tuji valuti, ter plemenitih kovin,
3
·
2. z vsemi vrstami bančnih poslov z domačimi in tujimi institucijami vključno s posojanjem in izposojanjem.
3
·
2. z vsemi vrstami bančnih poslov z domačimi in tujimi institucijami vključno s posojanjem in izposojanjem.
4
·
(2) Banka Slovenije lahko pri operacijah iz prejšnjega odstavka posluje z drugimi centralnimi bankami, tujimi finančnimi institucijami ter mednarodnimi finančnimi organizacijami.
4
·
(2) Banka Slovenije lahko pri operacijah iz prejšnjega odstavka posluje z drugimi centralnimi bankami, tujimi finančnimi institucijami ter mednarodnimi finančnimi organizacijami.
5
−
(3) Banka Slovenije je imetnik in upravljalec deviznih dobroimetij, ki jih pridobiva v operacijah na deviznih trgih ali v drugih oblikah bančnih operacij. 4.3. Nadzor nad bankami in hranilnicami
5
+
(3) Banka Slovenije je imetnik in upravljalec deviznih dobroimetij, ki jih pridobiva v operacijah na deviznih trgih ali v drugih oblikah bančnih operacij.
+
1
+
Sredstva uradnih deviznih rezerv drugih držav in centralnih bank, ki so deponirana pri Banki Slovenije, ne morejo biti predmet sodne ali izvensodne izvršbe. 4.2.a Register finančnega premoženja
+
1
+
(1) Banka Slovenije lahko vzpostavi in vodi register bančnih kreditov in drugega finančnega premoženja iz 12. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona (v nadaljevanju: finančno premoženje), ki se uporablja za zavarovanje obveznosti do Banke Slovenije, Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic Evropskega sistema centralnih bank.
+
2
+
(2) V register iz prvega odstavka tega člena se vpisujejo podatki o finančnem premoženju ter pravicah Banke Slovenije, Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic Evropskega sistema centralnih bank iz finančnega zavarovanja.
+
3
+
(3) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati finančno premoženje, ki se vpisuje v register pri Banki Slovenije, postopke in vsebino vpisov v register, način vodenja, povezovanja, vpogleda in izpisa podatkov iz registra ter tarifo za upravljanje registra.
+
1
+
(1) Imetnik finančnega premoženja lahko kot zavarovanje, ki se vpiše v register, ponudi le premoženje, za katerega je v dobri veri, da na njem ne obstajajo pravice, ki bi bile prizadete zaradi prednostne pravice iz 22.f člena tega zakona.
+
2
+
(2) Banka Slovenije vpiše pravico iz finančnega zavarovanja v register, če je imetnik finančnega premoženja o vzpostavitvi te pravice obvestil dolžnika iz finančnega premoženja in o tem predložil ustrezno potrdilo Banki Slovenije. Od trenutka, ko je dolžnik obveščen o vzpostavitvi pravice iz finančnega zavarovanja, lahko svojo obveznost veljavno izpolni le imetniku pravice iz finančnega zavarovanja.
+
3
+
(3) Finančno premoženje, ki se vpiše v register, se označi z enolično identifikacijsko oznako. S to oznako in podatkom, da je finančno premoženje dano v zavarovanje, se označi tudi listina, ki dokazuje obstoj finančnega premoženja, če listina obstaja.
+
1
+
Za finančna zavarovanja iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančna zavarovanja.
+
1
+
(1) Podatki o enolični identifikacijski oznaki in obstoju pravice iz finančnega zavarovanja so javni.
+
2
+
(2) Oseba, ki ji je v zavarovanje ponujeno premoženje, ki se lahko uporablja tudi za zavarovanje obveznosti do oseb iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona, lahko pri Banki Slovenije poizve, ali je na tem premoženju vzpostavljena pravica zavarovanja v korist oseb iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona. Ta oseba lahko Banko Slovenije pozneje tudi obvesti, da je bilo na tem premoženju vzpostavljeno zavarovanje v njeno korist.
+
3
+
(3) Če je finančno premoženje vpisano v register pri Banki Slovenije, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic iz finančnega zavarovanja, ki so vpisane v ta register.
+
4
+
(4) Drugi podatki o finančnem premoženju, ki je vpisano v register pri Banki Slovenije se obravnavajo kot poslovna skrivnost.
+
1
+
Če je upnik pravico iz finančnega zavarovanja, ki je vpisana v register Banke Slovenije, pridobil v dobri veri glede neobstoja pravic drugih oseb na finančnem premoženju, ima prednostno pravico do poplačila iz zavarovanja ne glede na te pravice drugih oseb. 4.3. Nadzor nad bankami in hranilnicami
1
−
(1) Banka Slovenije ne sme odobravati okvirnih in drugih kreditov organom Republike Slovenije, Evropske unije ali državam članicam Evropske unije ali njihovim regionalnim, lokalnim organom in drugim osebam javnega prava.
