Zakon o bančništvu · Laws of the Republic of Slovenia

1

−

Ta zakon ureja:

−

2

−

1. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji in

−

3

−

2. pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije.

−

1

−

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskega parlamenta in Sveta:

1

+

1.2. Opredelitve pojmov in kratic 1.2.1. Splošne določbe

2

−

1. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1),

−

3

−

2. Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201),

−

4

−

3. Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. decembra 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (UL L št. 178 z dne 17. julija 2003, str. 16),

−

5

−

4. Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. maja 1994, str. 5),

−

6

−

5. Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L št. 275 z dne 27. oktobra 2000, str. 39),

−

7

−

6. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15),

−

8

−

7. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. februarja 1989, str. 40). 1.2. Opredelitve pojmov in kratic 1.2.1. Splošne določbe

−

1

−

(1) V pododdelkih 1.2.2., 1.2.3. in 1.2.4. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

−

2

−

(2) V oddelku 4.1. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe pri določitvi pravil o upravljanju s tveganji v določbah 4. poglavja tega zakona in v določbah drugih poglavij tega zakona, ki se sklicujejo na pravila o upravljanju s tveganji, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

−

1

−

5. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. maja 2001, str. 15).

−

1

−

(pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v drugem zakonu)

1

+

1.2.2. Pojmi v zvezi s finančnimi storitvami

2

−

(1) Pojem elektronski denar ima pomen, opredeljen v 12. točki 3. člena ZPlaP.

−

3

−

(2) Pojem investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli je uporabljen v pomenu, opredeljenem v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.

−

4

−

(3) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v naslednjih določbah ZFK:

−

5

−

1. zavarovalnica v 2. točki 2. člena,

−

6

−

2. pozavarovalnica v 3. točki 2. člena,

−

7

−

3. družba za upravljanje v 6. točki 2. člena. 1.2.2. Pojmi v zvezi s finančnimi storitvami

−

1

−

Finančne storitve so:

−

2

−

1. bančne storitve,

−

3

−

2. vzajemno priznane finančne storitve,

−

4

−

3. dodatne finančne storitve in

−

5

−

4. druge finančne storitve.

−

1

−

Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

−

1

−

(1) Sprejemanje depozitov od javnosti je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.

−

2

−

(2) Depozit za namen opredelitve sprejemanja depozitov je vsako vplačilo denarnih sredstev ene osebe (v nadaljnjem besedilu: vplačnik) v korist druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik vplačila), ki je opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali na podlagi drugega pravnega posla, pri katerem vplačnik pridobi pravico od prejemnika vplačila zahtevati vrnitev vplačanih denarnih sredstev v določenih rokih.

−

3

−

(3) Nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.

−

4

−

(4) Šteje se, da je nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena vsaka fizična ali pravna oseba, če prejemnik vplačila ne dokaže drugače.

−

5

−

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena se šteje, da države in centralne banke ter finančne družbe in njihove podrejene družbe niso nepoučene osebe, in nasproten dokaz ni dovoljen.

−

6

−

(6) Za sprejemanje depozitov od javnosti se ne šteje sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.

−

1

−

(1) Pomožne bančne storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih institucij.

−

2

−

(2) Pomožne investicijske storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več investicijskih podjetij.

−

3

−

(3) Pojem pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za pomožne bančne in investicijske storitve.

−

1

−

Vzajemno priznane finančne storitve so:

−

2

−

1. sprejemanje depozitov,

−

3

−

2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

−

4

−

- potrošniške kredite,

−

5

−

- hipotekarne kredite,

−

6

−

- odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),

−

7

−

- financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),

−

8

−

3. finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame celotno tveganje posla,

−

9

−

4. storitve plačilnega prometa po ZPlaP, razen storitev upravljanja plačilnih sistemov,

−

10

−

5. izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov), vključno z izdajanjem elektronskega denarja,

−

11

−

6. izdajanje garancij in drugih jamstev,

−

12

−

7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

−

13

−

- z instrumenti denarnega trga,

−

14

−

- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,

−

15

−

- s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,

−

16

−

- z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,

−

17

−

- s prenosljivimi vrednostnimi papirji,

−

18

−

8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem,

−

19

−

9. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij,

−

20

−

10. denarno posredništvo na medbančnih trgih,

−

21

−

11. upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem,

−

22

−

12. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo,

−

23

−

13. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb,

−

24

−

14. oddajanje sefov ter

−

25

−

15. investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli.

−

1

−

(1) Dodatne finančne storitve so:

−

2

−

1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,

−

3

−

2. storitve upravljanja plačilnih sistemov po ZPlaP,

−

4

−

3. upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

−

5

−

4. skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami,

−

6

−

5. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih,

−

7

−

6. druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve ali storitve iz 1. do 5. točke tega odstavka.

−

8

−

(2) Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše značilnosti storitev iz 6. točke prvega odstavka tega člena.

−

1

−

Druge finančne storitve so:

1

+

1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo finančne storitve, in drugimi osebami

2

−

1. opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,

−

3

−

2. storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

−

4

−

3. zavarovalno zastopništvo ali posredništvo po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in

−

5

−

4. upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade. 1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo finančne storitve, in drugimi osebami

−

1

−

(1) Banka je pravna oseba, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.

−

2

−

(2) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.

−

3

−

(3) Pojem »kreditna institucija« je uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja.

−

4

−

(4) Pojem banka, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali »tretje države«, je v tem zakonu uporabljen za banko s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev. Ne glede na prvi stavek tega odstavka, je v določbah pododdelka 7.9.3. pojem »podrejena banka« uporabljen za vsako banko iz prvega odstavka tega člena, ki ima položaj podrejene banke, ne glede na državo njenega sedeža.

−

5

−

(5) Hranilnica je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja Banke Slovenije in za katero veljajo enaka pravila kot za banke, če ni v 11. poglavju tega zakona določeno drugače.

−

1

−

(1) Investicijsko podjetje je oseba, ki je upravičena opravljati investicijske storitve in posle na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev, razen naslednjih oseb:

−

2

−

1. kreditne institucije,

−

3

−

2. lokalnega podjetja in

−

4

−

3. podjetij:

−

5

−

- ki so upravičena opravljati samo storitve investicijskega svetovanja in storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank, ne da bi bila hkrati upravičena sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank, in

−

6

−

- ki se ne smejo zadolževati pri svojih strankah.

−

7

−

(2) Lokalno podjetje po 2. točki prvega odstavka tega člena je podjetje, ki opravlja samo naslednje posle:

−

8

−

1. trguje na trgih izvedenih finančnih instrumentov in na denarnih trgih:

−

9

−

- za svoj račun izključno z namenom varovanja svojih pozicij na teh trgih izvedenih finančnih instrumentov oziroma

−

10

−

- za račun drugih članov teh trgov in

−

11

−

2. za obveznosti tega podjetja iz teh poslov jamčijo poravnalni člani teh trgov tako, da prevzemajo odgovornost za izpolnitev pogodb, ki jih je sklenilo lokalno podjetje.

−

12

−

(3) Pojem »institucija« je uporabljen kot skupni pojem za kreditno institucijo in investicijsko podjetje.

−

1

−

(1) Finančna institucija je pravna oseba:

−

2

−

1. ki ni kreditna institucija in

−

3

−

2. katere izključna ali pretežna dejavnost je:

−

4

−

- pridobivanje kapitalskih deležev ali

−

5

−

- opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev iz 2. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona.

−

6

−

(2) Posebna finančna institucija države članice je finančna institucija države članice iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.

−

7

−

(3) Druga finančna družba je zavarovalnica, pozavarovalnica, družba za upravljanje, pokojninska družba ali druga pravna oseba:

−

8

−

1. ki ni kreditna institucija in

−

9

−

2. ki opravlja dodatne ali druge finančne storitve.

−

10

−

(4) Pokojninska družba je pravna oseba, ki opravlja dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

−

11

−

(5) Pojem finančna družba je uporabljen kot skupni pojem za kreditne in finančne institucije ter druge finančne družbe.

−

12

−

(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojna za finance, predpiše merila za ugotavljanje pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Finančni holding je finančna institucija:

−

2

−

1. ki ni mešani finančni holding in

−

3

−

2. kateri so izključno ali pretežno podrejene te družbe:

−

4

−

- kreditne institucije ali

−

5

−

- finančne institucije, med katerimi je vsaj ena kreditna institucija.

−

6

−

(2) Mešani poslovni holding je nadrejena družba:

−

7

−

1. ki ni finančni holding, kreditna institucija ali mešani finančni holding in

−

8

−

2. kateri je podrejena vsaj ena kreditna institucija.

−

9

−

(3) Mešani finančni holding je mešani finančni holding po 7. členu ZFK.

−

10

−

(4) Pojem zavarovalni holding ima pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

−

1

−

(1) Družba za pomožne bančne storitve je družba, ki opravlja pomožne bančne storitve.

−

2

−

(2) Družba za pomožne investicijske storitve je družba, ki opravlja pomožne investicijske storitve.

−

3

−

(3) Pojem družba za pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za družbo za pomožne bančne storitve in družbo za pomožne investicijske storitve.

−

1

−

(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).

−

2

−

(2) Tretja država je država, ki ni država članica.

−

3

−

(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

−

1

−

(1) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države te družbe.

−

2

−

(2) Nadzorni organ po prvem odstavku tega člena je organ posamezne države, ki je na podlagi zakonov ali drugih predpisov te države pristojen za nadzor nad finančnimi družbami.

−

3

−

(3) Pojem nadzorni organ je v določbah tega zakona uporabljen za nadzorni organ, pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi družbami.

−

4

−

(4) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev je pravni akt, ki ga v kakršni koli obliki izda nadzorni organ države članice ali tretje države sedeža banke in na podlagi katerega ta banka pridobi pravico opravljati bančne storitve.

−

1

−

(1) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev.

−

2

−

(2) Država gostiteljica finančne družbe je država:

−

3

−

1. ki ni država sedeža te družbe in

−

4

−

2. v kateri je ta družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.

−

1

−

Pojem centralna banka vključuje tudi Evropsko centralno banko, če v posameznem primeru ni drugače določeno.

−

1

−

(1) Komisija je Komisija Evropskih skupnosti.

1

+

1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja povezanosti

2

−

(2) Evropski bančni odbor je svetovalna skupina Komisije o bančnih storitvah v EU, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. januarja 2004, str. 36). 1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja povezanosti

−

1

−

Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

−

2

−

1. bodisi najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,

−

3

−

2. bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

−

1

−

Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

−

2

−

1. bodisi najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,

−

3

−

2. bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20 odstotkov, vendar je bil pridobljen z namenom imetniku omogočiti, da na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo vpliva na njeno upravljanje.

−

1

−

(1) Nadrejena družba (v nadaljnjem besedilu: nadrejena družba) je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

−

2

−

1. ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,

−

3

−

2. ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov oziroma članic uprave (v nadaljnjem besedilu: član uprave) ali članov oziroma članic nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta) ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,

−

4

−

3. ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali

−

5

−

4. je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

−

6

−

(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

−

7

−

(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

−

8

−

(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

−

9

−

1. družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali

−

10

−

2. družba je delnice pridobila:

−

11

−

- kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali

−

12

−

- v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

−

13

−

(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:

−

14

−

1. ta družba sama,

−

15

−

2. podrejena družba te družbe ali

−

16

−

3. druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

−

17

−

(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

−

18

−

(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

−

19

−

(8) Pri uporabi 131. člena in določb pododdelka 4.5.5. tega zakona se za nadrejeno družbo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi družba, ki po mnenju Banke Slovenije dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad drugo družbo.

−

1

−

(1) Nadrejena banka posamezne države članice je banka:

−

2

−

1. katere podrejena družba je druga kreditna ali finančna institucija ali ki je udeležena v drugi kreditni ali finančni instituciji in

−

3

−

2. ki sama ni podrejena družba druge kreditne institucije te države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.

−

4

−

(2) Nadrejeni finančni holding posamezne države članice je finančni holding, ki ni podrejena družba kreditne institucije te države članice ali drugega finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.

−

5

−

(3) EU nadrejena banka je nadrejena banka posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici.

−

6

−

(4) EU nadrejeni finančni holding je nadrejeni finančni holding posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici.

−

1

−

Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.

−

1

−

Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:

−

2

−

1. tako, da je ena od njiju posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem,

−

3

−

2. z obvladovanjem,

−

4

−

3. tako, da jih vse obvladuje ista tretja oseba.

−

1

−

Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso v položaju tesne povezanosti, vendar med njimi obstaja ena od naslednjih povezav:

−

2

−

1. upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali

−

3

−

2. večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.

−

1

−

(1) Skupina povezanih oseb je:

−

2

−

1. skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb ki, če se ne dokaže drugače, za banko pomenijo eno tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge,

−

3

−

2. skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, vendar za banko pomenijo eno tveganje, ker so med seboj povezane tako, da finančne težave ene od njih lahko vplivajo na plačilno sposobnost drugih.

−

4

−

(2) Ožji družinski član posamezne osebe je:

−

5

−

1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,

−

6

−

2. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega odstavka, ki nima polne poslovne sposobnosti,

−

7

−

3. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.

−

1

−

Bančna skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:

−

2

−

1. kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji,

−

3

−

2. kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem, ali

−

4

−

3. nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija.

−

1

−

(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.

1

+

1.3. Temeljna pravila o opravljanju storitev in sprejemanju depozitov od javnosti

2

−

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe. 1.3. Temeljna pravila o opravljanju storitev in sprejemanju depozitov od javnosti

−

1

−

Na območju Republike Slovenije lahko bančne storitve opravlja:

−

2

−

1. banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,

−

3

−

2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije,

−

4

−

3. podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.

−

1

−

(1) Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na območju določene države:

−

2

−

1. če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne storitve, ali

−

3

−

2. če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve na enega od naslednjih načinov:

−

4

−

- prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,

−

5

−

- prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.

−

6

−

(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja.

−

1

−

Nihče drug, razen oseb iz 33. člena tega zakona, ne sme sprejemati depozitov od javnosti.

−

1

−

Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdaje elektronskega denarja opravlja:

−

2

−

1. banka ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,

−

3

−

2. banka ali družba za izdajo elektronskega denarja države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije,

−

4

−

3. podružnica banke ali družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.

−

1

−

(prepoved opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja) Nihče drug, razen oseb iz 36. člena tega zakona, ne sme opravljati storitev izdaje elektronskega denarja.

1

+

2. POGLAVJE: STATUSNI USTROJ BANKE ( prenehalo veljati ) 2.1. Splošne določbe

2

−

2. POGLAVJE: STATUSNI USTROJ BANKE 2.1. Splošne določbe

−

1

−

Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.

−

1

−

Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. 2.2. Dejavnost banke

1

+

2.2. Dejavnost banke

1

−

(1) Banka opravlja bančne storitve.

−

2

−

(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede banka, kreditna institucija ali hranilnica ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.

−

1

−

(1) Banka sme poleg bančnih storitev opravljati:

1

+

2.3. Osnovni kapital in delnice banke

2

−

1. vzajemno priznane in dodatne finančne storitve ter

−

3

−

2. pomožne storitve.

−

4

−

(2) Če ta ali drug zakon določa pogoje za opravljanje vzajemno priznanih ali dodatnih finančnih storitev, lahko banka opravlja te storitve samo, če izpolnjuje te pogoje.

−

5

−

(3) Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen bančnih storitev in storitev iz prvega odstavka tega člena. 2.3. Osnovni kapital in delnice banke

−

1

−

Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 5.000.000 eurov.

−

1

−

(1) Delnice banke se lahko glasijo le na ime.

−

2

−

(2) Delnice banke se lahko vplačajo samo v denarju.

−

3

−

(3) Delnice banke morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

−

4

−

(4) Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.

−

5

−

(5) Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.

−

6

−

(6) Za kreditiranje iz petega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

−

7

−

(7) Prepoved iz petega odstavka tega člena velja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v katerih je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke.

−

8

−

(8) Drugi odstavek tega člena ne velja:

−

9

−

1. ob ustanovitvi banke ali povečanju osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve ali delitve,

−

10

−

2. ob povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge banke, če banka za tako povečanje pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

−

11

−

(9) Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev. 2.4. Delničarji banke

−

+

1

+

2.4. Delničarji banke

1

−

(1) Če ima banka najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu druge pravne osebe, ta pravna oseba v tej banki ne sme pridobiti,

−

2

−

1. če ima ta pravna oseba položaj finančne družbe: deleža, ki presega 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali 20-odstotni delež v kapitalu banke,

−

3

−

2. če ima ta pravna oseba položaj druge pravne osebe: kvalificiranega deleža.

−

4

−

(2) Če ima pravna oseba najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu banke, banka v tej pravni osebi ne sme pridobiti:

−

5

−

1. če ima ta pravna oseba položaj finančne družbe: deleža, ki presega 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali 20-odstotni delež v kapitalu banke,

−

6

−

2. če ima ta pravna oseba položaj druge pravne osebe: kvalificiranega deleža.

−

7

−

(3) Za izjeme od prepovedi iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 171. člen tega zakona.

−

1

−

(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).

−

2

−

(2) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot zgornjo mejo enega od teh pragov, razen če je bodoči kvalificirani imetnik zahteval izdajo dovoljenja za drugačen delež:

−

3

−

1. 10-, 20-, 33- ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ali

−

4

−

2. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke.

−

5

−

(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel delež, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

−

1

−

(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

−

2

−

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža mora obsegati:

−

3

−

1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik na podlagi pridobitve delnic banke,

−

4

−

2. druge podatke iz prvega odstavka 373. člena tega zakona, ki jih mora obsegati vsaka zahteva.

−

5

−

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti:

−

6

−

1. če je bodoči kvalificirani imetnik pravna oseba:

−

7

−

- izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,

−

8

−

- izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma glede na pravnoorganizacijsko obliko bodočega kvalificiranega imetnika drug ustrezen dokaz o njegovi lastniški strukturi,

−

9

−

- letni poročili za zadnji dve poslovni leti,

−

10

−

- če je bodoči kvalificirani imetnik zavezan k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto,

−

11

−

2. seznam oseb, ki so v razmerju tesne povezanosti z bodočim kvalificiranim imetnikom z opisom načina povezave,

−

12

−

3. opis finančnih naložb bodočega kvalificiranega imetnika,

−

13

−

4. opis strateških usmeritev bodočega kvalificiranega imetnika glede naložb v finančne družbe,

−

14

−

5. drugo dokumentacijo o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, ki jo predpiše Banka Slovenije.

−

1

−

(1) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice:

−

2

−

1. če je bodoči kvalificirani imetnik:

−

3

−

- nadzorovana finančna družba te države članice ali

−

4

−

- nadrejena oseba nadzorovane finančne družbe te države članice in

−

5

−

2. če bi bodoči kvalificirani imetnik s pridobitvijo deleža, na katerega se nanaša njegova zahteva za izdajo dovoljenja, pridobil položaj nadrejene osebe banke.

−

6

−

(2) Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjuje informacije zlasti glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine. Če Banka Slovenije odloča o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v postopku, v katerem odloča tudi o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, se s pristojnim nadzornim organom države članice posvetuje tudi o izpolnjevanju zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.