1
+
(1) Banka Slovenije ne sme odobravati okvirnih in drugih kreditov Republiki Sloveniji in drugim osebam ali ustanovam iz prvega odstavka 101. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
2
·
(2) Banka Slovenije ne sme dajati garancij za obveznosti subjektov iz prejšnjega odstavka in ne sme od njih kupovati njihovih dolžniških instrumentov.
2
·
(2) Banka Slovenije ne sme dajati garancij za obveznosti subjektov iz prejšnjega odstavka in ne sme od njih kupovati njihovih dolžniških instrumentov.
1
−
Banka Slovenije o svojem delu najmanj polletno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.
1
+
(1) Ne glede na druge zakone Banka Slovenije o svojem delu poroča izključno Državnemu zboru Republike Slovenije. Banka Slovenije o svojem delu poroča najmanj polletno.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije poroča tudi organom odločanja Evropskega sistema centralnih bank, v obsegu, določenem s tretjim odstavkom 14. člena Statuta ESCB in ECB.
1
−
(1) Sredstva proračuna Republike Slovenije se vodijo pri Banki Slovenije.
1
+
Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance s pogodbo določita vrsto, obseg, pogoje in način izvajanja poslov, ki jih Banka Slovenije opravlja za Republiko Slovenijo na podlagi 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona.
2
−
(2) Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance s pogodbo določita vrsto, obseg, pogoje in način uresničevanja poslov za Republiko Slovenijo iz 12. člena tega zakona.
−
3
·
5. ORGANI BANKE SLOVENIJE 5.1. Splošna določba
2
·
5. ORGANI BANKE SLOVENIJE 5.1. Splošna določba
1
−
(1) Svet Banke Slovenije sestavlja devet članov. Člani Sveta Banke Slovenije so: guverner, štirje viceguvernerji in štirje člani.
1
+
(1) Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov. Člani Sveta Banke Slovenije so guverner in štirje viceguvernerji.
2
−
(2) Guverner Banke Slovenije je predsednik Sveta Banke Slovenije.
2
+
(2) Za člana Sveta Banke Slovenije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
3
−
(3) Guverner Banke Slovenije pooblasti enega od viceguvernerjev za namestnika.
3
+
1. je državljan Republike Slovenije;
+
4
+
2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
+
5
+
3. ima ustrezne delovne izkušnje na področju denarne politike, bančništva, finančnih trgov, prava ali drugem finančnem področju, potrebne za opravljanje nalog člana Sveta Banke Slovenije;
+
6
+
4. ni bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
+
7
+
5. ima ugled in lastnosti za opravljanje funkcije člana Sveta Banke Slovenije v skladu z najvišjimi standardi integritete, etičnega ravnanja ter preprečevanja nasprotja interesov.
+
8
+
(3) Banka Slovenije po nastopu funkcije člana Sveta Banke Slovenije, razen za guvernerja in namestnika guvernerja, izvede vse potrebno za pridobitev dovoljenja za člana Sveta Banke Slovenije za dostop do tajnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke. Pravnomočna odločba o zavrnitvi izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ali pravnomočna odločba o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov sta razloga za razrešitev člana Sveta Banke Slovenije.
+
9
+
(4) Svet Banke Slovenije mora biti sestavljen tako, da ima kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, da lahko poglobljeno razume pristojnosti in cilje delovanja Banke Slovenije ter zagotavlja ustrezno raznolikost.
+
10
+
(5) Član Sveta Banke Slovenije lahko funkcijo člana Sveta Banke Slovenije opravlja skupno, ne glede na morebitne vmesne prekinitve, največ 14 let. Navedena omejitev se upošteva za imenovanja na funkcijo člana Sveta Banke Slovenije po 11. januarju 2026.
+
11
+
(6) Guverner Banke Slovenije je predsednik Sveta Banke Slovenije.
+
12
+
(7) Guverner Banke Slovenije lahko pooblasti enega od viceguvernerjev za namestnika guvernerja.
1
·
(1) Svet Banke Slovenije odloča o zadevah, ki so na podlagi tega ali drugih zakonov v pristojnosti Banke Slovenije.
1
·
(1) Svet Banke Slovenije odloča o zadevah, ki so na podlagi tega ali drugih zakonov v pristojnosti Banke Slovenije.
2
·
(2) Svet Banke Slovenije odloča o zadevah iz svojega delovnega področja na sejah.
2
·
(2) Svet Banke Slovenije odloča o zadevah iz svojega delovnega področja na sejah.
3
·
(3) Svet Banke Slovenije sprejme poslovnik o svojem delu.
3
·
(3) Svet Banke Slovenije sprejme poslovnik o svojem delu.
4
−
(4) Svet Banke Slovenije odloča z dvotretjinsko večino vseh svojih članov.
4
+
(4) Odločitev Sveta Banke Slovenije je sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.
1
·
(1) Svet Banke Slovenije odloča tudi o drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje Banke Slovenije, in sicer:
1
·
(1) Svet Banke Slovenije odloča tudi o drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje Banke Slovenije, in sicer:
2
·
1. predlaga zunanjega revizorja,
2
·
1. predlaga zunanjega revizorja,
3
·
2. ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije,
3
·
2. ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije,
4
·
3. ugotavlja nezdružljivost opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije,
4
·
3. ugotavlja nezdružljivost opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije,
5
·
4. se opredeljuje o notranjih administrativnih vprašanjih Banke Slovenije.
5
·
4. se opredeljuje o notranjih administrativnih vprašanjih Banke Slovenije.
6
−
(2) Svet Banke Slovenije z ugotovitvami iz 3. točke prejšnjega odstavka tega člena seznani Državni zbor.
6
+
(2) Svet Banke Slovenije z ugotovitvami iz tretje točke prejšnjega odstavka tega člena seznani Državni zbor.
1
−
Banka Slovenije splošne akte, ki jih sprejme Svet Banke Slovenije, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 5.4. Postopek imenovanja in razrešitve guvernerja, viceguvernerjev in članov Sveta Banke Slovenije
1
+
Banka Slovenije splošne akte, ki jih sprejme Svet Banke Slovenije, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 5.4. Postopek imenovanja in razrešitve članov Sveta Banke Slovenije
1
−
Viceguvernerje in člane Sveta Banke Slovenije, imenuje Državni zbor za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije in so lahko ponovno imenovani.
1
+
Viceguvernerje imenuje Državni zbor Republike Slovenije za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije in so lahko ponovno imenovani.
1
·
(1) Člani Sveta Banke Slovenije morajo svojo funkcijo opravljati polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja z Banko Slovenije.
1
·
(1) Člani Sveta Banke Slovenije morajo svojo funkcijo opravljati polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja z Banko Slovenije.
2
−
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena lahko visokošolski učitelji opravljajo funkcijo članov Sveta Banke Slovenije s sklenitvijo delovnega razmerja z Banko Slovenije za tretjino polnega delovnega časa.
2
+
(2) Funkcija člana Sveta Banke Slovenije ni združljiva:
3
−
(3) Član Sveta Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka tega člena ne more opravljati funkcije guvernerja ali viceguvernerja Banke Slovenije.
−
4
−
(4) Funkcija člana Sveta Banke Slovenije ni združljiva:
−
5
·
1. s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti, v organih političnih strank in v organih sindikatov,
3
·
1. s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti, v organih političnih strank in v organih sindikatov,
6
·
2. z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri drugih nosilcih javnih pooblastil,
4
·
2. z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri drugih nosilcih javnih pooblastil,
7
·
3. s članstvom v organih vodenja ali nadzora bank, hranilnic ali drugih gospodarskih družb, zavodov in zadrug,
5
·
3. s članstvom v organih vodenja ali nadzora bank, hranilnic ali drugih gospodarskih družb, zavodov in zadrug,
8
·
4. z drugo pridobitno dejavnostjo, razen znanstveno-raziskovalnega dela, če le-ta ni v konfliktu z interesi Banke Slovenije,
6
·
4. z drugo pridobitno dejavnostjo, razen znanstveno-raziskovalnega dela, če le-ta ni v konfliktu z interesi Banke Slovenije,
9
·
5. z drugim delom ali dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na njihovo neodvisnost ali bi bile lahko v nasprotju z interesi Banke Slovenije.
7
·
5. z drugim delom ali dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na njihovo neodvisnost ali bi bile lahko v nasprotju z interesi Banke Slovenije.
10
−
(5) Član Sveta Banke Slovenije lahko po imenovanju nastopi svojo funkcijo šele, ko svoj status uskladi z določbami tega člena. Usklajenost in nastop funkcije ugotavlja Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije. Član Sveta Banke Slovenije je dolžan svoj status uskladiti z določbami tega člena najkasneje v treh mesecih po imenovanju, v nasprotnem primeru z iztekom tega roka odlok o imenovanju preneha veljati.
8
+
(3) Član Sveta Banke Slovenije lahko po imenovanju nastopi svojo funkcijo šele, ko svoj status uskladi z določbami tega člena. Usklajenost in nastop funkcije ugotavlja Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije. Član Sveta Banke Slovenije je dolžan svoj status uskladiti z določbami tega člena najkasneje v treh mesecih po imenovanju, v nasprotnem primeru z iztekom tega roka odlok o imenovanju preneha veljati.