−

7

−

(3) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba države članice ali tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

−

1

−

(odločanje o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

−

2

−

(1) Pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža Banka Slovenije presoja primernost bodočega kvalificiranega imetnika ob upoštevanju naslednjih meril:

−

3

−

1. njegove pravnoorganizacijske oblike in dejavnosti, ki jih opravlja,

−

4

−

2. njegovega finančnega položaja,

−

5

−

3. preglednosti njegove lastniške strukture,

−

6

−

4. resničnosti in poštenosti njegovih računovodskih izkazov,

−

7

−

5. preglednosti njegovih finančnih naložb,

−

8

−

6. njegove strateške usmeritve glede naložb v finančne družbe ter

−

9

−

7. drugih ekonomskih značilnosti bodočega kvalificiranega imetnika, ki so pomembne za presojo njegovega vpliva na uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji v banki,

−

10

−

8. če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil položaj nadrejenega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, tudi:

−

11

−

- dobrega imena ter ustreznosti sposobnosti in izkušenj članov oziroma članic njegovega poslovodstva za vodenje poslov tega holdinga, in

−

12

−

- izpolnjevanje zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.

−

13

−

(2) Če Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ne odloči v roku iz drugega odstavka 377. člena tega zakona, se šteje, da je z dnem izteka tega roka izdano dovoljenje za pridobitev deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.

−

14

−

(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo ugotovitvene odločbe.

−

1

−

(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža:

−

2

−

1. če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz prvega odstavka 48. člena tega zakona,

−

3

−

2. če bi bilo zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji,

−

4

−

3. če bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko ali

−

5

−

4. če bi bila pridobitev v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena tega zakona.

−

6

−

(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

−

1

−

(1) Bodoči kvalificirani imetnik mora pridobiti delnice banke, na podlagi katerih doseže delež, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, v šestih mesecih od vročitve odločbe o izdaji dovoljenja.

−

2

−

(2) Banka Slovenije lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prvega odstavka tega člena za največ šest mesecev od vročitve odločbe o podaljšanju roka za pridobitev deleža.

−

3

−

(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.

−

4

−

(4) Podaljšanja roka iz prvega odstavka tega člena, ki je že bil podaljšan po drugem odstavku tega člena, ni dovoljeno ponovno zahtevati.

−

1

−

(1) Če bodoči kvalificirani imetnik v roku iz 50. člena tega zakona ne pridobi delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, dovoljenje preneha veljati v celoti.

−

2

−

(2) Če kvalificirani imetnik v roku iz 50. člena tega zakona doseže 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ne doseže pa deleža, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga je imetnik pridobil.

−

3

−

(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice banke, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga imetnik po odsvojitvi še ima.

−

4

−

(4) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Banka Slovenije ugotovitveno odločbo.

−

1

−

(glasovalne pravice iz delnic banke, pridobljenih v nasprotju z zakonom)

−

2

−

(1) Imetnik iz delnic banke, ki jih je pridobil ali ki jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

−

3

−

(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:

−

4

−

1. če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto: tako, da se od števila delnic, ki predstavlja 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, odšteje ena delnica,

−

5

−

2. če imetnik na podlagi delnic presega delež, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja delež, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

−

6

−

(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke.

−

7

−

(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Banka Slovenije to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo delež, za katerega je izdano to dovoljenje.

−

8

−

(5) Banka neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Banka Slovenije z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic mora Banka Slovenije določiti rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

−

2

−

(2) Neupravičeni imetnik mora do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Banki Slovenije predložiti:

−

3

−

1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in

−

4

−

2. dokaze o odsvojitvi.

−

5

−

(3) Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz drugega odstavka tega člena zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prvega stavka tega odstavka tega člena se smiselno uporablja 375. člen tega zakona.

−

6

−

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi:

−

7

−

1. če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena,

−

8

−

2. če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

−

9

−

(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.

−

1

−

(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Banka Slovenije v postopku po tretjem odstavku 53. člena tega zakona ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic banke, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove banki, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

−

2

−

(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo drugega odstavka 52. člena tega zakona.

−

3

−

(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic mora obsegati:

−

4

−

1. podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih,

−

5

−

2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

−

6

−

(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic banke se vroči tudi banki. Banka od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

−

7

−

(5) Če je banka v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh potem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

−

1

−

(1) Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža:

−

2

−

1. če imetnik kvalificiranega deleža, ki ima položaj nadrejene banke, nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega holdinga, krši svoje obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, in teh kršitev kljub odredbi Banke Slovenije oziroma nadzornega organa druge države članice, pristojnega za nadzor na konsolidirani podlagi, ne odpravi ali

−

3

−

2. če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 49. člena tega zakona.

−

4

−

(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod mejo, za katero velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.

−

2

−

(2) Kvalificirani imetnik mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.

−

3

−

(3) Nadrejeni finančni holding in mešani finančni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj banki nadrejene družbe, mora Banko Slovenije obvestiti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.

−

1

−

(1) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v banki, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Banko Slovenije.

−

2

−

(2) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v banki, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za sklenitev delničarskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za sklenitev delniškega sporazuma).

−

3

−

(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za sklenitev tega sporazuma, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže delež, za katerega velja že izdano dovoljenje za sklenitev delničarskega sporazuma, pridobiti novo dovoljenje za sklenitev delničarskega sporazuma.

−

4

−

(4) Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi:

−

5

−

1. če h kvalificiranemu delniškemu sporazumu namerava pristopiti nov udeleženec ali

−

6

−

2. če bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v banki.

−

7

−

(5) Za dovoljenje za sklenitev kvalificiranega delničarskega sporazuma ter za pravice in obveznosti udeležencev kvalificiranega delničarskega sporazuma se smiselno uporabljajo določbe 45. do 56. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »udeleženec kvalificiranega delniškega sporazuma«.

−

1

−

(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe banke, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 2. točke drugega odstavka 45. člena tega zakona, in sicer ne glede na to, ali je hkrati delničar banke oziroma kakšen delež delnic banke ima.

−

2

−

(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 45. do 56. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se:

−

3

−

1. namesto pojma »pravice iz delnic banke« uporabi pojem »pravice iz prvega odstavka 25. člena tega zakona« in

−

4

−

2. namesto pojma »odsvojitev delnic banke« uporabi pojem »odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 25. člena tega zakona«.

−

1

−

Banka Slovenije predpiše:

−

2

−

1. podrobnejša merila iz prvega odstavka 48. člena tega zakona,

−

3

−

2. podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

−

4

−

3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena tega zakona. 2.5. Organi vodenja ali nadzora banke 2.5.1. Skupne določbe

−

+

1

+

2.5. Organi vodenja ali nadzora banke 2.5.1. Skupne določbe

1

−

(1) Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.

−

2

−

(2) Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 75. člen in druge določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa tudi 62. do 70. člen in druge določbe tega zakona o upravi banke.

−

3

−

(3) Za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) in druge člane oziroma članice upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: član upravnega odbora) banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:

−

4

−

1. upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja,

−

5

−

2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke,

−

6

−

3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke.

−

7

−

(4) Za banko se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu banke.

−

1

−

Banka Slovenije predpiše:

1

+

2.5.2. Uprava banke

2

−

1. podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta banke pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti,

−

3

−

2. podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 63. člena tega zakona. 2.5.2. Uprava banke

−

1

−

(1) Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.

−

2

−

(2) Člani uprave banke morajo opravljati posle vodenja banke za polni delovni čas.

−

3

−

(3) Najmanj en član uprave banke mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave banke.

−

4

−

(4) Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.

−

1

−

(1) Za člana uprave banke je lahko imenovana samo oseba:

−

2

−

1. ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke, in

−

3

−

2. ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana.

−

4

−

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.

−

5

−

(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.

−

1

−

(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave banke)

−

2

−

(1) Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

−

3

−

(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave banke učinkuje:

−

4

−

1. pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in

−

5

−

2. pod razveznim pogojem, ki nastopi:

−

6

−

- če ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne ali

−

7

−

- če Banka Slovenije zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

−

1

−

(1) Funkcijo člana uprave posamezne banke lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave te banke (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke).

−

2

−

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke mora kandidat za člana uprave priložiti:

−

3

−

1. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona in

−

4

−

2. sklep nadzornega sveta banke o imenovanju za člana uprave banke.

−

5

−

(3) Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.

−

6

−

(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.

−

7

−

(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke:

−

8

−

1. če kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 63. člena tega zakona ali

−

9

−

2. če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.

−

10

−

(6) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo, ali obstajajo okoliščine iz petega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.

−

11

−

(7) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša.

−

12

−

(8) Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.

−

13

−

(9) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke preneha veljati, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.

−

1

−

(1) Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v skladu:

−

2

−

1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,

−

3

−

2. z drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,

−

4

−

3. z drugimi pravili poslovnofinančne in bančne stroke.

−

5

−

(2) Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke.

−

1

−

(1) Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke:

−

2

−

1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke,

−

3

−

2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,

−

4

−

3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,

−

5

−

4. o nastanku vsake velike izpostavljenosti in

−

6

−

5. o ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.

−

7

−

(2) Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti:

−

8

−

1. o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in

−

9

−

2. o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

−

1

−

(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:

−

2

−

1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

−

3

−

2. če uprava, katere član je, krši obveznosti iz 173. člena tega zakona,

−

4

−

3. če član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona,

−

5

−

4. če je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona,

−

6

−

5. če nastopijo okoliščine iz petega odstavka 65. člena tega zakona.

−

7

−

(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnost hujše kršitve:

−

8

−

1. če je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke ali

−

9

−

2. če član uprave stori kršitev enakih značilnosti že drugič v obdobju treh let.

−

1

−

(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

−

2

−

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Banka Slovenije in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

−

3

−

(2) Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

−

1

−

Banka Slovenije izreče članu uprave banke opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave. 2.5.3. Nadzorni svet banke

1

+

2.5.3. Nadzorni svet banke

1

−

(1) Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba:

−

2

−

1. ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo:

−

3

−

- v kateri ima banka več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in

−

4

−

- ki nima položaja podrejene družbe znotraj bančne skupine, ali

−

5

−

2. ki je član oziroma članica organa vodenja ali nadzora (v nadaljnjem besedilu: član organa vodenja ali nadzora), prokurist oziroma prokuristka (v nadaljnjem besedilu: prokurist) ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v teh pravnih osebah, ne glede na njihov sedež:

−

6

−

- v drugi nadzorovani finančni družbi,

−

7

−

- v družbi, ki je neposredno ali posredno nadrejena družba druge nadzorovane finančne družbe ali

−

8

−

- v finančnem holdingu.

−

9

−

(2) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani organov vodenja ali nadzora ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini, ali druge osebe, ki so imenovane za člana nadzornega sveta banke na predlog nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.

−

10

−

(3) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1, lahko oseba iz drugega odstavka tega člena, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v bankah in drugih družbah, ki so vključene v bančno skupino, to funkcijo opravlja

−

11

−

1. če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te bančne skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov bank in drugih družb, vključenih v to bančno skupino,

−

12

−

2. v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih bank in drugih družb, vključenih v to bančno skupino.

−

1

−

(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke)

−

2

−

(1) Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba:

−

3

−

1. ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov banke, in

−

4

−

2. ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona in kazen še ni bila izbrisana.

−

5

−

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.

−

6

−

(3) Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke:

−

7

−

1. če član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,

−

8

−

2. če obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 71. člena tega zakona ali

−

9

−

3. če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, ima nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:

−

2

−

1. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,

−

3

−

2. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,

−

4

−

3. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,

−

5

−

4. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije,

−

6

−

5. odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

−

1

−

(1) Člani nadzornega sveta banke morajo:

−

2

−

1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije,

−

3

−

2. obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,

−

4

−

3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev banke,

−

5

−

4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

−

6

−

(2) Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem banke.

−

7

−

(3) Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti:

−

8

−

1. o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in

−

9

−

2. o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

−

1

−

Nadzorni svet banke mora imenovati revizijsko komisijo:

1

+

2.6. Redna likvidacija banke

2

−

1. če ima banka položaj nadrejene banke v bančni skupini ali

−

3

−

2. če banka opravlja bančne ali druge storitve prek podružnice zunaj območja Republike Slovenije. 2.6. Redna likvidacija banke

−

1

−

(1) Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).

−

2

−

(2) Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke Slovenije.

−

3

−

(3) Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije mora mnenje dati v roku 30 dni po prejemu zahteve za mnenje. Če Banka Slovenije mnenja ne da v roku 30 dni, lahko skupščina banke takoj po izteku tega roka sprejme sklep o likvidaciji.

−

4

−

(4) Za likvidacijo banke na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v oddelku 2.6. tega zakona drugače določeno.

−

5

−

(5) Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do 276. člen tega zakona, če ni v šestem ali sedmem odstavku tega člena določeno drugače.

−

6

−

(6) Sklep o likvidaciji v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti likvidacijski upravitelj.

−

7

−

(7) Po sprejemu sklepa o likvidaciji sme banka opravljati samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

−

1

−

(1) Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.

−

2

−

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je lahko za likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke.

−

3

−

(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.

−

1

−

(1) Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.

−

2

−

(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:

−

3

−

1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,

−

4

−

2. določi, v kakšnem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

−

5

−

(3) Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko banka opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

−

6

−

(4) Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

−

7

−

(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

−

1

−

(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)

−

2

−

(1) Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko banka ponovno začne opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

−

3

−

(2) Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

−

1

−

(1) Določbe oddelka 2.6. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.

1

+

3. POGLAVJE: OPRAVLJANJE BANČNIH IN FINANČNIH STORITEV ( prenehalo veljati ) 3.1. Splošne določbe

2

−

(2) Pri smiselni uporabi se namesto:

−

3

−

1. »sklep o likvidaciji« uporabi »sklep o spremembi dejavnosti«,

−

4

−

2. »posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« uporabi »posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev«.

−

5

−

3. POGLAVJE: OPRAVLJANJE BANČNIH IN FINANČNIH STORITEV 3.1. Splošne določbe

−

1

−

(upravičenost banke opravljati bančne in finančne storitve)

−

2

−

(1) Banka sme opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).

−

3

−

(2) Banka sme opravljati vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne storitve na območju Republike Slovenije:

−

4

−

1. v primeru storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona: če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev,

−

5

−

2. v primeru drugih storitev: če o tem predhodno obvesti Banko Slovenije.

−

6

−

(3) Banka sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati na območju Republike Slovenije po prvem oziroma drugem odstavku tega člena, opravljati tudi:

−

7

−

1. na območju druge države članice: bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.2. tega zakona,

−

8

−

2. na območju tretje države: samo prek podružnice, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi).

−

1

−

Banka Slovenije predpiše:

1

+

3.2. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank 3.2.1. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju Republike Slovenije

2

−

1. podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevam za izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna odločati po določbah 3. poglavja tega zakona, in

−

3

−

2. podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 91. člena tega zakona. 3.2. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank 3.2.1. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju Republike Slovenije

−

1

−

Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.

−

1

−

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je treba priložiti:

−

2

−

1. statut banke v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,

−

3

−

2. poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:

−

4

−

- opis poslov, ki jih namerava banka opravljati,

−

5

−

- opis sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona,

−

6

−

3. seznam delničarjev, ki mora za vsakega delničarja obsegati njegove osebne podatke in podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi banke,

−

7

−

4. druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

−

1

−

Banka Slovenije mora hkrati odločiti o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

−

2

−

1. o zahtevi banke za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,

−

3

−

2. o zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic banke iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

−

4

−

3. o zahtevah kandidatov za člane uprave te banke iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke,

−

5

−

4. o zahtevi banke za opravljanje finančnih storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, če je banka vložila tako zahtevo hkrati z zahtevo iz 1. točke tega člena.

−

1

−

(1) Banka Slovenije izda banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev:

−

2

−

1. če je statusni ustroj banke v skladu z določbami 2. poglavja tega zakona,

−

3

−

2. če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,

−

4

−

3. če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave banke vsem članom uprave te banke in

−

5

−

4. če je načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona ustrezen in primeren za upravljanje s tveganji, ki jim bo banka pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena.

−

6

−

(2) Če načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona ni ustrezen oziroma primeren za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim lahko bila banka izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih z bančnimi storitvami, lahko Banka Slovenije omeji dovoljenje za opravljanje bančnih storitev na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na druge pogoje.

−

1

−

(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:

−

2

−

1. če banka ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,

−

3

−

2. če banka preneha z opravljanjem bančnih storitev za več kot šest mesecev ali

−

4

−

3. z izdajo odločbe Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka oziroma o začetku prisilne likvidacije nad banko.

−

5

−

(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

−

6

−

(3) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih ali drugih storitev:

−

7

−

1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka, z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati,

−

8

−

2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je banki vročena odločba Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja oziroma o začetku prisilne likvidacije.

−

1

−

(1) Banka mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije:

−

2

−

1. za storitve iz 1. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona in

−

3

−

2. za storitve iz 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.

−

4

−

(2) Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 83. člen, 2. točka 84. člena, 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 86. člena in 87. člen tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 250. do 252. člen tega zakona.

−

5

−

(3) V izreku odločbe, s katero Banka Slovenije odloči o dovoljenju za opravljanje finančnih storitev, morajo biti navedene storitve, za opravljanje katerih se dovoljenje izdaja.

−

6

−

(4) Če drug zakon za opravljanje posamezne storitve iz prvega odstavka tega člena določa dodatne pogoje:

−

7

−

1. mora banka zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev priložiti tudi dokaze o izpolnjevanju teh pogojev in

−

8

−

2. Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev, če banka teh pogojev ne izpolnjuje.

−

+

1

+

88.č člen ( prenehal veljati )

1

−

(obvestitev Banke Slovenije o začetku opravljanja drugih storitev)

−

2

−

(1) Banka mora, preden začne opravljati posamezno od teh storitev, o tem obvestiti Banko Slovenije:

−

3

−

1. storitve iz 13. ali 14. točke 10. člena tega zakona,

−

4

−

2. storitve iz 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in

−

5

−

3. pomožne storitve.

−

6

−

(2) Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora banka priložiti poslovni načrt glede storitev, ki so predmet obvestila, z vsebino iz 2. točke 84. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Če je banka udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za to združitev oziroma delitev.

1

+

3.2.2. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank na območju države članice

2

−

(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 83. do 86. člena tega zakona.

−

3

−

(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala bančne storitve, mora ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

−

4

−

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena banka. 3.2.2. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank na območju države članice

−

1

−

(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice banke v državi članici)

−

2

−

(1) Banka, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.

−

3

−

(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka priložiti naslednje informacije:

−

4

−

1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice, in organizacijski ustroj podružnice,

−

5

−

2. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici,

−

6

−

3. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.

−

7

−

(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da Banka Slovenije obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice).

−

1

−

(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice)

−

2

−

(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava banka opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.

−

3

−

(2) Če Banka Slovenije ne zavrne zahteve po prvem odstavku tega člena, mora v treh mesecih po prejemu obvestila banke s prilogami iz 91. člena tega zakona to obvestilo s prilogami posredovati nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.

−

4

−

(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije nadzornemu organu države članice posredovati tudi podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti.

−

5

−

(4) Če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti banke o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, se šteje, da je zahtevo za posredovanje obvestila zavrnila.

−

1

−

Banka lahko začne opravljati posle prek podružnice:

−

2

−

1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih, v skladu s katerimi mora zaradi zaščite javnih koristi opravljati posle v državi članici, oziroma

−

3

−

2. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo Banke Slovenije v skladu z 92. členom tega zakona, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1. točke tega člena.

−

1

−

(1) Če namerava banka spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in nadzorni organ države članice en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

−

2

−

(2) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 91. do 93. člen tega zakona, le da se roka iz drugega odstavka 92. člena in iz 2. točke 93. člena tega zakona skrajšata na en mesec.