1
·
(1) Član Sveta Banke Slovenije je lahko predčasno razrešen samo:
1
·
(1) Član Sveta Banke Slovenije je lahko predčasno razrešen samo:
2
·
1. če sam zahteva razrešitev,
2
·
1. če sam zahteva razrešitev,
3
·
2. če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,
3
·
2. če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,
4
−
3. če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje z nepogojno kaznijo odvzema prostosti,
4
+
3. če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev. Predpis, ki ureja postopek izda Banka Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
5
−
4. če se v predpisanem postopku ugotovi, da je odgovoren za težje kršitve svojih dolžnosti, zaradi česar obstaja resen dvom o njegovi primernosti za opravljanje te funkcije. Predpis, ki ureja postopek izda Banka Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
−
6
·
(2) Član Sveta Banke Slovenije je predčasno razrešen z dnem, ko Državni zbor Republike Slovenije ugotovi, da je nastopil eden od razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.
5
·
(2) Član Sveta Banke Slovenije je predčasno razrešen z dnem, ko Državni zbor Republike Slovenije ugotovi, da je nastopil eden od razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.
7
−
(3) Zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o razrešitvi je možno sprožiti upravni spor po zakonu, ki ureja upravne spore. 5.5. Notranja organizacija Banke Slovenije
6
+
(3) Zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o razrešitvi je možno sprožiti upravni spor po zakonu, ki ureja upravne spore.
+
1
+
Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata. 5.5. Notranja organizacija Banke Slovenije
1
·
(1) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki so v delovnem razmerju v Banki Slovenije, so določene z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
1
·
(1) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki so v delovnem razmerju v Banki Slovenije, so določene z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
2
−
(2) Pravice, obveznosti in odgovornosti guvernerja, viceguvernerjev in štirih članov Sveta Banke Slovenije, ki izvirajo iz delovnega razmerja, se določijo z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
2
+
(2) Pravice, obveznosti in odgovornosti guvernerja in viceguvernerjev, ki izvirajo iz delovnega razmerja, se določijo z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
3
·
(3) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili iz 40. člena tega zakona, ki izvirajo iz delovnih razmerij, se določijo z notranjim aktom v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Notranji akt sprejme Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije.
3
·
(3) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili iz 40. člena tega zakona, ki izvirajo iz delovnih razmerij, se določijo z notranjim aktom v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Notranji akt sprejme Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije.
4
·
(4) Notranji akti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
4
·
(4) Notranji akti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
5
·
6. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
5
·
6. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
+
1
+
Za postopke odločanja v posamičnih zadevah Banka Slovenije smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja bančništvo.
1
−
(1) Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti z nadzorom bank in hranilnic preverja izvajanje določb tega in drugih zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov ter ukrepov.
1
+
(1) Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti z nadzorom bank in hranilnic ter drugih oseb v skladu z zakonom, preverja izvajanje določb tega in drugih zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov ter ukrepov.
2
−
(2) Natančnejše pogoje in način uresničevanja nadzora predpiše Banka Slovenije.
2
+
(2) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L št. 373, 21. 12. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2182/2004 ) v povezavi z Uredbo Sveta (ES) št. 2183/2004 z dne 6. decembra 2004 o razširitvi uporabe Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, na nesodelujoče države članice (UL L št. 373, 21. 12. 2004, str. 7, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2183/2004 ).
3
−
(3) Za postopek Banke Slovenije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.
3
+
(3) Natančnejše pogoje in način uresničevanja nadzora predpiše Banka Slovenije.
1
−
Banka Slovenije izvaja nadzor bank in hranilnic:
1
+
Banka Slovenije izvaja nadzor:
2
−
1. s pregledom poročil in druge dokumentacije, ki jo dobi od banke ali hranilnice, ter s pregledom podatkov in druge dokumentacije, s katero razpolaga,
2
+
1. s pregledom poročil in druge dokumentacije, ki jo dobi, ter s pregledom podatkov in druge dokumentacije, s katero razpolaga,
3
−
2. z neposrednim vpogledom v poslovne knjige in drugo dokumentacijo v banki ali hranilnici.
3
+
2. z neposrednim vpogledom v poslovne knjige in drugo dokumentacijo.
1
−
Sodno varstvo proti posamičnim pravnim aktom Banke Slovenije, ki jih izdaja na podlagi pooblastil iz tega zakona, se zagotavlja v postopku, določenem v zakonu, ki ureja bančništvo.
1
+
Sodno varstvo proti posamičnim pravnim aktom Banke Slovenije, ki jih izdaja na podlagi pooblastil iz zakona, se zagotavlja v postopku, določenem v zakonu, ki ureja bančništvo.
2
·
7. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
2
·
7. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
1
−
Člani Sveta Banke Slovenije, delavci Banke Slovenije in druge osebe, ki opravljajo naloge za Banko Slovenije so dolžni varovati zaupne podatke, za katere so izvedeli v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma dela in sicer tudi po prenehanju njihove funkcije oziroma delovnega razmerja.
1
+
(1) Člani Sveta Banke Slovenije, delavci Banke Slovenije in druge osebe morajo varovati zaupne podatke, za katere so izvedeli v zvezi z opravljanjem funkcije ali dela, in sicer tudi po prenehanju opravljanja svoje funkcije ali dela.
+
2
+
(2) Banka Slovenije lahko pošlje zaupne podatke pod pogoji, določenimi z zakonom in Statutom ESCB in ECB. Banka Slovenije lahko pošlje zaupne podatke tudi v okviru sodelovanja po 48. členu tega zakona, če za prejemnike podatkov velja ustrezna obveznost varovanja zaupnih podatkov.
+
3
+
(3) Banka Slovenije predpiše merila za določanje zaupnih podatkov in postopke ravnanja z zaupnimi podatki, ki se nanašajo na izvajanje nalog Banke Slovenije po tem ali drugem zakonu oziroma se nanašajo na delovanje Banke Slovenije v Evropskem sistemu centralnih bank.
2
·
8. SODELOVANJE BANKE SLOVENIJE S CENTRALNIMI BANKAMI IN Z MEDNARODNIMI FINANČNIMI ORGANIZACIJAMI
4
·
8. SODELOVANJE BANKE SLOVENIJE S CENTRALNIMI BANKAMI IN Z MEDNARODNIMI FINANČNIMI ORGANIZACIJAMI
1
−
Banka Slovenije lahko zaradi izvrševanja svojih nalog sodeluje z drugimi centralnimi bankami in nadzornimi institucijami, ter z mednarodnimi finančnimi organizacijami.
1
+
Banka Slovenije lahko zaradi izpolnjevanja svojih nalog sodeluje z drugimi centralnimi bankami, nadzornimi institucijami, mednarodnimi finančnimi organizacijami ter organizacijami in skladi, ki skrbijo za izvajanje varstva vlog.
2
·
9. PRIHODKI, ODHODKI IN SREDSTVA BANKE SLOVENIJE
2
·
9. PRIHODKI, ODHODKI IN SREDSTVA BANKE SLOVENIJE
+
1
+
(1) Po uvedbi eura kot valute Republike Slovenije lahko Svet Banke Slovenije z namenom ohranitve realne vrednosti premoženja pri letnem obračunu sprejme odločitev o oblikovanju rezervacij za pričakovana tečajna, obrestna in cenovna tveganja.
+
2
+
(2) Rezervacije se ne morejo oblikovati, če bi le-te skupaj z nerealiziranimi tečajnimi razlikami, učinki vrednotenja vrednostnih papirjev in učinki vrednotenja zlata presegle 20% ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki.
+
1
+
(1) Po uvedbi eura kot valute Republike Slovenije se nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb v celoti prenašajo na račune vrednotenja.
+
2
+
(2) Nerealizirani prihodki iz prejšnjega odstavka, ki so na računih vrednotenja, se lahko uporabijo samo za kritje nerealiziranih odhodkov iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb.
+
3
+
(3) Presežek prihodkov nad odhodki se po razporeditvi sredstev na račune vrednotenja deli za splošne rezerve in proračun Republike Slovenije.
1
−
Računovodske izkaze Banke Slovenije revidira neodvisni mednarodni revizor, ki ga za triletno obdobje na predlog Sveta Banke Slovenije določi pristojni odbor Državnega zbora. Kolikor pristojni odbor Državnega zbora o izbiri ne odloči najkasneje šest mesecev pred nastopom novega triletnega obdobja, ga izbere Banka Slovenije sama. Svet Banke Slovenije mora pristojnemu odboru Državnega zbora predložiti svoj predlog pred iztekom dveh let tekočega triletnega obdobja.
1
+
(1) Računovodske izkaze Banke Slovenije revidira neodvisni mednarodni revizor, ki je izbran v skladu s prvim odstavkom 27. člena Statuta ESCB in ECB za triletno obdobje.
+
2
+
(2) Svet Banke Slovenije po predhodnem javnem zbiranju ponudb, najmanj šest mesecev pred potekom pogodbe, sklenjene z revizorjem, izbere in predlaga kandidata v postopek dokončnega izbora.
+
1
+
(1) Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče.