−

1

−

(1) Banka, ki namerava začeti neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.

1

+

3.2.3. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju tretje države

2

−

(2) Banka Slovenije mora v enem mesecu po prejemu obvestila banke iz prvega odstavka tega člena to obvestilo posredovati nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.

−

3

−

(3) Banka lahko začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena. 3.2.3. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju tretje države

−

1

−

(1) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 91. člena, prvi odstavek 92. člena in 94. člen tega zakona.

1

+

3.3. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank in posebnih finančnih institucij držav članic

2

−

(2) Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona. 3.3. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank in posebnih finančnih institucij držav članic

−

1

−

(1) Banka države članice sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi članici svojega sedeža, opravljati tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek podružnice bodisi neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

−

2

−

(2) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije, se uporabljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:

−

3

−

1. 214. in 215. člen tega zakona in

−

4

−

2. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in ki se uporabljajo za banke v Republiki Sloveniji.

−

5

−

(3) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice, se uporabljajo tudi naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:

−

6

−

1. 194., 195. in 234. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,

−

7

−

2. tretji odstavek 204. člena, drugi odstavek 210. člena ter 213., 224. in 311. člen tega zakona.

−

1

−

(1) Banka države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in začeti opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve prek te podružnice z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 91. člena in iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona.

−

2

−

(2) Če namerava banka države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

−

3

−

(3) Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.

−

4

−

(4) Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.

−

1

−

Banka države članice sme začeti neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.

−

1

−

(uporaba določb za družbe za izdajo elektronskega denarja) Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za družbo za izdajo elektronskega denarja države članice.

−

1

−

(1) Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za finančno institucijo države članice, ki izpolnjuje naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: posebna finančna institucija):

1

+

3.4. Opravljanje bančnih in vzajemno priznanih ter dodatnih finančnih storitev bank tretjih držav 3.4.1. Podružnica banke tretje države

2

−

1. ki ni kreditna institucija,

−

3

−

2. katere nadrejena družba je kreditna institucija ali več kreditnih institucij skupaj, ki so po svojem statutu ali drugih pravilih inkorporacije upravičene opravljati vzajemno priznane finančne storitve, in

−

4

−

3. ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje:

−

5

−

- njene nadrejene družbe so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v državi članici sedeža posebne finančne institucije,

−

6

−

- v državi svojega sedeža dejansko opravlja vzajemno priznane finančne storitve, ki jih namerava opravljati v Republiki Sloveniji,

−

7

−

- kreditne institucije, ki so ji nadrejene, so skupaj imetnice njenih delnic, iz katerih izhaja najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic,

−

8

−

- kreditne institucije, ki so ji nadrejene, po oceni nadzornega organa države članice sedeža posebne finančne institucije upravljajo to institucijo z ustrezno skrbnostjo in so s soglasjem nadzornega organa države svojega sedeža prevzele solidarno odgovornost za vse obveznosti posebne finančne institucije,

−

9

−

- posebna finančna institucije je glede vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih opravlja, vključena v konsolidirani nadzor nadrejene kreditne institucije, in sicer zlasti glede določitve minimalnih kapitalskih zahtev in nadzora velikih izpostavljenosti.

−

10

−

(2) Obvestilo nadzornega organa države članice sedeža posebne finančne institucije iz prvega odstavka 98. člena oziroma iz 99. člena tega zakona mora obsegati tudi podatke o kapitalu posebne finančne institucije in o kapitalski ustreznosti kreditne institucije, ki je nadrejena družba te posebne finančne institucije, na konsolidirani podlagi.

−

11

−

(3) Če nadzorni organ države članice sedeža posebne finančne institucije obvesti Banko Slovenije, da je ta institucija prenehala izpolnjevati katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena, se zanjo prenehajo uporabljati določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji. 3.4. Opravljanje bančnih in vzajemno priznanih finančnih storitev bank tretjih držav 3.4.1. Podružnica banke tretje države

−

1

−

Banka tretje države sme bančne storitve oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi svojega sedeža, opravljati tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

−

1

−

(1) Banka tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države).

−

2

−

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države je treba priložiti:

−

3

−

1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko,

−

4

−

2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,

−

5

−

3. podatke o članih oziroma članicah poslovodnih in nadzornih organov matične banke,

−

6

−

4. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,

−

7

−

5. če iz izpiska iz 1. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in njihove deleže pri upravljanju matične banke,

−

8

−

6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matični banki,

−

9

−

7. opis bančnih storitev oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica, ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja,

−

10

−

8. dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev, ki ga je matični banki izdal nadzorni organ države njenega sedeža,

−

11

−

9. dovoljenje nadzornega organa matične banke za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te banke ni potrebno,

−

12

−

10. izjavo banke tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi,

−

13

−

11. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke,

−

14

−

12. drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva.

−

15

−

(3) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države zahteva, da matična banka v Republiki Sloveniji deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.

−

16

−

(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.

−

17

−

(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matične banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

−

18

−

(6) Banka tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja bančne storitve in tiste druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.

−

19

−

(7) Če namerava banka tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge vzajemno priznane finančne storitve, ki niso navedene v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.

−

20

−

(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti odstavek tega člena.

−

1

−

(1) Za banko tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovila podružnico, se uporabljata drugi odstavek 210. člena in 213. člen tega zakona.

−

2

−

(2) Za banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:

−

3

−

1. določbe 4., 5., 6., 7. in 14. poglavja tega zakona,

−

4

−

2. določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije,

−

5

−

3. v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona: določbe 8. poglavja tega zakona,

−

6

−

4. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. do 3. točke tega odstavka.

−

7

−

(3) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.

−

8

−

(4) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države tudi:

−

9

−

1. če je nadzorni organ sedeža banke tretje države tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,

−

10

−

2. če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge.

−

1

−

(1) Podružnica banke tretje države je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež njena matična banka.

1

+

3.4.2. Predstavništvo banke tretje države

2

−

(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici banke tretje države ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.

−

3

−

(3) Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež banka tretje države, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica te banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice tuje banke v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice. 3.4.2. Predstavništvo banke tretje države

−

1

−

(1) Banka tretje države lahko predstavlja in posreduje informacije o svojih storitvah prek predstavništva kot svojega organizacijskega dela v Republiki Sloveniji.

−

2

−

(2) Predstavništvo ni pravna oseba.

−

3

−

(3) Predstavništvo banke tretje države v Republiki Sloveniji ne sme opravljati nobenih poslov.

−

1

−

(dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje države)

1

+

4. POGLAVJE: UPRAVLJANJE S TVEGANJI ( prenehalo veljati ) 4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem s tveganji

2

−

(1) Za ustanovitev predstavništva mora banka tretje države pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

−

3

−

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:

−

4

−

1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko,

−

5

−

2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,

−

6

−

3. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,

−

7

−

4. seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.

−

8

−

(3) Banka Slovenije vodi register predstavništev.

−

9

−

(4) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje države, če to predstavništvo ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 106. člena tega zakona.

−

10

−

4. POGLAVJE: UPRAVLJANJE S TVEGANJI 4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem s tveganji

−

1

−

Upravljanje s tveganji obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.

−

1

−

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.

−

1

−

(tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev) Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev je tveganje, da bo znesek terjatve, do katerega je upravičen upnik, zmanjšan zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolžnika, ki izvirajo iz pravnega razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev.

−

1

−

(1) Za ta tveganja se uporablja skupni pojem tržna tveganja:

−

2

−

1. pozicijsko tveganje,

−

3

−

2. tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,

−

4

−

3. tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja,

−

5

−

4. valutno tveganje in

−

6

−

5. tveganje spremembe cen blaga.

−

7

−

(2) Pozicijsko tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen finančnih instrumentov. Pozicijsko tveganje obsega posebno in splošno pozicijsko tveganje.

−

8

−

(3) Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem oziroma pri izvedenem finančnem instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega finančnega instrumenta.

−

9

−

(4) Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta pri dolžniškem finančnem instrumentu zaradi spremembe ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.

−

10

−

(5) Tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na podlagi postavk trgovalne knjige.

−

11

−

(6) Tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja je tveganje nastanka izgube zaradi preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja do posamezne osebe.

−

12

−

(7) Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tečaja valut.

−

13

−

(8) Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cene blaga, na katerega se nanaša izvedeni finančni instrument.

−

1

−

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:

−

2

−

1. zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,

−

3

−

2. zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe,

−

4

−

3. zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali

−

5

−

4. zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.

−

1

−

(1) Izpostavljenost banke je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka.

−

2

−

(2) Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh postavk sredstev in zunajbilančnih postavk, ki izkazujejo:

−

3

−

1. terjatve in pogojne terjatve banke do te osebe in

−

4

−

2. naložbe banke v finančne instrumente in kapitalske deleže te osebe.

−

1

−

(1) Pomemben učinek, izguba ali strošek je učinek, izguba ali strošek, ki ima pomembne posledice za finančni položaj banke oziroma za tveganja, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena.

−

2

−

(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druga pomembna dejstva oziroma okoliščine.

−

1

−

(1) Verjetnost neplačila je verjetnost, da bo v naslednjem enoletnem obdobju nastopil položaj neplačila nasprotne pogodbene stranke.

−

2

−

(2) Položaj iz prvega odstavka tega člena obstaja:

−

3

−

1. če je po oceni banke majhna verjetnost, da bo nasprotna pogodbena stranka v celoti poravnala svoje kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere koli njene podrejene družbe, ne da bi bilo za poplačilo treba uresničiti kreditno zavarovanje ali druge ukrepe prisilne izterjatve te obveznosti,

−

4

−

2. če nasprotna pogodbena stranka več kot 90 dni zamuja s plačilom katere koli pomembne kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere koli njene podrejene družbe.

−

5

−

(3) Izguba je premoženjska izguba, ki vključuje:

−

6

−

1. pomembne učinke diskontiranja denarnih tokov na trenutek nastopa neplačila ter

−

7

−

2. pomembne neposredne in posredne stroške, povezane z izterjavo terjatve.

−

8

−

(4) Izguba ob neplačilu je razmerje med zneskom izgube pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi neplačila nasprotne stranke in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.

−

9

−

(5) Konverzijski količnik je razmerje med nečrpanim zneskom prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene, ki bo po oceni banke črpan in ne bo poravnan ob nastanku neplačila, in celotnim nečrpanim zneskom prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene. Prevzeta obveznost banke po prvem stavku tega odstavka je obveznost, ki jo je banka prevzela na podlagi odobrenega kredita, izdane garancije ali drugega pravnega posla.

−

10

−

(6) Pričakovana izguba je razmerje med zneskom, za katerega se pričakuje, da bo izgubljen pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi morebitnega neplačila nasprotne stranke ali zaradi uresničitve tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljene denarne terjatve v naslednjem enoletnem obdobju, in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.

−

1

−

(1) Kreditno zavarovanje je način zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega z eno ali več izpostavljenostmi banke.

−

2

−

(2) Kreditna zavarovanja so stvarna in osebna.

−

3

−

(3) Stvarno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker ima banka v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko, najmanj eno od naslednjih pravic:

−

4

−

1. pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve,

−

5

−

2. pravico zagotoviti prenos ali pridobitev določenega premoženja,

−

6

−

3. pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske,

−

7

−

4. pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do banke,

−

8

−

5. pravico nadomestiti znesek izpostavljenosti z zneskom v višini razlike med zneskom izpostavljenosti in zneskom terjatve nasprotne stranke do banke.

−

9

−

(4) Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker se je tretja oseba zavezala, da bo plačala dolgovani znesek v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke (kreditojemalca) ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko.

−

10

−

(5) Med stvarna kreditna zavarovanja spadajo tudi posli začasne prodaje oziroma nakupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, če imajo značilnosti, določene v tretjem odstavku tega člena.

−

1

−

(1) Posel začasne prodaje oziroma odkupa je vsaka pogodba:

−

2

−

1. pri kateri prenositelj na prejemnika prenese:

−

3

−

- bodisi vrednostne papirje ali blago,

−

4

−

- bodisi zajamčene pravice glede vrednostnih papirjev ali blaga, v zvezi s katerimi je jamstvo izdala priznana borza, ki je imetnik pravic glede teh vrednostnih papirjev ali blaga,

−

5

−

2. po kateri prenositelj teh vrednostnih papirjev, blaga ali pravic ni upravičen prenesti na ali zastaviti več kot eni osebi hkrati in

−

6

−

3. s katero se pogodbena stranka zaveže, da bo istovrstne vrednostne papirje, blago ali pravice iz 1. točke,

−

7

−

- če je bila prenositelj: ponovno odkupila od nasprotne (pogodbene) stranke, ali

−

8

−

- če je bila prejemnik: ponovno prodala nasprotni (pogodbeni) stranki na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo prenositelja, za ceno, določeno v pogodbi.

−

9

−

(2) Pri poslu začasne prodaje ima banka položaj prenositelja.

−

10

−

(3) Pri poslu začasnega odkupa ima banka položaj prejemnika.

−

1

−

(1) Posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga je posojilna pogodba:

−

2

−

1. pri kateri posojilodajalec na posojilojemalca proti ustreznemu zavarovanju prenese vrednostne papirje ali blago in

−

3

−

2. s katero se posojilojemalec zaveže vrniti vrednostne papirje ali blago enake vrste na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo posojilodajalca.

−

4

−

(2) Posel posoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilodajalca.

−

5

−

(3) Posel izposoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilojemalca.

−

1

−

Denarju podoben instrument je potrdilo o vlogi ali drug instrument podobnih značilnosti, ki ga izda banka.

−

1

−

(1) Sekuritizacija je posel ali shema, pri kateri se kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na vsaj dva segmenta kreditnega tveganja in ki ima naslednje značilnosti:

−

2

−

1. plačila v tem poslu ali shemi so odvisna od izpolnjevanja obveznosti dolžnikov pri tej izpostavljenosti ali skupini izpostavljenosti in

−

3

−

2. podrejenost segmentov kreditnega tveganja je podlaga za določitev porazdelitve izgub med trajanjem tega posla ali sheme.

−

4

−

(2) Tradicionalna sekuritizacija je sekuritizacija, ki obsega premoženjski prenos izpostavljenosti, ki so predmet sekuritizacije, na pravno osebo s posebnim namenom sekuritizacije, ki izda vsaj dve vrsti vrednostnih papirjev, ki odražata različen segment kreditnega tveganja. To se opravi tako, da izvorna banka neposredno ali prek soudeležbe prenese imetništvo sekuritiziranih izpostavljenosti. Vrednostni papirji, ki se izdajo, ne vsebujejo denarne obveznosti izvorne banke.

−

5

−

(3) Sintetična sekuritizacija je sekuritizacija, pri kateri se razdelitev kreditnega tveganja na segmente kreditnega tveganja doseže s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali garancijami, skupina izpostavljenosti, ki je predmet sekuritizacije, pa se ne prenese in se izkazuje v bilanci stanja izvorne banke.

−

6

−

(4) Segment kreditnega tveganja je pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, pri katerem položaj v tem segmentu pomeni prevzem tveganja kreditne izgube, ki je večja ali manjša od tveganja glede enakega zneska pri položaju v vsakem drugem takem segmentu kreditnega tveganja, ne da bi bilo pri tem upoštevano kreditno zavarovanje, ki ga dajejo tretje osebe neposredno imetnikom položajev v tem ali drugih segmentih kreditnega tveganja.

−

7

−

(5) Položaj v sekuritizaciji je izpostavljenost v sekuritizaciji.

−

8

−

(6) Izvorna banka je ena od obeh:

−

9

−

1. banka, ki je bila bodisi sama bodisi prek povezanih oseb, neposredno ali posredno, subjekt izvorne pogodbe, na podlagi katere so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnih dolžnikov, ki so podlaga izpostavljenosti, ki je predmet sekuritizacije, ali

−

10

−

2. banka, ki odkupi izpostavljenost druge osebe tako, da jo izkazuje v svoji bilanci stanja, in ki to izpostavljenost kasneje sekuritizira.

−

11

−

(7) Sponzor je banka:

−

12

−

1. ki ni izvorna banka in

−

13

−

2. ki ustanovi in upravlja program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ali drugo shemo sekuritizacije in ki odkupuje izpostavljenosti od drugih oseb.

−

14

−

(8) Kreditna izboljšava je pogodbeno razmerje, pri katerem se kreditna kvaliteta položaja v sekuritizaciji izboljša glede na kvaliteto položaja, če kreditne izboljšave ne bi bilo. Kreditna izboljšava vključuje izboljšavo z zagotovitvijo segmentov kreditnega tveganja z višjim vrstnim redom poplačila in druge oblike kreditne zaščite.

−

15

−

(9) Pravna oseba s posebnim namenom sekuritizacije je pravna oseba, ki ima naslednje značilnosti:

−

16

−

1. ni kreditna institucija,

−

17

−

2. ustanovljena je za izvajanje ene ali več sekuritizacij,

−

18

−

3. njeno delovanje je omejeno na posle za uresničitev namena iz 3. točke tega odstavka,

−

19

−

4. njena organizacijska struktura ima namen ločiti njene obveznosti od obveznosti izvorne kreditne institucije in

−

20

−

5. osebe, ki so imetniki upravičenj v tej pravni osebi, imajo neomejeno pravico zastaviti ali zamenjati ta upravičenja.

−

1

−

(1) Finančni instrument je vsak pravni posel, na podlagi katerega nastaneta tako finančno premoženje ene stranke kakor tudi finančna obveznost ali lastniški instrument druge stranke. Pojem finančni instrument obsega tako osnovni finančni instrument kakor tudi izvedeni finančni instrument in vključuje najmanj vse finančne instrumente po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.

−

2

−

(2) Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.

−

3

−

(3) Zamenljivi vrednostni papir je vrednostni papir, ki vsebuje opcijo, z uresničitvijo katere njegov imetnik doseže zamenjavo za drug vrednostni papir.

−

4

−

(4) Nakupni bon je vrednostni papir:

−

5

−

1. ki vsebuje opcijo do nakupa osnovnega instrumenta za določeno ceno do dneva izteka veljavnosti te opcije ali na ta dan in

−

6

−

2. pri katerem se izpolnitev obveznosti, ki nastane z uresničitvijo opcije, lahko opravi bodisi z izročitvijo osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom.

−

7

−

(5) Izvedeni finančni instrument je finančni instrument iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter vsak drug finančni instrument, katerega vrednost je odvisna od cene osnovnega finančnega instrumenta ali tečaja ali indeksa ali cene drugega osnovnega premoženja.

−

1

−

Organizirani trg je multilateralni sistem, ki ga vodi oziroma upravlja upravljavec organiziranega trga in ki ima naslednje značilnosti:

−

2

−

1. omogoča, da se v tem sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili srečajo interesi glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov številnih tretjih oseb tako, da to povzroči sklenitev pravnega posla glede finančnega instrumenta, ki je uvrščen v trgovanje po njegovih pravilih oziroma sistemih tega trga,

−

3

−

2. ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa,

−

4

−

3. deluje redno in v skladu s pogoji, ki jih za njegovo delovanje določajo ustrezni predpisi.

−

1

−

Priznana borza je borza, ki jo Banka Slovenije prizna kot tako in ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1

+

4.2. Temeljna pravila o upravljanju s tveganji

2

−

1. trgovanje na njej poteka redno,

−

3

−

2. ima pravila:

−

4

−

- ki jih je izdal ali odobril ustrezen nadzorni organ države članice sedeža borze in

−

5

−

- ki določajo pogoje poslovanja borze, pogoje za pristop na borzo in pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvedeni finančni instrument za uvrstitev v trgovanje na borzi,

−

6

−

3. ima mehanizem poravnave, po katerem je treba za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti zagotoviti zahtevana dnevna kritja, ki po oceni Banke Slovenije dajejo ustrezno zavarovanje. 4.2. Temeljna pravila o upravljanju s tveganji

−

1

−

(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki mora obsegati:

−

2

−

1. jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,

−

3

−

2. učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,

−

4

−

3. ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke.

−

5

−

(2) Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka.

−

1

−

Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).

−

1

−

(strategije in procesi ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala)

−

2

−

(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne strategije in procese za stalno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, vrst in razporeditve notranjega kapitala, ki ga ocenjuje kot potrebno kritje glede na značilnosti in ravni tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.

−

3

−

(2) Strategije in procesi iz prejšnjega odstavka morajo biti predmet rednih notranjih pregledov, da se zagotovi, da ostanejo jasno in celovito opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka.

−

1

−

Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev največjih dopustnih izpostavljenosti ali vsote izpostavljenosti, omejitve naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja ali drugih omejitev, določenih s tem zakonom in s predpisi o upravljanju s tveganji.

−

1

−

Banka mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (v nadaljnjem besedilu: likvidnost) ter, da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti.

−

1

−

Banka Slovenije predpiše:

1

+

4.3. Raven izpolnjevanja obveznosti

2

−

1. podrobnejša pravila o obsegu in načinu konsolidacije za namen izpolnjevanja obveznosti na konsolidirani podlagi,

−

3

−

2. v zvezi z izračunom kapitala banke:

−

4

−

- lastnosti in vrste sestavin, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala za namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,

−

5

−

- razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami pri izračunu kapitala za namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,

−

6

−

3. v zvezi z vrednotenjem postavk za izračun kapitalskih zahtev in omejitev:

−

7

−

- podrobnejša pravila o vrednotenju teh postavk za namene vseh ali posameznih kapitalskih zahtev in omejitev,

−

8

−

- način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu posameznih vrst kapitalskih zahtev oziroma omejitev,

−

9

−

4. v zvezi z izračunavanjem kapitalske zahteve za kreditno tveganje in za tveganje zmanjšanja vrednostni odkupljenih terjatev:

−

10

−

- vrste in značilnosti kategorij izpostavljenosti,

−

11

−

- podrobnejša pravila o izračunu tveganjem prilagojenih zneskov posameznih vrst izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub,

−

12

−

- podrobnejša merila za priznanje zunanje bonitetne institucije za primerne in način javne dostopnosti podatkov v zvezi z zunanjimi bonitetnimi institucijami, ki jih je Banka Slovenije priznala za primerne ter njihove obveznosti poročanja Banki Slovenije o okoliščinah iz drugega odstavka 142. člena tega zakona,

−

13

−

- podrobnejša pravila o načinu uporabe zunanje bonitetne ocene za izračun tveganju prilagojenih zneskov izpostavljenosti,

−

14

−

- pri pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov: podrobnejše pogoje za uporabo, način in obseg uporabe ter način in pogoje postopnega uvajanja ter za stalna izvzetja,

−

15

−

- podrobnejša merila za primernost kreditnih zavarovanj in minimalne zahteve za njihovo uresničitev pri izračunu njihovih učinkov,

−

16

−

- podrobnejša pravila o načinu upoštevanja sekuritizacije,

−

17

−

5. v zvezi z izračunom kapitalskih zahtev za tržna tveganja:

−

18

−

- podrobnejše značilnosti postavk trgovalne knjige,

−

19

−

- podrobnejša pravila o pristopih, pogojih za uporabo pristopov ter o načinu izračuna kapitalskih zahtev za posamezne vrste tržnih tveganj,

−

20

−

- glede notranjih modelov: pogoje za njihovo uporabo ter obseg in način njihove uporabe,

−

21

−

6. v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za operativno tveganje:

−

22

−

- pogoje za uporabo standardiziranega oziroma naprednega pristopa in za kombinirano uporabo pristopov,

−

23

−

- podrobnejša pravila o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje z uporabo posameznih pristopov,

−

24

−

7. v zvezi z velikimi izpostavljenostmi: podrobnejša pravila o izračunu izpostavljenosti ter o spremljanju in poročanju o velikih izpostavljenostih,

−

25

−

8. v zvezi z naložbami v kvalificirane deleže v osebe nefinančnega sektorja: podrobnejša pravila:

−

26

−

- o izračunavanju omejitev teh naložb in

−

27

−

- o obravnavi preseganja teh omejitev,

−

28

−

9. podrobnejša pravila o upravljanju s tveganji,

−

29

−

10. podrobnejša pravila v zvezi z likvidnostno pozicijo,

−

30

−

11. v zvezi s poročanjem:

−

31

−

- podrobnejšo vsebino poročil in obvestil,

−

32

−

- roke in način poročanja,

−

33

−

12. ustrezne ukrepe za upravljanje z obrestnim tveganjem, ki nastopi zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer, vendar le za banke, katerih izguba, nastala zaradi sprememb teh obrestnih mer, presega 20 odstotkov njihovega kapitala,

−

34

−

13. merila za primerne izvozne agencije in

−

35

−

14. podrobnejša pravila v zvezi z ocenjevanjem potrebnega notranjega kapitala. 4.3. Raven izpolnjevanja obveznosti

−

1

−

(1) Banka mora izpolnjevati naslednje obveznosti na posamični podlagi:

−

2

−

1. obveznosti glede sistemov in standardov upravljanja, določene v 124. členu in v oddelku 4.6. tega zakona,

−

3

−

2. obveznosti glede minimalnega kapitala, določene v 136. členu tega zakona, in

−

4

−

3. obveznosti glede izpostavljenosti, določene v pododdelku 4.5.5. tega zakona.

−

5

−

(2) Banka, ki v Republiki Sloveniji nima položaja niti podrejene niti nadrejene banke, in banka, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora na posamični podlagi izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

−

6

−

1. obveznosti glede naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja, določene v pododdelku 4.5.6. tega zakona, in

−

7

−

2. obveznosti glede strategij in procesov ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala, določene v 126. členu tega zakona.

−

8

−

(3) Banka, ki nima položaja niti podrejene niti nadrejene banke, in banka, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora na posamični podlagi izpolnjevati tudi obveznosti glede razkritij, določene v 207. do 209. členu tega zakona.

−

1

−

(1) Nadrejena banka Republike Slovenije mora na ravni Republike Slovenije izpolnjevati naslednje obveznosti na konsolidirani podlagi:

−

2

−

1. obveznosti glede minimalnega kapitala, določene v 136. členu tega zakona,

−

3

−

2. obveznosti glede naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja, določene v pododdelku 4.5.6. tega zakona,

−

4

−

3. obveznosti glede strategij in procesov ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala, določene v 126. členu tega zakona,

−

5

−

4. obveznosti glede izpostavljenosti, določene v pododdelku 4.5.5. tega zakona.

−

6

−

(2) Banka, ki je podrejena finančnemu holdingu Republike Slovenije, mora na ravni Republike Slovenije izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi konsolidiranega položaja tega finančnega holdinga.

−

7

−

(3) Banka, ki ima položaj EU nadrejene banke, mora na ravni Evropske unije izpolnjevati obveznosti glede razkritij, določene v 207. do 209. členu tega zakona, na podlagi njenega konsolidiranega finančnega položaja.

−

8

−

(4) Banka, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu, mora na ravni Evropske unije izpolnjevati obveznosti iz tretjega odstavka tega člena na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga.

−

9

−

(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije podrejeni banki, ki je pomembna za bančni sistem Republike Slovenije, z odločbo naloži izpolnjevanje obveznosti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 207. člena tega zakona, in sicer:

−

10

−

1. če ima položaj nadrejene družbe bančne podskupine znotraj Republike Slovenije: na konsolidirani podlagi,

−

11

−

2. v drugih primerih: na posamični podlagi.

−

12

−

(6) Podrejena banka, ki je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding nadrejena ali udeležena v drugi kreditni instituciji, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.

−

13

−

(7) Da se zagotovi, da so organizacijski ustroj, procesi in sistemi znotraj bančne skupine dosledni in dobro integrirani, tako da je omogočena nemotena priprava vseh podatkov in informacij, pomembnih za nadzor, mora nadrejena banka v bančni skupini izpolnjevati obveznosti iz 124. člena tega zakona na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.

−

14

−

(8) Drugi oziroma četrti odstavek tega člena se ne uporabljata za banko, katere nadrejeni finančni holding Republike Slovenije oziroma nadrejeni EU finančni holding ima položaj investicijskega podjetja, ki izpolnjuje obveznosti na konsolidirani podlagi. 4.4. Kapital banke

−

+

1

+

4.4. Kapital banke

1

−

(1) Kapital banke se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti banke glede upravljanja s tveganji (v nadaljnjem besedilu: kapital banke) izračuna na način, določen v oddelku 4.4. tega zakona in v predpisih o upravljanju s tveganji.

−

2

−

(2) Pri izračunu kapitala banke je treba ustrezno upoštevati:

−

3

−

1. lastnosti posameznih sestavin kapitala,

−

4

−

2. odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih sestavin kapitala,

−

5

−

3. razmerja med posameznimi sestavinami kapitala in

−

6

−

4. namen posameznih sestavin kapitala.

−

1

−

(1) Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje sestavine:

−

2

−

1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, oblikovanih v zvezi s temi delnicami,

−

3

−

2. rezerve iz dobička,

−

4

−

3. preneseni čisti poslovni izid,

−

5

−

4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.

−

6

−

(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:

−

7

−

1. lastne delnice,

−

8

−

2. neopredmetena dolgoročna sredstva,

−

9

−

3. čista izguba poslovnega leta,

−

10

−

4. druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. do 3. točke tega odstavka.

−

1

−

(1) Dodatni kapital banke je sestavljen iz dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II.

−

2

−

(2) Pri izračunu dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednje sestavine:

−

3

−

1. osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalske rezerve, oblikovane v zvezi s temi delnicami,

−

4

−

2. podrejene obveznosti,

−

5

−

3. druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

−

6

−

(3) Pri izračunu dodatnega kapitala II se upoštevajo podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu primerne za pokrivanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalske zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke. 4.5. Kapitalske zahteve in omejitve 4.5.1. Skupne določbe

−

+

1

+

4.5. Kapitalske zahteve in omejitve 4.5.1. Skupne določbe

1

−

(vrednotenje postavk za izračun kapitalskih zahtev in omejitev) Če v tem zakonu in predpisih o upravljanju s tveganji niso določena posebna pravila o vrednotenju postavk sredstev in zunajbilančnih postavk za namen izračuna kapitalskih zahtev in omejitev, se za vrednotenje teh postavk za namen izračuna kapitalskih zahtev in omejitev uporabljajo splošna pravila o vrednotenju postavk v računovodskih izkazih bank.

−

1

−

(1) Kapital banke mora biti vedno najmanj enak seštevku naslednjih kapitalskih zahtev:

1

+

4.5.2. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje 4.5.2.1. Skupne določbe

2

−

1. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, razen postavk trgovalne knjige: kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev (v nadaljnjem besedilu: kapitalska zahteva za kreditno tveganje),

−

3

−

2. glede postavk trgovalne knjige kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:

−

4

−

- za pozicijsko tveganje,

−

5

−

- za tveganja poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,

−

6

−

- če banka preseže omejitve največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja: za tveganje preseganja teh omejitev,

−

7

−

3. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:

−

8

−

- za valutna tveganja in

−

9

−

- za tveganja spremembe cen blaga,

−

10

−

4. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za operativno tveganje.

−

11

−

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital banke ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 42. člena tega zakona. 4.5.2. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje 4.5.2.1. Skupne določbe

−

1

−

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje znaša 8 odstotkov vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.

−

1

−

Banka mora za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti:

1

+

4.5.2.2. Standardizirani pristop

2

−

1. standardizirani pristop ali

−

3

−

2. pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, če za uporabo tega pristopa dobi dovoljenje Banke Slovenije. 4.5.2.2. Standardizirani pristop

−

1

−

Za namen izračuna tveganjem prilagojenih izpostavljenosti je:

−

2

−

1. vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnosti postavke sredstev, enaka njeni knjigovodski vrednosti,

−

3

−

2. vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnost zunajbilančne postavke, enaka ustreznemu odstotku njene knjigovodske vrednosti.

−

1

−

Banka mora vsako izpostavljenost razvrstiti v ustrezno kategorijo izpostavljenosti glede na stopnjo tveganja, ki je povezana s to izpostavljenostjo.

−

1

−

(1) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti ustrezne uteži za tehtanje tveganj.

−

2

−

(2) Banka mora izbirati utež za tehtanje tveganj vsake izpostavljenosti na podlagi:

−

3

−

1. kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost, in

−

4

−

2. kreditne kvalitete te izpostavljenosti, če je ta razvrščena v kategorijo izpostavljenosti, za katero se ugotavlja stopnja kreditne kvalitete.

−

5

−

(3) Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti se izračuna tako, da se vrednost izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo za tehtanje tveganj.

−

1

−

(uporaba zunanje bonitetne ocene za določitev kreditne kvalitete)

1

+

4.5.2.3. Pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov

2

−

(1) Banka lahko za določanje kreditne kvalitete posamezne izpostavljenosti uporabi bonitetno oceno, ki jo je izdelala zunanja bonitetna institucija, če je Banka Slovenije to bonitetno institucijo priznala kot primerno za te namene, ali primerna izvozna agencija (v nadaljnjem besedilu: zunanja bonitetna ocena).

−

3

−

(2) Banka Slovenije prizna zunanjo bonitetno institucijo kot primerno, če je metodologija ocenjevanja, ki jo uporablja, v skladu s standardi objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti, in če so bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije ocenjevanja, v skladu s standardi verodostojnosti in preglednosti. 4.5.2.3. Pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov

−

1

−

(pogoji za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)

−

2

−

(1) Banka Slovenije izda banki na njeno zahtevo dovoljenje za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, če so sistemi upravljanja in merjenja kreditnega tveganja, ki jih uporablja banka, primerni in se izvajajo celovito, in zlasti, če ustrezajo naslednjim zahtevam:

−

3

−

1. notranji bonitetni sistemi, ki jih uporablja banka, zagotavljajo ustrezno oceno značilnosti dolžnika in posla, ustrezno diferenciacijo tveganj ter natančne in dosledne kvantitativne ocene tveganj,

−

4

−

2. notranji bonitetni sistemi ter ocene položaja neplačila in izgub, ki jih banka uporablja pri izračunu kapitalske zahteve, in s tem povezani sistemi in postopki imajo ključno vlogo pri naslednjih poslovnih funkcijah banke:

−

5

−

- pri upravljanju s tveganji in v postopku odločanja ter

−

6

−

- pri odločanju o odobritvi kreditov, razporeditvi notranjega kapitala in pri funkcijah korporacijskega upravljanja,

−

7

−

3. znotraj banke je organizirana in deluje posebna organizacijska enota za nadzor kreditnega tveganja:

−

8

−

- ki odgovarja za bonitetne sisteme,

−

9

−

- je neodvisna in

−

10

−

- nanjo ni mogoče izvrševati vplivov, ki so v nasprotju z opravljanjem neodvisnega nadzora kreditnega tveganja,

−

11

−

4. banka zbira in hrani vse podatke, potrebne za učinkovito podporo merjenja oziroma ocenjevanja tveganj in postopka upravljanja s tveganji,

−

12

−

5. banka dosledno dokumentira svoje bonitetne sisteme in razloge za njihovo oblikovanje ter zagotavlja redno preverjanje in potrditev primernosti svojih bonitetnih sistemov.

−

13

−

(2) Banka, ki namerava pri kategorijah izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij uporabljati lastne ocene izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov, mora poleg dovoljenja iz prvega odstavka tega člena pridobiti še posebno dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen.

−

1

−

(obseg in način uporabe pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)

1

+

4.5.2.4. Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje

2

−

(1) Banka mora uporabljati pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za vse izpostavljenosti.

−

3

−

(2) Banka lahko uporabo notranjih bonitetnih sistemov uvaja postopno, če za tako postopno uvajanje pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

−

4

−

(3) Banka mora vsako izpostavljenost razvrstiti v ustrezno kategorijo izpostavljenosti. Metodologija, ki jo banka uporablja za razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti, mora zagotavljati ustrezno in dosledno oblikovanje kategorij izpostavljenosti.

−

5

−

(4) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti ustrezne uteži za tehtanje tveganj.

−

6

−

(5) Banka mora izračunati ustrezno utež za tehtanje tveganj vsake izpostavljenosti glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost.

−

7

−

(6) Banka mora izračunavati zneske pričakovanih izgub za vsako izpostavljenost glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost.

−

8

−

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za določene izpostavljenosti ali kategorije izpostavljenosti uporablja standardizirani pristop. 4.5.2.4. Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje

−

1

−

(1) Banka lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub ustrezno upošteva kreditna zavarovanja, katerih predmet so te izpostavljenosti.

1

+

4.5.2.5. Obravnava listinjenja

2

−

(2) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom tega člena upošteva samo kreditna zavarovanja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

−

3

−

1. so primerna za zmanjšanje kreditnega tveganja in

−

4

−

2. ustrezajo minimalnim zahtevam glede njihove uresničitve.

−

5

−

(3) Stvarna kreditna zavarovanja so primerna za zmanjšanje kreditnega tveganja:

−

6

−

1. če so dovolj likvidna in

−

7

−

2. če je njihova vrednost v času stabilna, tako da zagotavlja zadostno gotovost glede poplačila.

−

8

−

(4) Primernost osebnih kreditnih zavarovanja se presoja po kreditni boniteti njihovih dajalcev.

−

9

−

(5) Pri presoji minimalnih zahtev glede uresničitve kreditnih zavarovanj se upoštevajo zlasti naslednja merila:

−

10

−

1. njihova pravna učinkovitost in izvršljivost po pravu, ki velja zanje,

−

11

−

2. njihova kvaliteta glede učinkov za zmanjšanje kreditnega tveganja in

−

12

−

3. operativne zahteve za učinkovito uresničevanje kreditnih zavarovanj, ki jih izpolnjuje banka.

−

13

−

(6) Izračun učinkov kreditnih zavarovanj za zmanjšanje kreditnega tveganja mora odražati njihovo sedanjo vrednost, pričakovane spremembe te vrednosti v času trajanja zavarovanja ter druge lastnosti teh zavarovanj.

−

14

−

(7) Banka mora ustrezno obravnavati tudi tveganja, povezana z uresničitvijo posameznega kreditnega zavarovanja.

−

15

−

(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za banke, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov z lastnimi ocenami izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov. 4.5.2.5. Obravnava sekuritizacije

−

1

−

Izvorna banka, banka sponzor ali druga banka, udeležena v sekuritizaciji, mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v zvezi s svojim položajem v sekuritizaciji ustrezno upoštevati značilnosti te sekuritizacije in svojega položaja v tej sekuritizaciji. 4.5.3. Kapitalske zahteve za tržna tveganja

1

+

4.5.3. Kapitalske zahteve za tržna tveganja

1

−

(1) Banka mora v trgovalni knjigi voditi vse postavke v zvezi z naložbami v finančne instrumente in blago, ki jih ima:

−

2

−

1. z namenom trgovanja ali

−

3

−

2. z namenom varovanja drugih postavk trgovalne knjige, ki so:

−

4

−

- bodisi proste vseh omejitev za trgovanje,

−

5

−

- bodisi imajo značilnosti, potrebne za varovanje pred tveganji.