+
2
+
(2) V okviru revidiranja pravilnosti in smotrnosti poslovanja Banke Slovenije računsko sodišče:
+
3
+
- ne revidira dejanj, ki predstavljajo določanje in izvajanje denarne politike, v skladu s pravili, ki so jih določili organi odločanja Evropske centralne banke,
+
4
+
- ne zajema uporabe in razlage prava in praks nadzora, ki jih izvaja Banka Slovenije na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, ter v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287, 29. 10. 2013, str. 63). Ne glede na prejšnji stavek računsko sodišče lahko presoja pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014 in so vodile v porabo sredstev proračuna Republike Slovenije,
+
5
+
- ne posega v in ne vključuje pristojnosti in dejanj Banke Slovenije, ki jih Banka Slovenije izvršuje kot sestavni del Evropskega sistema centralnih bank ali Evrosistema, ali kot članica Evropskega sistema finančnega nadzora, pri dejavnostih Evropskega bančnega organa, Evropskega odbora za sistemska tveganja in Enotnega mehanizma za reševanje,
+
6
+
- niti posredno ne revidira Evropske centralne banke, drugih članic Evropskega sistema centralnih bank ali Evrosistema,
+
7
+
- ne posega v dejavnosti neodvisnih mednarodnih revizorjev, ki so izbrani v skladu z 52. členom tega zakona.
+
8
+
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja računsko sodišče, računsko sodišče v zvezi z razkritimi nepravilnostmi in nesmotrnostmi v revizijskem poročilu Banki Slovenije poda priporočila. Banka Slovenije ni zavezana predložiti računskemu sodišču poročila o odpravljanju razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, mora pa obrazložiti vsak odstop od priporočil, ki jih v revizijskem poročilu predlaga računsko sodišče. Banka Slovenije pošlje obrazložitev iz prejšnjega stavka računskemu sodišču.
+
9
+
(4) Računsko sodišče o revizijskih razkritjih in obrazložitvi Banke Slovenije glede odstopa od priporočil iz prejšnjega odstavka nemudoma obvesti Državni zbor.
+
10
+
(5) Ne glede na enajsti odstavek 29. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12) računsko sodišče nima pristojnosti pozvati k razrešitvi članov Sveta Banke Slovenije.
+
11
+
(6) Poslovno skrivnost iz 37. člena Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 230) pridobi računsko sodišče v skladu s pravili, ki urejajo delovanje Evropskega sistema centralnih bank. Druge zaupne podatke, vključno s statističnimi podatki in podatki nadzora, katerih izmenjavo urejajo pravila Evropske unije, pridobi računsko sodišče v skladu s temi pravili.
+
12
+
(7) Revizorji in funkcionarji računskega sodišča ter druge osebe, ki so z računskim sodiščem v kakršnem koli pravnem razmerju, morajo kot zaupne varovati vse podatke, ki so zaupni po zakonu, ki ureja bančništvo, za katere so izvedeli pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije.
1
−
Banka Slovenije je z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji sestavni del Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in pri svojem delovanju upošteva določila 43. člena statuta ESCB in ECB, ki veljajo za države članice Evropske unije z derogacijo.
1
+
(1) Banka Slovenije je z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji sestavni del Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in pri svojem delovanju upošteva določila 43. člena statuta ESCB in ECB, ki veljajo za države članice Evropske unije z derogacijo.
+
2
+
(2) Banka Slovenije ravna v skladu z navodili in smernicami Evropske centralne banke ter izpolnjuje odločitve organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank v skladu s statusom, ki ga ima po Statutu ESCB in ECB.
1
·
(1) Guverner ima z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka 39. člena tega zakona pravico do pritožbe na sodišče Evropskih skupnosti.
1
·
(1) Guverner ima z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka 39. člena tega zakona pravico do pritožbe na sodišče Evropskih skupnosti.
2
·
(2) S tem dnem se za guvernerja Banke Slovenije preneha uporabljati tretji odstavek 39. člena tega zakona.
2
·
(2) S tem dnem se za guvernerja Banke Slovenije preneha uporabljati tretji odstavek 39. člena tega zakona.
3
−
11. UVEDBA EVRA KOT DENARNE ENOTE REPUBLIKE SLOVENIJE
3
+
11. UVEDBA EURA KOT VALUTE REPUBLIKE SLOVENIJE
1
−
(1) Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določila statuta ESCB in ECB. V primeru neskladnosti posameznih določil tega zakona s statutom ESCB in ECB, veljajo določila statuta ESCB in ECB.
1
+
(1) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določila statuta ESCB in ECB. V primeru neskladnosti posameznih določil tega zakona s statutom ESCB in ECB, veljajo določila statuta ESCB in ECB.
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena Banka Slovenije pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz določb 5., 6., 9., 2. - 7. točke 12., 23. in 27. člena tega zakona ni vezana na določila statuta ESCB in ECB in te naloge opravlja samostojno.