−

6

−

(2) Naložbe, ki jih ima banka z namenom trgovanja, so naložbe, ki jih ima banka:

−

7

−

1. da bi jih prodala v kratkem roku oziroma

−

8

−

2. da bi dosegla dobiček

−

9

−

- na podlagi dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih razlik med nakupnimi in prodajnimi cenami ali

−

10

−

- na podlagi sprememb drugih cen ali obrestnih mer.

−

11

−

(3) Med postavkami trgovalne knjige mora banka izkazovati vse naložbe, ki jih ima v svojem imenu in za svoj račun ali ki jih je pridobila v svojem imenu pri opravljanju storitev za račun strank ali pri opravljanju storitev vzdrževanja trga finančnih instrumentov oziroma blaga.

−

12

−

(4) Namen trgovanja mora temeljiti na ustreznih strategijah, politikah in postopkih, ki jih je banka uvedla z namenom upravljanja naložb ali portfeljev.

−

13

−

(5) Banka mora vzpostaviti in vzdrževati ustrezne sisteme in kontrole za upravljanje naložb trgovalne knjige.

−

1

−

(izjema pri uporabi pravil o kapitalskih zahtevah za tržna tveganja) Banka lahko namesto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, za tveganje poravnave in za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki se izračunavajo za postavke trgovalne knjige, izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje tudi glede postavk trgovalne knjige, če izpolnjuje naslednje pogoje:

−

2

−

1. posli njene trgovalne knjige običajno ne presegajo 5 odstotkov vseh njenih poslov,

−

3

−

2. vsota postavk njene trgovalne knjige običajno ne presega 15.000.000 eurov,

−

4

−

3. posli njene trgovalne knjige nikoli ne presežejo 6 odstotkov vseh njenih poslov in

−

5

−

4. vsota postavk njene trgovalne knjige nikoli ne preseže 20.000.000 eurov.

−

1

−

(vrednotenje postavk trgovalne knjige in ugotavljanje neto pozicije)

−

2

−

(1) Banka mora zagotoviti, da vrednost, po kateri izkazuje postavke trgovalne knjige, ustrezno odražajo njihovo trenutno tržno vrednost. Ta vrednost mora obsegati ustrezno stopnjo gotovosti ob upoštevanju

−

3

−

1. dinamične narave postavk trgovalne knjige,

−

4

−

2. zahtev po preudarni previdnosti in

−

5

−

3. načina delovanja ter namena kapitalskih zahtev v zvezi s postavkami trgovalne knjige.

−

6

−

(2) Postavke trgovalne knjige mora banka ustrezno prevrednotiti najmanj dnevno.

−

7

−

(3) Presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih lastniških, dolžniških in zamenljivih finančnih instrumentih ter enakih izvedenih finančnih instrumentih je njena neto pozicija v vsakem od teh različnih instrumentov. Pri izračunavanju neto pozicije se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih obravnavajo kot pozicije v osnovnih finančnih instrumentih. Lastni dolžniški finančni instrumenti banke se pri izračunavanju posebnega pozicijskega tveganja ne upoštevajo.

−

1

−

(1) Banka mora izračunavati kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje na podlagi njenih neto pozicij v posamezni vrsti finančnega instrumenta, če ni za posamezno vrsto finančnega instrumenta drugače določeno.

−

2

−

(2) Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje v zvezi s finančnim instrumentom se izračuna kot vsota kapitalske zahteve za posebno in za splošno pozicijsko tveganje v zvezi s tem instrumentom.

−

1

−

(izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v dolžniških finančnih instrumentih)

−

2

−

(1) Banka mora kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje v dolžniških finančnih instrumentih izračunavati tako, da vsako svojo neto pozicijo:

−

3

−

1. razvrsti v ustrezno kategorijo dolžniških finančnih instrumentov glede na:

−

4

−

- izdajatelja oziroma zavezanca iz tega instrumenta,

−

5

−

- zunanjo in notranjo bonitetno oceno tega instrumenta in

−

6

−

- preostalo zapadlost tega instrumenta,

−

7

−

2. jo pomnoži z ustrezno utežjo glede na kategorijo tega instrumenta.

−

8

−

(2) Banka mora kapitalsko zahtevo za splošno pozicijsko tveganje v dolžniških finančnih instrumentih izračunavati z uporabo bodisi pristopa, ki temelji na zapadlosti, bodisi pristopa, ki temelji na trajanju. Izbrani pristop mora banka uporabljati dosledno.

−

1

−

(izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih)

−

2

−

(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih tako, da svojo skupno bruto pozicijo v teh instrumentih pomnoži z ustrezno utežjo.

−

3

−

(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za splošno pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih tako, da svojo skupno neto pozicijo v teh instrumentih pomnoži z ustrezno utežjo.

−

1

−

(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave od razlike med ceno finančnih instrumentov, valut oziroma blaga, ki je nastala v obdobju zamude z izpolnitvijo nasprotne stranke in je v breme banke.

−

2

−

(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje posamezne poravnave tako, da znesek razlike iz prvega odstavka tega člena med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno ceno finančnega instrumenta, tuje valute oziroma blaga pomnoži z ustrezno utežjo.

−

1

−

(kapitalska zahteva za kreditno tveganje nasprotne stranke)

−

2

−

(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, če obstaja časovna neusklajenost med njeno izpolnitvijo in izpolnitvijo nasprotne stranke.

−

3

−

(2) Za izračun vrednosti izpostavljenosti in tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti se uporabljajo pravila o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje.

−

4

−

(3) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke tako, da vsoto vseh tveganjem prilagojenih zneskov teh izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo.

−

1

−

(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za valutno tveganje, če njena skupna neto pozicija naložb v tujih valutah in neto pozicija naložb v zlatu presegata 2 odstotka njenega kapitala.

−

2

−

(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za valutno tveganje tako, da vsoto svojih neto pozicij v tujih valutah in neto pozicije v zlatu pomnoži z 8 odstotki.

−

1

−

Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje spremembe cen blaga z uporabo:

−

2

−

1. pristopa lestvice zapadlosti ali

−

3

−

2. enostavnega pristopa.

−

1

−

Banka lahko za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga uporablja notranje modele, če za njihovo uporabo pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

−

1

−

Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja na podlagi tistih posameznih postavk iz trgovanja do posameznih oseb, ki presegajo omejitve iz prvega ali tretjega odstavka 165. člena tega zakona:

1

+

4.5.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje

2

−

1. za katere je treba izračunati najvišjo kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje oziroma najvišjo kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke ter

−

3

−

2. vsota katerih je enaka znesku preseženih izpostavljenosti iz trgovanja. 4.5.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje

−

1

−

(pristopi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje)

−

2

−

(1) Banka mora za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporabiti:

−

3

−

1. enostavni pristop,

−

4

−

2. standardizirani pristop ali

−

5

−

3. napredni pristop, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za uporabo naprednega pristopa.

−

6

−

(2) Banka, ki uporablja standardizirani pristop, lahko preide na uporabo enostavnega pristopa samo iz utemeljenih razlogov in če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

−

7

−

(3) Banka, ki uporablja napredni pristop, lahko preide na uporabo enostavnega ali standardiziranega pristopa samo iz utemeljenih razlogov in če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

−

8

−

(4) Banka lahko kombinirano uporablja pristope iz prvega odstavka tega člena, če za tako uporabo pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

−

1

−

Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu, je enaka ustreznemu odstotku od triletnega povprečja zneska čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.

−

1

−

(1) Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu mora banka posle, ki jih opravlja, razvrstiti v ustrezna poslovna področja.

−

2

−

(2) Za vsako poslovno področje mora banka izračunati kapitalsko zahtevo, ki je enaka ustreznemu odstotku od triletnega povprečja zneska čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za to poslovno področje.

−

3

−

(3) Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po standardiziranem pristopu, je enaka vsoti kapitalske zahteve za operativno tveganje za vsa poslovna področja.

−

1

−

Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu temelji na lastnih sistemih banke za merjenje teh tveganj. 4.5.5. Velike izpostavljenosti

1

+

4.5.5. Velike izpostavljenosti

1

−

(1) Velika izpostavljenost banke do posamezne osebe je izpostavljenost banke do te osebe, ki dosega ali presega 10 odstotkov kapitala banke.

−

2

−

(2) Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti in izračunu omejitev izpostavljenosti do posamezne osebe se za posamezno osebo šteje tudi skupina povezanih oseb.

−

1

−

Osebe v posebnem razmerju z banko so:

−

2

−

1. član uprave banke,

−

3

−

2. član nadzornega sveta banke,

−

4

−

3. prokurist banke,

−

5

−

4. pravna oseba, ki ni banka in katere član uprave oziroma prokurist je oseba iz 1., 2. oziroma 3. točke tega člena,

−

6

−

5. fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 5 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 5-odstotni delež v kapitalu banke,

−

7

−

6. pravna oseba, ki ni banka, in ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu banke,

−

8

−

7. ožji družinski člani oseb iz 1. do 3. točke in iz 5. točke tega člena,

−

9

−

8. član uprave, član nadzornega sveta, član drugega organa vodenja ali nadzora oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega člena.

−

1

−

(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ne sme presegati 25 odstotkov njenega kapitala, če ni za posamezne primere v drugem do četrtem odstavku tega člena drugače določeno.

−

2

−

(2) Izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z banko, ne sme presegati 20 odstotkov njenega kapitala.

−

3

−

(3) Izpostavljenost banke do teh oseb ne sme presegati 20 odstotkov njenega kapitala:

−

4

−

1. do njene nadrejene družbe,

−

5

−

2. do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, in

−

6

−

3. do posamezne osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko.

−

7

−

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije s predpisom iz 7. točke 129. člena tega zakona določi višjo največjo dopustno izpostavljenost, če hkrati določi tudi posebne ukrepe in postopke za upravljanje s tveganji na podlagi teh izpostavljenosti vendar največ 25 odstotkov kapitala banke.

−

8

−

(5) O izdaji predpisa po četrtem odstavku tega člena mora Banka Slovenije obvestiti Komisijo in Evropski bančni odbor.

−

1

−

(1) Vsota vseh velikih izpostavljenosti banke ne sme presegati 800 odstotkov njenega kapitala.

−

2

−

(2) Vsota vseh izpostavljenosti banke do oseb v posebnem razmerju z banko ne sme presegati 200 odstotkov njenega kapitala.

−

1

−

(1) Za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za sklenitev pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča tako, da doseže oziroma preseže 15 oziroma 20 odstotkov njenega kapitala.

−

2

−

(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do posamezne osebe, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z banko in katerega vrednost presega 22.000 eurov, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke.

−

1

−

(1) Če banka preseže omejitve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali omejitev vsote izpostavljenosti zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti).

1

+

4.5.6. Naložbe v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja

2

−

(2) Obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti mora obsegati opis ukrepov, ki jih bo banka opravila zaradi uskladitve z omejitvami iz 165. oziroma 166. člena tega zakona, in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.

−

3

−

(3) Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena banki z odredbo naloži:

−

4

−

1. rok za uskladitev z omejitvami iz 165. oziroma 166. člena tega zakona,

−

5

−

2. način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga banka v obvestilu o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti, ali izvedbo drugih ukrepov,

−

6

−

3. način obravnavanja prekoračitev omejitev izpostavljenosti.

−

7

−

(4) Za odredbo iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev. 4.5.6. Naložbe v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja

−

1

−

Osebe nefinančnega sektorja so vse pravne osebe, razen naslednjih oseb:

−

2

−

1. kreditne ali finančne institucije,

−

3

−

2. družbe za pomožne storitve,

−

4

−

3. zavarovalnice, pozavarovalnice ali pokojninske družbe.

−

1

−

(1) Vrednost kvalificiranega deleža banke v posamezni osebi nefinančnega sektorja ne sme presegati 15 odstotkov njenega kapitala.

−

2

−

(2) Vsota vseh kvalificiranih deležev banke v osebah nefinančnega sektorja ne sme presegati 60 odstotkov njenega kapitala.

−

1

−

Pri izračunu omejitev iz 170. člena tega zakona se ne upoštevajo naslednje naložbe:

−

2

−

1. v prvih treh letih od pridobitve: naložbe, ki jih je banka pridobila začasno namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe,

−

3

−

2. delnice, ki jih je banka pridobila zaradi izvedbe storitev prve prodaje teh delnic za izdajatelja ali ki jih je pridobila za račun stranke pri opravljanju storitev za to stranko,

−

4

−

3. deleži v kapitalu pravnih oseb, ki jih je banka pridobila z namenom nadaljnje prodaje.

−

1

−

(1) Banka lahko preseže omejitve naložb iz 170. člena tega zakona, če zagotovi kapital za pokrivanje tega preseganja.

1

+

4.6. Splošni standardi upravljanja s tveganji 4.6.1. Skupne določbe

2

−

(2) Znesek preseganja omejitev iz prvega odstavka tega člena je odbitna postavka pri izračunu kapitala banke. 4.6. Splošni standardi upravljanja s tveganji 4.6.1. Skupne določbe

−

1

−

(odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s tveganji) Uprava mora zagotoviti, da banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, in mora v zvezi s tem zlasti:

−

2

−

1. določiti natančno opredeljena, pregledna in dosledna notranja razmerja glede odgovornosti, ki:

−

3

−

- zagotavljajo jasno razmejitev pristojnosti in nalog v banki in

−

4

−

- preprečujejo nastanek nasprotja interesov,

−

5

−

2. odobriti in redno preverjati strategije in politike banke za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem posluje banka, glede na položaj v poslovnem ciklusu, v katerem je banka.

−

1

−

(1) Banka mora za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki so povezana s poslovanjem banke, določiti načrt ukrepov upravljanja s tveganji, ki obsega:

−

2

−

1. notranje postopke za upravljanje s tveganji,

−

3

−

2. ukrepe za upravljanje s tveganji in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov,

−

4

−

3. notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za upravljanje s tveganji.

−

5

−

(2) Ukrepi za upravljanje s tveganji in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz prvega odstavka tega člena določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

−

6

−

(3) Banka mora določiti in izvajati ukrepe za upravljanje s tveganji, določene s tem zakonom oziroma predpisom o upravljanju s tveganji, in druge ukrepe, ki so glede na značilnosti in vrsto tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, potrebni za upravljanje s temi tveganji.

−

1

−

(1) Banka mora vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne administrativne in računovodske postopke in ustrezen sistem notranjih kontrol:

−

2

−

1. za ugotavljanje in merjenje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in za izračunavanje in preverjanje izpolnjevanja kapitalske zahteve za ta tveganja ter

−

3

−

2. za ugotavljanje in spremljanje velikih izpostavljenosti in njihovih sprememb in za preverjanje njihove skladnosti s politikami banke glede teh izpostavljenosti.

−

4

−

(2) Banka mora organizirati svoje poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence, tako da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.

−

1

−

Banka mora oblikovati ustrezne oslabitve in rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov. 4.6.2. Upravljanje s kreditnim tveganjem

1

+

4.6.2. Upravljanje s kreditnim tveganjem

1

−

(1) Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in postopke za merjenje in upravljanje vseh pomembnih dejavnikov in učinkov kreditnega tveganja.

−

2

−

(2) Odločanje banke o odobritvi kreditov mora temeljiti na primernih in jasno opredeljenih merilih.

−

3

−

(3) Banka mora jasno opredeliti postopke odločanja o odobritvi, spremembi, obnovitvi in refinanciranju kreditov.

−

4

−

(4) Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.

−

5

−

(5) Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.

−

1

−

(1) Banka mora vzpostaviti učinkovite sisteme za redno upravljanje in spremljanje različnih portfeljev, povezanih s kreditnim tveganjem, in izpostavljenosti banke, ki vključujejo:

−

2

−

1. ugotavljanje in upravljanje problematičnih izpostavljenosti ter

−

3

−

2. oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij.

−

4

−

(2) Razpršitev kreditnih portfeljev banke mora biti v skladu z njenimi ciljnimi trgi in njenimi splošnimi kreditnimi politikami.

−

1

−

Če se izkaže, da so priznana kreditna zavarovanja, ki jih uporablja banka, manj učinkovita za zmanjšanje kreditnega tveganja, kot je bilo pričakovano, mora banka obravnavati in upravljati s preostalim tveganjem v skladu z vnaprej določenimi politikami in postopki. 4.6.3. Upravljanje s tržnimi tveganji

1

+

4.6.3. Upravljanje s tržnimi tveganji

1

−

Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in postopke za merjenje in upravljanje vseh pomembnih dejavnikov in učinkov tržnih tveganj.

−

1

−

Banka mora vzpostaviti ustrezne sisteme za ocenjevanje in upravljanje s tveganji zaradi morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na njene druge posle, razen poslov trgovalne knjige.

−

1

−

Banka mora naložbe, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen oziroma drugim tržnim tveganjem, ustrezno uskladiti z obveznostmi banke, katerih višina je odvisna od enakih sprememb, in ustrezno upravljati s tveganji, povezanimi z neusklajenimi postavkami. 4.6.4. Upravljanje z likvidnostnim tveganjem

1

+

4.6.4. Upravljanje z likvidnostnim tveganjem

1

−

Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje dospele obveznosti.

−

1

−

(1) Likvidnostna pozicija je predvidena potreba banke po likvidnih sredstvih, izražena kot razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti ter dejansko in potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju.

−

2

−

(2) Banka mora v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno likvidnostno pozicijo.

−

1

−

(1) Banka mora za upravljanje z likvidnostnim tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki jo potrdi uprava banke in ki obsega:

1

+

4.6.5. Upravljanje z operativnim tveganjem

2

−

1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje, ob upoštevanju normalnega teka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,

−

3

−

2. redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,

−

4

−

3. opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastop nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti za take ukrepe.

−

5

−

(2) Banka mora redno preverjati pravilnost in ustreznost predpostavk, ki so bile uporabljene pri določitvi politik upravljanja z likvidnostjo.

−

6

−

(3) Banka mora sprejeti krizni načrt in zagotoviti pogoje za uresničitev tega načrta za preprečitev oziroma odpravo vzrokov likvidnostnih kriz. 4.6.5. Upravljanje z operativnim tveganjem

−

1

−

(1) Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in procese za ocenjevanje in upravljanje z operativnim tveganjem, ki morajo vključevati tudi opis pristopov k obravnavi redkih, vendar zelo resnih dogodkov, ki pomenijo pomembno operativno tveganje.

−

2

−

(2) Za namen ustreznega oblikovanja in izvajanja politik in procesov iz prvega odstavka tega člena mora banka določno in ustrezno podrobno opredeliti dejavnike operativnega tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena.

−

1

−

Banka mora izdelati krizni načrt in načrt neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da tudi ob nastopu hudih poslovnih motenj nadaljuje s poslovanjem in da se ustrezno omejijo izgube banke zaradi teh motenj. 4.6.6. Upravljanje z drugimi tveganji

1

+

4.6.6. Upravljanje z drugimi tveganji

1

−

Banka mora določiti in izvajati ustrezne politike in procese za obravnavo, spremljanje in nadzor naslednjih tveganj koncentracije:

−

2

−

1. tveganj na podlagi izpostavljenosti do posamezne osebe, skupine povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja, kot so:

−

3

−

- isti gospodarski sektor oziroma geografsko območje,

−

4

−

- istovrstni posli oziroma blago,

−

5

−

2. tveganj uporabe kreditnih zavarovanj ter še posebej tveganj, povezanih z veliko posredno kreditno izpostavljenostjo (na primer do posameznega dajalca osebnega zavarovanja).

−

1

−

Banka mora ocenjevati in obravnavati tveganja, ki izhajajo iz poslov sekuritizacije, pri kateri ima položaj izvorne osebe, sponzorja ali drugega udeleženca, na podlagi ustreznih politik in postopkov, zlasti zaradi zagotovitve, da se ekonomska vsebina tega posla ustrezno in v celoti odraža v odločitvah o oceni in upravljanju teh tveganj. 4.6.7. Drugi ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti banke

1

+

4.6.7. Drugi ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti banke

1

−

(1) Banka ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih:

−

2

−

1. če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu tega zakona,

−

3

−

2. če banka ne zagotavlja ustrezne likvidnostne pozicije ali če banka zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala ustrezne likvidnostne pozicije ali

−

4

−

3. če je Banka Slovenije banki odredila odpravo kršitev v zvezi z napačnim izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih oziroma zunajbilančnih postavk, katerih pravilno izkazovanje bi lahko pomembneje vplivalo na izkaz poslovnega izida banke.

−

5

−

(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja:

−

6

−

1. v primeru iz 1. točke: dokler banka ne zagotovi ustrezne višine kapitala,

−

7

−

2. v primeru iz 2. točke: dokler banka ne zagotovi ustrezne likvidnostne pozicije,

−

8

−

3. v primeru iz 3. točke: dokler banka ne zagotovi pravilnega izkazovanja postavk, razen če na podlagi pravilnega izkazovanja nastopi razlog za prepoved iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Če kapital banke zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 136. členu tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi banke.

1

+

4.7. Izračunavanje kapitalskih zahtev in omejitev in poročanje Banki Slovenije

2

−

(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora uprava banke nemudoma poročati Banki Slovenije. 4.7. Izračunavanje kapitalskih zahtev in omejitev in poročanje Banki Slovenije

−

1

−

Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo.

−

1

−

Banka mora redno izračunavati in ugotavljati:

−

2

−

1. višino kapitala,

−

3

−

2. tveganja, ki jim je izpostavljena, vključno z obrestnim tveganjem,

−

4

−

3. kapitalsko zahtevo za vsako vrsto tveganj,

−

5

−

4. stanje in spremembe velikih izpostavljenosti ter

−

6

−

5. stanje in spremembe naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja.

−

1

−

Banka mora Banki Slovenije poročati o izračunih iz 192. in 193. člena tega zakona in o podatkih, ki so podlaga za te izračune.

−

1

−

(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih in okoliščinah:

−

2

−

1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,

−

3

−

2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,

−

4

−

3. imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev,

−

5

−

4. razrešitvi in imenovanju članov uprave,

−

6

−

5. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica,

−

7

−

6. poslih začasne prodaje oziroma odkupa in poslih posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, če pride nasprotna stranka v položaj neplačila,

−

8

−

7. vsaki načrtovani spremembi kapitala banke, ki dosega ali presega 25 odstotkov kapitala banke pred spremembo,

−

9

−

8. pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb,

−

10

−

9. pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,

−

11

−

10. prenehanju opravljanja določenih storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,

−

12

−

11. vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali je banka vključena v bančno skupino, ter o osebah in načinu povezav v bančni skupini, v katero je banka vključena,

−

13

−

12. vseh drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.

−

14

−

(2) Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:

−

15

−

1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke,

−

16

−

2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,

−

17

−

3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,

−

18

−

4. če je banka začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je banka začela z razvojem nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo,

−

19

−

5. drugih dogodkih, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.

−

1

−

(1) Banka mora tri mesece pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v finančni družbi tretje države, katerega vrednost presega 10 odstotkov kapitala banke, o tem obvestiti Banko Slovenije.

1

+

4.8. Notranje revidiranje

2

−

(2) Banka mora obvestiti Banko Slovenije tudi tri mesece pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo v finančni družbi tretje države iz prvega odstavka tega člena dosegla ali presegla 10-, 20-, 33- ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te družbe ali delež, na podlagi katerega bo banka postala nadrejena oseba te družbe.

−

3

−

(3) Obvestilu iz prvega ali drugega odstavka tega člena je treba priložiti:

−

4

−

1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v finančni družbi tretje države s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega od njih,

−

5

−

2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za finančno družbo tretje države,

−

6

−

3. letno poročilo finančne družbe tretje države,

−

7

−

4. če je finančna družba tretje države po predpisih države svojega sedeža zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto,

−

8

−

5. seznam oseb, ki so s finančno družbo v razmerju tesne povezanosti z opisom načina povezav,

−

9

−

6. strategijo upravljanja finančne družbe tretje države z oceno ekonomske učinkovitosti naložbe.

−

10

−

(4) Če namerava banka odtujiti delnice oziroma poslovne deleže v finančni družbi tretje države iz prvega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije. 4.8. Notranje revidiranje

−

1

−

(1) Banka mora organizirati službo notranje revizije kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke.

−

2

−

(2) Namen, pomen in naloge službe notranje revizije morajo biti opredeljeni v ustreznem pisnem aktu, ki ga je odobrila uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke.

−

1

−

(1) Notranje revidiranje obsega:

−

2

−

1. spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sistemov upravljanja s tveganji ter pomoč pri upravljanju s tveganji,

−

3

−

2. pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti sistemov notranjih kontrol,

−

4

−

3. presojo procesa ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala glede na lastno oceno tveganj banke,

−

5

−

4. presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami,

−

6

−

5. presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil,

−

7

−

6. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi,

−

8

−

7. preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi,

−

9

−

8. izvajanje posebnih preiskav.

−

10

−

(2) Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s:

−

11

−

1. standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,

−

12

−

2. kodeksom načel notranjega revidiranja in

−

13

−

3. kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev.

−

1

−

(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora biti v banki zaposlena najmanj ena oseba, ki je pridobila naziv revizor ali revizorka (v nadaljevanju: revizor) oziroma preizkušeni notranji revizor ali notranja revizorka (v nadaljevanju: notranji revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

−

2

−

(2) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v banki ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.

−

3

−

(3) Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani uprave banke.

−

1

−

(1) Letni načrt dela službe notranje revizije mora biti zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.

−

2

−

(2) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni načrt dela službe notranje revizije.

−

3

−

(3) Letni načrt dela službe notranje revizije mora obsegati:

−

4

−

1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja, in

−

5

−

2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.

−

1

−

(1) Služba notranje revizije mora najmanj za vsako polletje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:

−

2

−

1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,

−

3

−

2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji,

−

4

−

3. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,

−

5

−

4. kršitve in nepravilnosti, ki jih je služba notranje revizije ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti,

−

6

−

5. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila služba notranje revizije.

−

7

−

(2) Služba notranje revizije mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:

−

8

−

1. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela,

−

9

−

2. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.

−

10

−

(3) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravi in nadzornemu svetu.

−

11

−

(4) Uprava mora skupščini banke predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 282. člena ZGD-1.

−

1

−

(1) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da banka krši pravila o upravljanju s tveganji ter ji zaradi tega grozi nelikvidnost ali kapitalska neustreznost ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti upravo banke.

1

+

5. POGLAVJE: POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO ( prenehalo veljati )

2

−

(2) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava banke krši pravila o upravljanju s tveganji, mora o tem nemudoma obvestiti upravo in nadzorni svet.

−

3

−

5. POGLAVJE: POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO

−

1

−

(uporaba določb zakona o gospodarskih družbah in zakona o revidiranju)

−

2

−

(1) Če v 5. poglavju tega zakona in predpisu iz 204. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne knjige in letno poročilo bank ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila, določena v osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.

−

3

−

(2) Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati poročila v skladu s predpisi iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(predpisi o poslovnih knjigah in letnih poročilih, revidiranju in razkritjih)

−

2

−

(1) Banka Slovenije v zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili banke predpiše:

−

3

−

1. vrste in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke,

−

4

−

2. podrobnejšo vsebino:

−

5

−

- računovodskega poročila in

−

6

−

- poslovnega poročila,

−

7

−

3. podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in

−

8

−

4. podrobnejšo vsebino, obliko, način in roke za posredovanje mesečnih poročil iz 206. člena tega zakona.

−

9

−

(2) Banka Slovenije v zvezi z revidiranjem letnih poročil banke predpiše podrobnejši obseg in vsebino:

−

10

−

1. revizijskega pregleda letnega poročila banke,

−

11

−

2. revizorjevega poročila in

−

12

−

3. podrobnejši način objave revidiranega letnega poročila na javnih spletnih straneh banke.

−

13

−

(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejši obseg podatkov, ki jih morajo objaviti podružnice bank držav članic in tretjih držav.

−

14

−

(4) Banka Slovenije v zvezi z razkritji banke iz 207. člena tega zakona predpiše:

−

15

−

1. merila za opredelitev bistvenih in zaupnih informacij ter poslovne skrivnosti,

−

16

−

2. podrobnejšo vsebino razkritij,

−

17

−

3. podrobnejša merila za opustitev razkritij,

−

18

−

4. podrobnejša pravila za preverjanje in način letne objave razkritij in

−

19

−

5. podrobnejša merila, roke in način za preverjanje in objavo razkritij pogosteje kot enkrat letno.

−

1

−

(1) Poslovno leto za sestavo računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki sestavljajo letno poročilo banke, mora biti enako koledarskemu letu.

−

2

−

(2) Banka mora predložiti Banki Slovenije nerevidirane letne računovodske izkaze v dveh mesecih po koncu koledarskega leta, nerevidirane letne konsolidirane računovodske izkaze pa v treh mesecih po koncu koledarskega leta.

−

1

−

Banka mora Banki Slovenije predložiti mesečno poročilo o knjigovodskih postavkah.

−

1

−

(1) Banka mora razkriti naslednje informacije:

−

2

−

1. o ciljih in politikah upravljanja s tveganji banke,

−

3

−

2. o osebah, vključenih v razkritja,

−

4

−

3. o kapitalu za namen izpolnjevanja minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,

−

5

−

4. o izpolnjevanju kapitalskih zahtev in ocenjevanju potrebnega notranjega kapitala,

−

6

−

5. o izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju nasprotne stranke,

−

7

−

6. o izpostavljenosti kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev,

−

8

−

7. o pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki ga uporablja banka,

−

9

−

8. o kapitalskih zahtevah za tržna tveganja ter notranjih modelih za izračun kapitalskih zahtev za ta tveganja,

−

10

−

9. o pristopih ter načinu in obsegu uporabe pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje,

−

11

−

10. o naložbah v lastniške instrumente, ki niso vključene v postavke trgovalne knjige,

−

12

−

11. o izpostavljenosti obrestnemu tveganju glede postavk, ki niso vključene v postavke trgovalne knjige,

−

13

−

12. o sekuritiziranih izpostavljenostih,

−

14

−

13. o kreditnih zavarovanjih.

−

15

−

(2) Banka mora oblikovati jasno politiko za izpolnjevanje zahtev glede razkritij iz prvega odstavka tega člena in vzpostaviti ter uresničevati politike za ocenjevanje ustreznosti teh razkritij, ki obsegajo tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostnosti teh razkritij.

−

16

−

(3) Banka mora gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki je pri njej zaprosila za kredit, na njeno zahtevo razložiti svojo odločitev o bonitetni oceni in to razlago dati tudi v pisni obliki, če je tako navedeno v zahtevi. Administrativni stroški izdelave obrazložitve ocene morajo biti sorazmerni z višino kredita.

−

1

−

(1) Banka lahko opusti razkritje posameznih informacij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona, če niso bistvene.

−

2

−

(2) Banka lahko opusti razkritje posameznih informacij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona, če imajo te značilnost zaupnih informacij ali poslovne skrivnosti. V takem primeru mora navesti, da teh informacij ni razkrila, in razkriti splošnejšo informacijo o tem, razen če bi imelo tudi tako splošnejše razkritje značilnost zaupne informacije ali poslovne skrivnosti.

−

3

−

(3) Banka Slovenije lahko banki na njeno zahtevo dovoli, da v celoti ali deloma opusti razkritja informacij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona, če te informacije razkrije nadrejena družba banke tretje države na konsolidirani podlagi in če so ta razkritja enakovredna razkritjem po tem zakonu.

−

1

−

(1) Banka mora razkritja iz prvega odstavka 207. člena tega člena objaviti hkrati z objavo letnega poročila.

−

2

−

(2) Banka mora sama presojati, ali mora vse ali nekatere informacije iz prvega odstavka 207. člena tega zakona razkriti pogosteje kot enkrat letno. Pri tej presoji mora ustrezno upoštevati značilnosti svojega poslovanja.

−

3

−

(3) Banka Slovenije lahko z odredbo o odpravi kršitve banki naloži, da opravi pogostejša razkritja iz drugega odstavka tega člena, če so taka razkritja potrebna glede na značilnosti poslovanja banke.

−

4

−

(4) Banka mora razkritja iz prvega in drugega odstavka tega člena objaviti na svojih javnih spletnih straneh.

−

1

−

(1) Naloge revidiranja letnega in konsolidiranega letnega poročila nadrejene banke v bančni skupini in letnih poročil podrejenih družb v tej bančni skupini mora opraviti ista revizijska družba, razen če to ni mogoče zaradi predpisov drugih držav ali ker temu nasprotuje pristojni nadzorni organ druge države.

−

2

−

(2) Banka mora Banki Slovenije predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne kasneje kot v petih mesecih po koncu koledarskega leta.

−

1

−

(1) Revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevo poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati tudi revidiranje in pregled ter poročilo glede teh vsebin:

−

2

−

1. razkritij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona,

−

3

−

2. kvalitete informacijskega sistema v banki,

−

4

−

3. izpolnjevanje pravil o upravljanju s tveganji v banki.

−

5

−

(2) V primeru podružnic bank držav članic in tretjih držav mora revizijski pregled zajeti podatke iz tretjega odstavka 204. člena tega zakona.

−

6

−

(3) Banka Slovenije lahko od pooblaščenega revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.

−

7

−

(4) Če revizijski pregled oziroma poročilo ni opravljeno oziroma izdelano v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona, lahko Banka Slovenije:

−

8

−

1. zahteva od revizorja, da svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni,

−

9

−

2. zavrne revizorjevo poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug pooblaščeni revizor na stroške banke.

−

1

−

(obveznosti pooblaščenega revizorja v razmerju do Banke Slovenije)

−

2

−

(1) Pooblaščeni revizor, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila banke, mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsakem dejstvu ali okoliščini, ki jo je ugotovil pri izvajanju nalog revidiranja in ki lahko pomeni enega od teh položajev:

−

3

−

1. pomembno kršitev predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona,

−

4

−

2. ki lahko vpliva na nemoteno poslovanje banke ali

−

5

−

3. ki lahko privede do revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.

−

6

−

(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z banko na podlagi obvladovanja.

−

7

−

(3) Pooblaščeni revizor mora Banki Slovenije na njeno zahtevo posredovati tudi druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom.

−

8

−

(4) Posredovanje podatkov Banki Slovenije po prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.

−

1

−

(1) Banka mora letno poročilo in konsolidirano letno poročilo banke zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1 in ga objaviti na svojih javnih spletnih straneh v 15 dneh po sprejemu, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta.

1

+

6. POGLAVJE: VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV ( prenehalo veljati )

2

−

(2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic bank držav članic in bank tretjih držav.

−

3

−

6. POGLAVJE: VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV

−

1

−

Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke.

−

1

−

4.a če banka podatke posreduje sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika, in

−

1

−

Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 215. člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni.

−

2

·

7. POGLAVJE: NADZOR NAD BANKAMI 7.1. Splošne določbe

1

·

7. POGLAVJE: NADZOR NAD BANKAMI 7.1. Splošne določbe

1

−

(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja banka na območju Republike Slovenije, na območju države članice in na območju tretje države.

−

2

−

(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad banko, lahko Banka Slovenije od teh oseb zahteva ustrezna poročila in informacije ter opravi pregled njihovega poslovanja:

−

3

−

1. od oseb, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti,

−

4

−

2. od oseb, na katere je banka prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov, in

−

5

−

3. od imetnikov kvalificiranih deležev v banki.

−

6

−

(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te osebe v sodelovanju s tem nadzornim organom v skladu z določbami oddelka 7.2. tega zakona.

−

7

−

(4) Za dosego namena nadzora nad banko je Banka Slovenije pristojna in odgovorna tudi za nadzor:

−

8

−

1. nad člani uprave banke v obsegu, določenem v 68. do 70. členu tega zakona, in

−

9

−

2. nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 2.4. tega zakona.

−

1

−

(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad banko države članice in njeno podružnico) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko države članice glede storitev in poslov, ki jih ta opravlja na območju Republike Slovenije, in nad podružnico banke države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, v obsegu, določenem v pododdelku 7.9.2. tega zakona.

−

1

−

(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad podružnico banke tretje države) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico banke tretje države, ustanovljeno v Republiki Sloveniji.

−

1

−

Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 35. členu tega zakona, sprejemajo depozite od javnosti, v obsegu, določenem v pododdelku 7.9.4. tega zakona.

−

1

−

(1) Za nadzor iz 218. in 219. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 7. poglavja tega zakona o nadzoru nad banko, razen če zakon za posamezen primer drugače določa.

−

2

−

(2) Za nadzor iz drugega do četrtega odstavka 217. člena in iz 220. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe oddelkov 7.3. in 7.4. tega zakona, razen če zakon za posamezen primer drugače določa.

−

3

−

(3) Določbe tega poglavja o podrejeni banki, banki države članice oziroma banki tretje države se uporabljajo tudi za podrejeno družbo za izdajo elektronskega denarja, družbo za izdajo elektronskega denarja države članice oziroma družbo za izdajo elektronskega denarja tretje države.

−

1

−

(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko z namenom preverjanja, ali banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji in drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

−

2

−

(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko:

−

3

−

1. preverja organizacijski ustroj, strategije, procese in mehanizme, ki jih je vzpostavila banka zaradi uskladitve svojega poslovanja s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,

−

4

−

2. ocenjuje tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in

−

5

−

3. ocenjuje finančni položaj in tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v bančni skupini.

−

6

−

(3) Banka Slovenije opravlja preverjanje in ocenjevanje po drugem odstavku tega člena z namenom ugotoviti, ali organizacijski ustroj, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih je vzpostavila banka, in kapital banke zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja banke in ustrezno pokrivanje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.

−

7

−

(4) Banka Slovenije mora določiti pogostnost in podrobnost opravljanja preverjanja in ocenjevanja po drugem odstavku tega člena v posamezni banki ob upoštevanju velikosti in sistemske pomembnosti banke ter značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka, in v skladu z načelom sorazmernosti.

−

8

−

(5) Preveritev in oceno po drugem odstavku tega člena mora Banka Slovenije za posamezno banko opraviti najmanj enkrat letno.

−

1

−

5. izredni ukrep,

−

1

−

(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke 223. člena tega zakona plačujejo banke Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga glede na višino tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti banke določa tarifa Banke Slovenije.

−

2

−

(2) Banka Slovenije lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse banke za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora v tem letu.

−

1

−

(1) Če banka ne plača nadomestila za nadzor v posameznem letu do 30. junija naslednjega leta, Banka Slovenije banki z odločbo naloži plačilo.