2
+
(2) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se naslednje naloge Banke Slovenije začnejo izvajati v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in Statutom ESCB in ECB:
+
3
+
- izvajanje denarne politike,
+
4
+
- opravljanje deviznih poslov v skladu s 111. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
+
5
+
- imetništvo in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic in
+
6
+
- podpora nemotenega delovanja plačilnih sistemov.
1
−
Banka Slovenije je pri izdajanju bankovcev iz 7. člena tega zakona vezana na odločitve ECB.
1
+
Banka Slovenije izdaja bankovce od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije v skladu s 106. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in 16. členom Statuta ESCB in ECB.
1
−
Republika Slovenija izdaja kovance iz 8. člena tega zakona ob soglasju ECB.
1
+
Republika Slovenija izdaja kovance s soglasjem Evropske centralne banke glede obsega izdaje. Pri tem od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije upošteva pravila o denominaciji in tehnični specifikaciji kovancev, ki jih v skladu z drugim odstavkom 106. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejme Svet Evropske unije.
+
1
+
(1) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije začne Banka Slovenije dajati v obtok bankovce v skladu s prvim odstavkom 106. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
+
2
+
(2) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije začne Banka Slovenije dajati v obtok kovance v skladu z drugim odstavkom 106. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije v skladu z odločitvami organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank že pred dnevom uvedbe eura kot valute Republike Slovenije začne s preddobavo bankovcev in kovancev, denominiranih v eurih, v obsegu, ki je potreben zaradi zamenjave zakonitega plačilnega sredstva.
1
−
Banka Slovenije pri izvajanju denarne politike iz prve in druge točke 11. člena tega zakona izhaja iz statuta ESCB in ECB in upošteva usmeritve in navodila ECB ter pri tem:
1
+
(1) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije pri izvajanju denarne politike izvaja Statut ESCB in ECB.
2
−
- sooblikuje in uresničuje denarno politiko,
2
+
(2) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije so naloge Banke Slovenije iz 1. in 3. točke 11. člena ter odločanje v povezavi s 15. členom (denarni ukrepi in nadzor), 16. členom (denarni trg), 17. členom (operacije na odprtem trgu), 18. členom (kreditni in posojilni posli), 19. členom (obvezne rezerve) in 20. členom (drugi instrumenti denarne politike) tega zakona pristojnost Evropskega sistema centralnih bank.
3
−
- sooblikuje in uresničuje denarni nadzor.
3
+
(3) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije opravlja naloge na področju denarne politike v skladu z odločitvami organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank.
+
4
+
(4) Banka Slovenije lahko izda splošne akte, s katerimi podrobneje uredi izpolnjevanje odločitev organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank.
1
−
Pri opravljanju drugih nalog iz 1. točke 12. člena tega zakona Banka Slovenije upravlja z deviznimi sredstvi, ki jih ni prenesla v upravljanje ECB, kakor tudi z drugo aktivo, ki ji je zaupana.
1
+
(1) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije upravlja uradne devizne rezerve, ki jih ni prenesla v upravljanje Evropske centralne banke, ob upoštevanju pravil 31. člena Statuta ESCB in ECB in smernic ECB, izdanih na podlagi 31. člena Statuta ESCB in ECB.
+
2
+
(2) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije upravlja drugo njeno premoženje, kakor tudi drugo aktivo, ki ji je zaupana.
1
−
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije postane guverner Banke Slovenije član Sveta ECB.
1
+
Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije postane guverner Banke Slovenije član Sveta ECB.
1
−
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije se preneha uporabljati določba 21. člena tega zakona.
1
+
(1) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se prenehata uporabljati 21. in 22. člen tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek Banka Slovenije objavlja tečajnico na podlagi referenčnih tečajev tujih valut, ki jih določa in objavlja Evropska centralna banka. Banka Slovenije lahko določa in objavlja tudi tečaje tujih valut, ki niso na tečajnici Evropske centralne banke.
2
−
12. KAZENSKE DOLOČBE
2
+
(2) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se prenehajo uporabljati 7. člen, prvi odstavek 8. člena, 9. člen in 45. člen tega zakona.
+
1
+
Po dnevu uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije sodeluje v mednarodnih denarnih organizacijah, če to odobri Evropska centralna banka.
+
1
+
(1) Po dnevu uvedbe eura kot valute Republike Slovenije velja in se uporablja sistem sankcij Evropske centralne banke. Banka Slovenije sodeluje v postopkih izrekanja sankcij Evropske centralne banke v skladu s predpisi Evropske unije in Evropske centralne banke.
+
2
+
(2) Denarne sankcije, ki jih izreče Evropska centralna banka so prihodek Evropske centralne banke.