−

2

−

(2) Odločba iz prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

−

1

−

Banka Slovenije predpiše:

1

+

7.2. Sodelovanje med nadzornimi organi in izmenjava informacij

2

−

1. vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz držav članic v postopku prisilne likvidacije banke,

−

3

−

2. podrobnejšo vsebino informacij in obvestil iz 289. člena tega zakona in način njihovega posredovanja,

−

4

−

3. podrobnejšo vsebino informacij in obvestil iz 299. člena tega zakona in način njihovega posredovanja,

−

5

−

4. podrobnejša pravila o nadzoru nad posli z mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami iz 300. člena tega zakona. 7.2. Sodelovanje med nadzornimi organi in izmenjava informacij

−

1

−

(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.

−

2

−

(2) Za informacije iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti naslednje informacije:

−

3

−

1. o dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih je izdala Banka Slovenije na podlagi tega zakona,

−

4

−

2. o članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji in delovanju njihovih služb notranje revizije,

−

5

−

3. o podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji,

−

6

−

4. o podružnicah bank v tretjih državah in podružnicah bank tretjih držav v Republiki Sloveniji,

−

7

−

5. o finančnem položaju in poslovanju bank in drugih oseb, nad katerimi je pristojna opravljati nadzor,

−

8

−

6. o imetnikih kvalificiranih deležev,

−

9

−

7. o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Banka Slovenije na podlagi tega zakona,

−

10

−

8. informacije, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav.

−

11

−

(3) Za informacije, ki jih pridobiva iz registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi, je Banka Slovenije oproščena plačila sodnih in upravnih taks.

−

1

−

(1) Zaposleni pri Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varovati kot zaupne (v nadaljnjem besedilu: zaupne informacije).

−

2

−

(2) Zaupnih informacij ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.

−

3

−

(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja:

−

4

−

1. za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka, ali

−

5

−

2. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije banke, za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do banke in druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije banke.

−

6

−

(4) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.

−

1

−

Banka Slovenije sme zaupne informacije uporabiti samo za naslednje namene:

−

2

−

1. da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na podlagi tega zakona, in da zagotovi nadzor na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja bank, zlasti glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti, velikih izpostavljenosti ter njihovih upravljavskih in računovodskih postopkov ter notranjih kontrolnih mehanizmov,

−

3

−

2. da izreka ukrepe nadzora in kazni za prekrške,

−

4

−

3. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih v zvezi s tem.

−

1

−

(1) Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih finančnih družb, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede banke oziroma druge nadzorovane finančne družbe, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad to družbo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.

−

2

−

(2) Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.

−

3

−

(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.

−

1

−

(1) Zaupne informacije sme Banka Slovenije posredovati naslednjim osebam Republike Slovenije ali druge države članice:

−

2

−

1. nadzornim organom, pristojnim za nadzor nadzorovanih finančnih družb,

−

3

−

2. sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,

−

4

−

3. revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb,

−

5

−

4. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge,

−

6

−

5. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,

−

7

−

6. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb,

−

8

−

7. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,

−

9

−

8. centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov,

−

10

−

9. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov, ter

−

11

−

10. centralni klirinškodepotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v zvezi z opravljanjem storitev izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki Sloveniji, če Banka Slovenije oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov.

−

12

−

(2) Oseba, ki ji Banka Slovenije razkrije zaupne informacije po prvem odstavku tega člena, jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena, in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 228. člena tega zakona.

−

13

−

(3) Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije tudi osebam iz prvega odstavka tega člena, ki imajo položaj osebe posamezne tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

−

14

−

1. če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega člena Republike Slovenije in te tretje države,

−

15

−

2. če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij, z vsebino, določeno v 228. in 229. členu tega zakona, in

−

16

−

3. če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz prvega odstavka tega člena.

−

17

−

(4) Če je Banka Slovenije zaupne informacije pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice po 284. členu tega zakona, sme te informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.

−

1

−

(1) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo:

−

2

−

1. o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje bančnih storitev,

−

3

−

2. o zavrnitvi zahteve za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice iz 92. člena tega zakona,

−

4

−

3. o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla banki države članice po tretjem odstavku 285. člena tega zakona,

−

5

−

4. o dogovoru o prenosu odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz 288. člena tega zakona,

−

6

−

5. o dogovoru o prenosu oziroma prevzemu odgovornosti za nadzor iz tretjega oziroma četrtega odstavka 294. člena tega zakona.

−

7

−

(2) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo EU in Evropski bančni odbor o vsakem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države v Republiki Sloveniji.

−

8

−

(3) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo, Evropski bančni odbor oziroma druge organe EU tudi o drugih zadevah, če tako določajo pravila pravnega reda EU.

−

1

−

(1) Banka Slovenije mora razkriti naslednje informacije:

1

+

7.3. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije in pregled poslovanja

2

−

1. besedilo zakonov in drugih predpisov in splošnih smernic, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji v zvezi s skrbnim nadzorom in upravljanjem s tveganji kreditnih institucij,

−

3

−

2. način uresničitve opcij in diskrecij, ki jih dajejo predpisi EU s področja skrbnega nadzora in upravljanja s tveganji kreditnih institucij,

−

4

−

3. splošna merila in metodologije, ki jih uporablja pri preverjanju in ocenjevanju po 222. členu tega zakona,

−

5

−

4. agregatne statistične podatke o ključnih vidikih uresničitve skrbnega nadzora in upravljanja s tveganji kreditnih institucij v Republiki Sloveniji,

−

6

−

5. seznam nadrejenih finančnih holdingov iz 303. člena tega zakona.

−

7

−

(2) Razkritja iz prvega odstavka tega člena morajo biti zadostna, da omogočajo razumljivo primerjavo pristopov, ki jih uporabljajo nadzorni organi različnih držav članic.

−

8

−

(3) Banka Slovenije mora vsa razkritja iz prvega odstavka tega člena objaviti skupaj na svojih javnih spletnih straneh in jih redno dopolnjevati z vsemi spremembami. 7.3. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije in pregled poslovanja

−

1

−

(1) Banka mora na zahtevo Banke Slovenije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije.

−

2

−

(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov uprave banke in oseb, zaposlenih pri banki.

−

3

−

(3) Banka Slovenije lahko osebe iz drugega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.

−

1

−

(1) Pregled poslovanja banke opravi strokovni delavec Banke Slovenije, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti guverner Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije).

−

2

−

(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko guverner Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.

−

3

−

(3) Pooblaščene osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil guverner Banke Slovenije, enake pristojnosti kot inšpektor Banke Slovenije.

−

1

−

(1) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije omogočiti pregled vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije.

−

2

−

(2) Banka mora na zahtevo pooblaščene osebe Banke Slovenije izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc oziroma drugih poslovnih knjig in dokumentacije.

−

3

−

(3) Člani uprave in zaposleni pri banki morajo pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.

−

4

−

(4) Pooblaščena oseba Banke Slovenije lahko opravi tudi pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja banke.

−

1

−

(1) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu banke in v drugih prostorih, v katerih banka oziroma druga oseba po njenem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor.

−

2

−

(2) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.

−

3

−

(3) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.

−

4

−

(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.

−

5

−

(5) Banka Slovenije mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje banke samo v taki meri, kot je nujno za dosego namena nadzora.

−

1

−

(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti banki vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.

−

2

−

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko pooblaščena oseba Banke Slovenije zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.

−

3

−

(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.

−

4

−

(4) V primeru iz tretjega odstavka 237. člena tega zakona mora zahteva za pregled poslovanja obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, in rok za predložitev.

−

5

−

(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če banka ne bo ravnala v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Banki Slovenije ne bo omogočila opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 237. členu tega zakona.

−

6

−

(6) Banka Slovenije lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.

−

1

−

(1) Banka mora pooblaščenim osebam Banke Slovenije zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.

−

2

−

(2) Banka mora zagotoviti, da so v času, v katerem pooblaščene osebe Banke Slovenije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 237. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe banke, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb Banke Slovenije dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.

−

1

−

(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc)

−

2

−

(1) Banka, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo pooblaščene osebe Banke Slovenije zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.

−

3

−

(2) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računovodskega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računovodskega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:

−

4

−

1. računalniško rešitev,

−

5

−

2. postopke v okviru računalniške rešitve,

−

6

−

3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov,

−

7

−

4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.

−

8

−

(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.

−

1

−

(1) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu poslovanja ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju banke, ki nimajo značilnosti kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, Banka Slovenije izda ustrezna priporočila upravi banke za izboljšanje poslovanja banke.

1

+

7.4. Odprava kršitev

2

−

(2) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu poslovanja ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko Banka Slovenije banki namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo).

−

3

−

(3) Z opozorilom lahko Banka Slovenije banki tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.

−

4

−

(4) Če banka ne ravna v skladu z opozorilom iz tretjega odstavka tega člena, ji Banka Slovenije izda ustrezno odredbo o odpravi kršitev.

−

5

−

(5) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu poslovanja ne ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, Banka Slovenije s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.

−

6

−

(6) V zvezi s pregledom poslovanja se ne uporabljajo določbe ZUP o zapisniku. 7.4. Odprava kršitev

−

1

−

(1) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, banki z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).

−

2

−

(2) V odredbi o odpravi kršitev določi Banka Slovenije rok za odpravo kršitev.

−

1

−

(predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev) Če Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžna voditi banka, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju banke, lahko banki z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.

−

1

−

(1) Banka mora v roku, določenem z odredbo o odpravi kršitev, odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev (v nadaljnjem besedilu: poročilo o odpravi kršitev).

−

2

−

(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, in v primeru iz 243. člena tega zakona tudi poročilo pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev.

−

3

−

(3) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev (v nadaljnjem besedilu: odredba o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev).

−

1

−

(1) Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene (v nadaljnjem besedilu: odločba o odpravi kršitev).

−

2

−

(2) Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe o odpravi kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.

−

3

−

(3) Če banka pred koncem pregleda poslovanja odpravi kršitve, ki so bile ugotovljene med pregledom, Banka Slovenije izda odločbo o odpravi kršitev, ne da bi prej izdala odredbo o odpravi kršitev.

−

1

−

Banka Slovenije mora odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev oziroma odločbo o odpravi kršitev izdati v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene. 7.5. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji

1

+

7.5. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji

1

−

(razlogi za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji) Banka Slovenije odredi banki dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji:

−

2

−

1. če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 124. členom, z določbami oddelka 4.6. tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,

−

3

−

2. če banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,

−

4

−

3. če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,

−

5

−

4. če banka pri svojem poslovanju presega omejitve glede izpostavljenosti ali druge omejitve, določene s tem zakonom in predpisi o upravljanju s tveganji,

−

6

−

5. če banka ne izračunava kapitalskih zahtev in omejitev ali ne poroča Banki Slovenije v skladu z določbami oddelka 4.7. tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,

−

7

−

6. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog ali

−

8

−

7. če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev.

−

1

−

(vrste dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji)

−

2

−

(1) Banka Slovenije lahko za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji odredi naslednje dodatne ukrepe:

−

3

−

1. naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala banke iz 136. člena tega zakona,

−

4

−

2. naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:

−

5

−

- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki,

−

6

−

- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev družbe,

−

7

−

3. naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave,

−

8

−

4. prepove banki:

−

9

−

- dajanje kreditov oziroma opravljanje bančnih storitev ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona za določene osebe z neprimerno kreditno boniteto,

−

10

−

- sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v razmerju tesne povezanosti,

−

11

−

5. prepove ali omeji opravljanje posameznih ali vseh poslov določene vrste ali širjenje mreže poslovalnic banke,

−

12

−

6. naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za:

−

13

−

- izboljšanje sistema upravljanja v skladu s 124. členom tega zakona,

−

14

−

- izboljšanje strategij in procesov ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona,

−

15

−

- spremembo področij poslovanja banke,

−

16

−

- omejitev dajanja kreditov,

−

17

−

- izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke,

−

18

−

- pravilno vrednotenje postavk sredstev in zunajbilančnih postavk,

−

19

−

- izboljšanje računovodskega informacijskega sistema,

−

20

−

- izboljšanje postopkov sistema notranjih kontrol in notranjega revidiranja,

−

21

−

7. naloži banki, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, značilna za njeno poslovanje, produkte ali sisteme,

−

22

−

8. naloži nadzornemu svetu banke, da imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta,

−

23

−

9. naloži banki druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o upravljanju s tveganji.

−

24

−

(2) V primeru iz 1. ali 3. točke 247. člena tega zakona lahko Banka Slovenije banki tudi odredi, da zagotovi dodatni kapital preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, če z drugimi ukrepi iz prvega odstavka tega člena v ustreznem časovnem obdobju ni mogoče zagotoviti, da bo banka ustrezno izboljšala sisteme upravljanja s tveganji oziroma strategije in procese ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala.

−

25

−

(3) Z odredbo, s katero banki odredi dodatni ukrep iz drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije določi druge ukrepe iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora opraviti banka, da bi zanjo ponovno začel veljati obseg minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona.

−

1

−

Za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji se smiselno uporabljajo določbe oddelka 7.4. tega zakona. Pri smiselni uporabi se namesto besedila »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji«. 7.6. Odvzem dovoljenja

1

+

7.5.a Dodatni ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke

1

−

V 249.a členu se osmi, deveti in deseti odstavek črtajo.

−

+

1

+

249.č člen ( prenehal veljati )

+

1

+

7.5.b Izredni pooblaščenec

+

1

+

7.5.c Posebni ukrepi nadzora

+

1

+

7.6. Odvzem dovoljenja

1

−

(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)

−

2

−

(1) Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev:

−

3

−

1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

−

4

−

2. če banka ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji,

−

5

−

3. če banka v obdobju treh let več kot dvakrat krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Banke Slovenije ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem,

−

6

−

4. če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev,

−

7

−

5. če je banki odredila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih,

−

8

−

6. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba banke,

−

9

−

7. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, ali

−

10

−

8. če banka ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih oziroma drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev.

−

11

−

(2) Če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in razlogi za začetek prisilne likvidacije iz 266. člena tega zakona, Banka Slovenije oba postopka združi.

−

12

−

(3) Če banka ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst bančnih poslov oziroma drugih posameznih storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, Banka Slovenije lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo banki prepove opravljati te bančne posle oziroma storitve.

−

13

−

(4) Za postopek v zvezi z izrekom prepovedi opravljanja posameznih vrst bančnih poslov oziroma storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja.

−

1

−

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če banka v preizkusni dobi, ki jo določi Banka Slovenije in ki ne sme biti krajša od šestih mesecev in ne daljša od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

−

2

−

(2) Kadar Banka Slovenije izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če banka v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Banka Slovenije v mejah preizkusne dobe.

−

1

−

Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 251. člena tega zakona. 7.7. Izredna uprava

1

+

7.7. Izredni ukrepi za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema

1

−

Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi:

1

+

(1) Banka Slovenije lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, banki z odločbo izreče naslednje izredne ukrepe:

2

−

1. če je banki odredila dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji in banka v rokih, določenih za njihovo izvedbo, teh ukrepov ni začela izvajati oziroma jih ni izvedla,

2

+

1. imenovanje izredne uprave banke, 1.a prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti banke,

3

−

2. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona ali

3

+

2. prodaja vseh delnic banke,

4

−

3. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma kapitalsko ustreznost.

4

+

3. povečanje osnovnega kapitala banke,

+

5

+

4. prenos premoženja banke.

+

6

+

(2) Banka Slovenije izreče ukrepe iz prvega odstavka tega člena z odločbo o izrednih ukrepih. Banka Slovenije lahko banki izreče več ukrepov iz prvega odstavka tega člena hkrati.

+

7

+

(3) Izredni ukrepi se štejejo za reorganizacijske ukrepe kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.

1

−

2. niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za povečano tveganje iz prejšnje točke v ustreznem roku verjetno odpravljeni in

1

+

(1) Banka Slovenije izda banki odločbo o izrednih ukrepih, če:

2

·

1. je v zvezi z banko podano povečano tveganje in

2

·

1. je v zvezi z banko podano povečano tveganje in

3

·

2. niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za povečano tveganje iz prejšnje točke v ustreznem roku verjetno odpravljeni in

3

·

2. niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za povečano tveganje iz prejšnje točke v ustreznem roku verjetno odpravljeni in

4

·

3. ni verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi Banke Slovenije na podlagi tega zakona banka v ustreznem roku dosegla kratkoročno in dolgoročno kapitalsko ustreznost ali ustrezen likvidnostni položaj banke in

4

·

3. ni verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi Banke Slovenije na podlagi tega zakona banka v ustreznem roku dosegla kratkoročno in dolgoročno kapitalsko ustreznost ali ustrezen likvidnostni položaj banke in

5

·

4. so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema.

5

·

4. so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema.

6

·

(2) Za namene iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je v zvezi z banko podano povečano tveganje zlasti, če banka ne zagotavlja ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo zagotavljala minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona ali ustreznega likvidnostnega položaja v skladu s 184. členom tega zakona in so ali verjetno bodo s tem izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

6

·

(2) Za namene iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je v zvezi z banko podano povečano tveganje zlasti, če banka ne zagotavlja ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo zagotavljala minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona ali ustreznega likvidnostnega položaja v skladu s 184. členom tega zakona in so ali verjetno bodo s tem izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

7

·

(3) Šteje se, da banka verjetno ne bo sposobna zagotavljati minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona, zlasti če:

7

·

(3) Šteje se, da banka verjetno ne bo sposobna zagotavljati minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona, zlasti če:

8

·

1. ima razmerje med kapitalom banke iz 132. člena tega zakona in kapitalskim zahtevami iz 136. člena tega zakona v obdobju zadnjih 12 mesecev stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih šestih mesecih, hkrati pa niso podane druge okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo zahteve glede minimalnega kapitala v tem obdobju dosežene in

8

·

1. ima razmerje med kapitalom banke iz 132. člena tega zakona in kapitalskim zahtevami iz 136. člena tega zakona v obdobju zadnjih 12 mesecev stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih šestih mesecih, hkrati pa niso podane druge okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo zahteve glede minimalnega kapitala v tem obdobju dosežene in

9

·

2. ukrepi za izboljšanje kapitalske ustreznosti v zvezi z zahtevami na podlagi 136. člena tega zakona, zlasti ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke, niso bili izvedeni ali niso bili uspešni ali verjetno ne bodo uspešni v primernem roku.

9

·

2. ukrepi za izboljšanje kapitalske ustreznosti v zvezi z zahtevami na podlagi 136. člena tega zakona, zlasti ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke, niso bili izvedeni ali niso bili uspešni ali verjetno ne bodo uspešni v primernem roku.

+

1

+

Izredni ukrepi se izrečejo zaradi reorganizacije banke, tako da se:

+

2

+

1. v banki odpravijo razlogi iz prvega odstavka 253.a člena tega zakona in se ponovno vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke v skladu s tem zakonom in drugimi veljavnimi predpisi, ali

+

3

+

2. izvedejo postopki za postopno prenehanje banke, ki vključuje delno ali popolno prenehanje poslovanja.

1

−

Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta od izdaje odločbe o izredni upravi.

1

+

(1) Če je zaradi okoliščin iz prvega odstavka 253.a člena tega zakona ogrožena ali bi lahko bila ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance, Evropski odbor za sistemska tveganja ter pristojne za ukrepanje v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, in jim posreduje vse potrebne informacije v zvezi z banko, da se lahko v skladu z veljavnimi predpisi v banki izvedejo tudi ukrepi za krepitev stabilnosti bank.

+

2

+

(2) Šteje se, da je stabilnost finančnega sistema ogrožena, če povečano tveganje v banki lahko povzroči pomembnejše negativne učinke na poslovanje drugih finančnih družb, na delovanje finančnih trgov ali na splošno zaupanje vlagateljev ter drugih subjektov v stabilno delovanje finančnega sistema.