+
3
+
12. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek banka ali hranilnica:
1
+
(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek banka ali hranilnica:
2
−
1. če ne upošteva pogojev, pravil in ukrepov, ki jih sprejme Banka Slovenije v zvezi z izdajanjem in oskrbovanjem bankovcev in kovancev (peti odstavek 9. člena),
2
+
1. če ne pošlje podatkov in informacij, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju svojih nalog po tem ali drugem zakonu oziroma ne pošlje podatkov in informacij, kot je predpisano (drugi odstavek 13. člena);
3
−
2. če ne upošteva predpisov in navodil o delovanju informacijskega sistema, ki jih predpiše Banka Slovenije (tretji odstavek 13. člena),
3
+
2. če ne upošteva predpisov in navodil o delovanju informacijskega sistema, ki jih predpiše Banka Slovenije (tretji odstavek 13. člena);
4
−
3. če ne upošteva predpisov in navodil, ki jih Banka Slovenije sprejema pri izvajanju nalog usmerjanja, vodenja in podpiranja plačilnih sistemov (14. člen).
4
+
3. če ne upošteva predpisov in navodil, ki jih Banka Slovenije sprejema pri opravljanju nalog usmerjanja, vodenja in podpiranja plačilnih sistemov (14. člen);
5
−
4. če ne upošteva pogojev in pravil, ki jih Banka Slovenije predpiše za operacije, ki jih izvaja (tretji odstavek 15. člena),
5
+
4. če stori dejanje, ki je prepovedano z Uredbo 2182/2004 v povezavi z Uredbo 2183/2004 .
6
−
5. če ne upošteva pogojev in pravil, ki jih Banka Slovenije predpiše za operacije na odprtem trgu (drugi odstavek 17. člena),
6
+
(2) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v banki ali hranilnici, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
7
−
6. če ne upošteva pogojev kreditne in posojilne ponudbe, ki jih določi Banka Slovenije (drugi odstavek 18. člena).
7
+
(3) Določbe, ki določajo globe za prekrške v povezavi s 1. točko prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če gre za opustitve ali dejanja, ki se preganjajo ali kaznujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L št. 318, 27. 11. 1998, str. 8, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2533/98 ).
8
−
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v banki ali hranilnici, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podružnica tuje pravne osebe, če ne upošteva predpisov in navodil o delovanju informacijskega sistema, ki jih predpiše Banka Slovenije (tretji odstavek 13. člena).
1
+
(1) Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podružnica tuje pravne osebe:
2
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali podružnice tuje pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.
2
+
1. če ne pošlje podatkov in informacij, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju svojih nalog po tem ali drugem zakonu oziroma ne pošlje podatkov in informacij, kot je predpisano (drugi odstavek 13. člena);
3
−
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
+
2. če ne upošteva predpisov in navodil o delovanju informacijskega sistema, ki jih predpiše Banka Slovenije (tretji odstavek 13. člena);
+
4
+
3. če stori dejanje, ki je prepovedano z Uredbo 2182/2004 v povezavi z Uredbo 2183/2004 .
+
5
+
(2) Z globo od 400 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali podružnice tuje pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(3) Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
+
7
+
(4) Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori dejanje iz 3. točke prvega odstavka tega člena.
+
8
+
(5) Določbe, ki določajo globe za prekrške v povezavi s 1. točko prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če gre za opustitve ali dejanja, ki se preganjajo ali kaznujejo v skladu z Uredbo 2533/98 .
+
1
+
Globe, predpisane za prekrške s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe, pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 68. in 69. člena tega zakona.
+
2
+
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
(1) Datum uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije se določi z zakonom.
1
+
Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije določajo obveznost za izdane bankovce po tretjem odstavku 7. člena tega zakona pravila statuta ESCB in ECB in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
2
−
(2) Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije določajo obveznost za izdane bankovce po tretjem odstavku 7. člena tega zakona pravila statuta ESCB in ECB in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 10. poglavja, ki začnejo veljati z dnem začetka članstva Republike Slovenije v Evropski uniji in določb 11. poglavja, ki začnejo veljati z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije. Št. 450-03/91-10/35 Ljubljana, dne 19. junija 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 10. poglavja, ki začnejo veljati z dnem začetka članstva Republike Slovenije v Evropski uniji in določb 11. poglavja, ki začnejo veljati z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o dopolnitvi Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1C) Razglašam Zakon o dopolnitvi Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. septembra 2017. Št. 003-02-8/2017-18 Ljubljana, dne 4. oktobra 2017 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O DOPOLNITVI ZAKONA O BANKI SLOVENIJE (ZBS-1C)
−
1
−
Računsko sodišče lahko na podlagi 52.a člena zakona revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije tudi za obdobje zadnjih 15 let do uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/17-19/17 Ljubljana, dne 26. septembra 2017 EPA 1931-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−