+

3

+

(3) Banka Slovenije pri oceni ogroženosti finančnega sistema zaradi povečanega tveganja banke upošteva zlasti:

+

4

+

1. vrsto in obseg obveznosti banke do finančnih družb in drugih subjektov na finančnih trgih,

+

5

+

2. obseg obveznosti banke iz naslova sprejetih depozitov,

+

6

+

3. vrsto in obseg tveganj (izpostavljenosti), ki jih je prevzela banka na podlagi zunajbilančnih transakcij, ter razmere na trgih, na katerih se trguje s temi izpostavljenostmi,

+

7

+

4. vzajemno povezanost banke z drugimi subjekti, ki sodelujejo pri transakcijah na finančnih trgih,

+

8

+

5. razmere na finančnih trgih, zlasti posledice, ki se pričakujejo v primeru začetka stečajnega postopka nad banko, druge udeležence na teh trgih, zlasti banke, in za delovanje teh trgov.

1

−

(1) Če Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

1

+

(1) Če Banka Slovenije izda odločbo o izrednih ukrepih banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

2

·

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

2

·

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

1

−

(2) Dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke v skladu s tem zakonom v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije.

1

+

(1) Z vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu in skupščini banke. Pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije, razen pristojnosti skupščine iz 347. člena tega zakona v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu.

2

−

(3) Ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe tega zakona glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve iz prvega odstavka tega člena v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije.

−

3

−

(4) Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije v skladu s prvim odstavkom tega člena, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov skupščine.

−

4

−

(5) Banka Slovenije v treh delovnih dneh po izdaji predlaga vpis sklepa o izvajanju pristojnosti skupščine v sodni register zaradi njegove objave po pravilih o objavi zapisnika skupščine delniške družbe.

−

5

−

(6) Za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, se ne uporabljajo določbe 75. člena tega zakona in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja revizijske komisije.

−

6

·

(2) Dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke v skladu s tem zakonom v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije.

2

·

(2) Dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke v skladu s tem zakonom v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije.

7

·

(3) Ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe tega zakona glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve iz prvega odstavka tega člena v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije.

3

·

(3) Ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe tega zakona glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve iz prvega odstavka tega člena v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije.

8

·

(4) Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije v skladu s prvim odstavkom tega člena, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov skupščine.

4

·

(4) Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije v skladu s prvim odstavkom tega člena, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov skupščine.

9

·

(5) Banka Slovenije v treh delovnih dneh po izdaji predlaga vpis sklepa o izvajanju pristojnosti skupščine v sodni register zaradi njegove objave po pravilih o objavi zapisnika skupščine delniške družbe.

5

·

(5) Banka Slovenije v treh delovnih dneh po izdaji predlaga vpis sklepa o izvajanju pristojnosti skupščine v sodni register zaradi njegove objave po pravilih o objavi zapisnika skupščine delniške družbe.

10

·

(6) Za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, se ne uporabljajo določbe 75. člena tega zakona in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja revizijske komisije.

6

·

(6) Za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, se ne uporabljajo določbe 75. člena tega zakona in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja revizijske komisije.

+

1

+

Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri banki po izrečenem izrednem ukrepu iz prvega odstavka 253. člena tega zakona, odpravljeni razlogi iz 253.a člena tega zakona, izda odločbo o prenehanju izrednega ukrepa. 7.7.1. Izredna uprava

1

−

Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje dva ali več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave banke, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni izredni upravitelj.

1

+

(1) Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje v banki izredno upravo ter imenuje dva ali več izrednih upraviteljev s pooblastili za opravljanje funkcije člana izredne uprave banke.

+

2

+

(2) Ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki:

+

3

+

1. preneha funkcija članom uprave banke ter pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje poslov in zastopanje banke in

+

4

+

2. izredni upravitelji prevzamejo funkcije članov izredne uprave ter pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke.

+

5

+

(3) Ne glede na prejšnji odstavek člani uprave banke, ki so jim v skladu s prejšnjim odstavkom prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, po imenovanju izredne uprave še naprej zastopajo banko v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije v skladu s 347. členom tega zakona.

+

6

+

(4) Člani uprave banke, ki jim je z imenovanjem izredne uprave prenehala funkcija člana uprave banke, niso upravičeni do nadomestil ali drugih izplačil, ki so določena v internih aktih banke ali dogovorjena s pogodbami med banko in člani uprave za primer predčasnega prenehanja ali razrešitve s položaja člana uprave banke.

+

7

+

(5) Za člana izredne uprave se uporabljajo določbe tega zakona o izrednem pooblaščencu s pooblastili za opravljanje funkcije člana uprave banke, razen petega odstavka 249.f člena tega zakona.

+

1

+

(1) Člani izredne uprave so zavezanci za nadzor nad premoženjskim stanjem po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

+

2

+

(2) Za postopke prijave premoženjskega stanja, njegovih sprememb in izvajanja nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

+

3

+

(3) Roki v povezavi z nadzorom nad premoženjskim stanjem iz zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, pričnejo glede dolžnosti posameznega člana izredne uprave teči z dnem, ko nastopi svoj položaj.

1

−

(1) V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke Banka Slovenije.

1

+

(1) Izredna uprava vodi in zastopa banko ter izvaja aktivnosti za izvajanje izrednih ukrepov v skladu s pisnimi navodili Banke Slovenije.

2

−

(2) Banka Slovenije ima tudi pravico dajati izrednemu upravitelju navodila za vodenje poslov banke, ki so zanj obvezna.

2

+

(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo banke, se uporabljajo tudi za izredno upravo, če ni v tem pododdelku izrecno določeno drugače.

3

−

(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave, se uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Banka Slovenije z navodili iz drugega odstavka tega člena ne določi drugače.

3

+

(3) Trajanje izredne uprave v banki se ob postavitvi izredne uprave določi največ za obdobje enega leta in se lahko podaljša, vsakič največ za eno leto, če je podaljšanje nujno za dosego ciljev izrednih ukrepov. Skupno trajanje izredne uprave ne sme biti daljše od treh let od imenovanja izredne uprave.

4

−

(4) Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta banke ter pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 261. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Izredna uprava mora najmanj za vsako trimesečje po izdaji odločbe o izredni upravi izdelati in izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi.

1

+

(1) Izredna uprava v dveh mesecih od imenovanja Banki Slovenije predloži poročilo o finančnem položaju in poročilo o pogojih poslovanja banke v izredni upravi.

2

−

(2) Izredna uprava mora v devetih mesecih po svojem imenovanju izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti banke in možnosti za nadaljnje poslovanje banke, ki vključuje:

2

+

(2) Izredna uprava nemudoma poroča Banki Slovenije o vseh pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v trajanju izredne uprave in na uresničitev ciljev izrednih ukrepov.

3

−

1. oceno možnosti, da bi delničarji banke zagotovili kritje izgub, in posledice tega za finančni položaj banke,

3

+

(3) Izredna uprava Banko Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije ter organe odkrivanja in pregona nemudoma obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznala ali bila o njih obveščena.

4

−

2. oceno možnosti za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub banke,

−

5

−

3. nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke,

−

6

−

4. oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav banke z oceno stroškov izvedbe teh ukrepov,

−

7

−

5. oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja banke.

−

+

1

+

(1) Izredna uprava hkrati s poročilom iz prvega odstavka 260. člena tega zakona predloži Banki Slovenije oceno glede:

+

2

+

1. možnosti, da se z izrednimi ukrepi v banki v ustreznem roku vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke z oceno predvidenih stroškov izvedbe teh ukrepov in

+

3

+

2. izpolnjevanja pogojev iz 320. člena tega zakona za začetek stečajnega postopka, oziroma da bodo ti pogoji verjetno nastali v naslednjih šestih mesecih in v tem primeru tudi oceno posledic morebitnega stečaja banke za položaj upnikov.

+

4

+

(2) Če izredna uprava oceni, da se lahko v banki z določenimi ukrepi v ustreznem roku vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke, predloži načrt reorganizacije, ki vključuje zlasti:

+

5

+

1. opis ukrepov za odpravo razlogov iz prvega odstavka 253.a člena tega zakona, vključno z ukrepi na podlagi zakona, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, opredelitev rokov, v katerih se bodo ukrepi izvedli, in oceno predvidenih stroškov izvedbe teh ukrepov,

+

6

+

2. oceno učinkov prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 1.a točke prvega odstavka 253. člena tega zakona na finančni položaj banke,

+

7

+

3. ukrepe za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub banke,

+

8

+

4. oceno nepredvidenih odhodkov, ki lahko vplivajo na obveznosti banke ali na poslovanje banke.

+

9

+

(3) Če izredna uprava oceni, da ukrepi za vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja v banki ne bodo uspešni ali jih ne bo mogoče izvesti v ustreznem roku, izredna uprava v načrtu reorganizacije opredeli ukrepe za postopno prenehanje banke, vključno z ukrepi za postopno unovčitev premoženja banke in poplačilo upnikov banke.

+

10

+

(4) Izredna uprava začne izvajati načrt reorganizacije, ko ga potrdi Banka Slovenije.

+

11

+

(5) Izredna uprava obvesti Banko Slovenije o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje načrta reorganizacije in predlaga morebitne spremembe načrta. Spremenjeni načrt se začne izvajati, ko spremembe na predlog izredne uprave potrdi Banka Slovenije.

+

12

+

(6) Če načrt reorganizacije določa postopno prenehanje banke, izredna uprava ne sme izplačati kvalificiranih obveznosti banke iz šestega odstavka 261.a člena tega zakona brez predhodnega soglasja Banke Slovenije.

+

1

+

(1) Ne glede na 7. točko prvega odstavka 249.f člena tega zakona izredna uprava uveljavlja zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti nekdanjih članov uprave tudi, če za to ne dobi posebnega pooblastila Banke Slovenije.

+

2

+

(2) Izredna uprava uveljavlja zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti nekdanjih članov uprave, ki pri opravljanju svojih nalog niso ravnali v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, vedno kadar za to obstoji premoženjski interes banke.

1

−

(1) Če Banka Slovenije na podlagi poročila izredne uprave iz prvega oziroma drugega odstavka 260. člena tega zakona oceni, da je zaradi zagotovitve minimalnega kapitala banke oziroma zaradi odprave vzrokov nelikvidnosti ali kapitalske neustreznosti banke treba ustrezno povečati osnovni kapital banke z novimi denarnimi vložki, naloži izredni upravi, da skliče skupščino delničarjev banke, in ji predlaga sprejem sklepa o takem povečanju osnovnega kapitala. Banka Slovenije lahko izredni upravi naloži, za kateri dan mora sklicati skupščino delničarjev banke, vendar mora med objavo sklica in zasedanjem skupščine delničarjev banke miniti najmanj osem dni.

1

+

7.7.2. Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti banke

2

−

(2) Izredna uprava mora objaviti sklic skupščine delničarjev banke zaradi odločanja o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena najkasneje v treh dneh po prejemu naloga Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.

−

3

−

(3) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz 262. člena tega zakona.

−

+

1

+

(1) Z odločbo o izrednem ukrepu Banka Slovenije določi, da:

+

2

+

1. kvalificirane obveznosti delno ali v celoti prenehajo ali

+

3

+

2. se kvalificirane obveznosti banke iz 2. do 4. točke šestega odstavka tega člena delno ali v celoti pretvorijo v nove navadne delnice banke na podlagi povečanja osnovnega kapitala banke z vplačilom stvarnega vložka v obliki terjatev upnikov, ki predstavljajo kvalificirane obveznosti.

+

4

+

(2) Odločba o prenehanju kvalificiranih obveznosti mora vsebovati:

+

5

+

1. odločitev, katere kvalificirane obveznosti prenehajo, in za obveznosti posameznega reda tudi, ali prenehajo v celoti oziroma delež, do katerega prenehajo; pri tem lahko Banka Slovenije odloči, da delno ali v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,

+

6

+

2. pri prenehanju kvalificiranih obveznosti prvega reda tudi znesek osnovnega kapitala po prenehanju kvalificiranih obveznosti prvega reda ter nominalni ali pripadajoči znesek delnic oziroma odločitev o razveljavitvi delnic v primeru prenehanja kvalificiranih obveznosti prvega reda v celoti,

+

7

+

3. če se osnovni kapital banke zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti prvega reda zmanjša pod znesek iz 42. člena tega zakona, tudi odločitev o hkratnem povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z 262.a členom tega zakona najmanj v obsegu, da bo banka zagotavljala osnovni kapital v skladu z 42. členom tega zakona.

+

8

+

(3) Odločba o konverziji kvalificiranih obveznosti v delnice mora vsebovati:

+

9

+

1. odločitev, da se osnovni kapital banke poveča s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov, ki predstavljajo kvalificirane obveznosti banke iz 2. do 4. točke šestega odstavka tega člena,

+

10

+

2. odločitev, katere kvalificirane obveznosti banke se pretvorijo v navadne delnice banke v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, in za kvalificirane obveznosti posameznega reda tudi, ali se pretvorijo v celoti oziroma delež, do katerega se pretvorijo; pri tem lahko Banka Slovenije odloči, da se delno ali v celoti pretvorijo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo ali se v celoti pretvorijo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,

+

11

+

3. za kvalificirane obveznosti vsakega reda iz šestega odstavka tega člena, ki se preoblikujejo v navadne delnice, razmerje, izraženo kot višina zneska (enote) kvalificirane obveznosti za eno novo delnico, in

+

12

+

4. ugotovitev, da se z izdajo odločbe šteje, da so terjatve upnikov, ki so predmet stvarnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala banke in predstavljajo kvalificirano obveznost banke iz 2. točke tega odstavka, prenesene na banko ter nove delnice vpisane in vplačane.

+

13

+

(4) Za odločitev o povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena se uporablja 262.a člen tega zakona.

+

14

+

(5) Banka Slovenije mora v zvezi s prenehanjem ali konverzijo kvalificiranih obveznosti banke zagotoviti, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru stečaja banke.

+

15

+

(6) Kvalificirane obveznosti banke so:

+

16

+

1. osnovni kapital banke (obveznosti prvega reda),

+

17

+

2. obveznosti do imetnikov hibridnih finančnih instrumentov iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona (obveznosti drugega reda),

+

18

+

3. obveznosti do imetnikov finančnih instrumentov, ki se po 134. členu tega zakona upoštevajo pri izračunu dodatnega kapitala banke, razen če so te obveznosti že zajete v 1. ali 2. točki tega odstavka (obveznosti tretjega reda),

+

19

+

4. obveznosti, ki niso zajete v 1., 2. ali 3. točki tega odstavka, in bi se v primeru stečajnega postopka nad banko poplačale po poplačilu navadnih terjatev do banke (obveznosti četrtega reda).

+

1

+

(1) Banka Slovenije odloči o prenehanju ali konverziji kvalificiranih obveznosti na podlagi ocene vrednosti sredstev banke, ki jo izdela neodvisni cenilec podjetij tako, da oceni:

+

2

+

- višino poplačila kvalificiranih obveznosti iz sredstev banke ob predpostavki nedelujočega podjetja in

+

3

+

- emisijsko vrednost novih delnic banke, ki se izdajo ob povečanju osnovnega kapitala banke s konverzijo kvalificiranih obveznosti, ob predpostavki delujočega podjetja.

+

4

+

(2) Pri oceni vrednosti na podlagi prejšnjega odstavka se ne upoštevajo morebitni učinki ukrepov državne pomoči banki ali ukrepov Banke Slovenije za likvidnostno pomoč banki.

+

5

+

(3) Kadar zaradi nujnosti ukrepa ni mogoče pravočasno pridobiti ocene iz prvega odstavka, oceno vrednosti izdela Banka Slovenije.

+

1

+

(1) Banka Slovenije v odločbi o prenehanju kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka 261.a člena tega zakona določi prenehanje kvalificiranih obveznosti banke v obsegu, ki je potreben zaradi pokrivanja izgube banke, z upoštevanjem vrednotenja sredstev v skladu s prejšnjim členom.

+

2

+

(2) Banka Slovenije v odločbi o konverziji kvalificiranih obveznosti iz tretjega odstavka 261.a člena tega zakona odloči o konverziji kvalificiranih obveznosti v navadne delnice banke v obsegu, ki je potreben za doseganje kapitalske ustreznosti banke v skladu z zahtevami Banke Slovenije.

+

1

+

V odločbi o konverziji kvalificiranih obveznosti mora Banka Slovenije pri določitvi razmerja iz 3. točke tretjega odstavka 261.a člena tega zakona upoštevati vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so predmet stvarnih vložkov, na podlagi cenitve iz 261.b člena tega zakona, in glede na verjetni delež poplačila teh terjatev v primeru prenehanja banke, če ne bi bili izrečeni izredni ukrepi.

+

1

+

(1) Upniki kvalificiranih obveznosti niso upravičeni zahtevati od banke povračila škode ali uveljavljati drugih zahtevkov, ki so pogodbeno dogovorjeni za primer kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti banke, če je kršitev ali neizpolnitev pogodbenih obveznosti banke posledica izrednega ukrepa na podlagi tega zakona. Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.

+

2

+

(2) Učinki izrednega ukrepa prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se ne štejejo kot upravičen razlog za predčasno razvezo ali odstop od pogodbe, ki jo je pogodbena stranka sklenila z banko, in ki določa pravico do predčasne razveze ali odstopa od pogodbe v primeru kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Prav tako se izredni ukrep iz prejšnjega stavka, ne glede na besedilo pogodbe med banko in nasprotno pogodbeno stranko, ne šteje kot upravičen razlog za dospetje drugih obveznosti iz pogodbe. Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.

+

3

+

(3) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru dogovora, ki ga je banka sklenila z nasprotno pogodbeno stranko, in ki določa pravico nasprotne pogodbene stranke, da v primeru neizpolnitve ali druge kršitve pogodbenih obveznosti iz katerekoli pogodbe, ki je sklenjena med strankama in za katero velja dogovor, šteje svojo nasprotno terjatev iz katerekoli pogodbe, za katero velja dogovor, kot dospelo, ali da uveljavlja pravico do predčasne razveze ali do odstopa od posamezne ali vseh pogodb, za katere velja dogovor.

+

4

+

(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za pogodbe, ki so sklenjene med banko in drugo osebo, ki je na podlagi dogovora med banko in nasprotno stranko vključena v dogovor.

+

5

+

(5) Za potrebe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se kot pogodba upoštevajo tudi finančni instrumenti, katerih imetnik ali izdajatelj je banka. 7.7.3. Prodaja vseh delnic banke

1

−

(1) Banka Slovenije pridobi pravico v svojem imenu in za račun delničarjev prodati delnice banke (v nadaljnjem besedilu: pravica prodaje delnic):

1

+

(1) Banka Slovenije na podlagi odločbe o prodaji vseh delnic banke objavi javni poziv za predložitev zavezujočih ponudb za nakup delnic banke ter določi rok za predložitev ponudb. Po poteku roka za predložitev zavezujočih ponudb za nakup delnic Banka Slovenije odloči o izbiri ponudbe (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri ponudbe) in obrazloži merila za izbiro ponudbe, če je prejela več ponudb za odkup delnic.

2

−

1. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna in

2

+

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije v odločbi o prodaji vseh delnic banke odloči, da se delnice prodajo kupcu tudi brez objave javnega poziva, če je takojšnja prodaja in prenos delnic na kupca nujna, da se zagotovijo pogoji za uspešno izvedbo izrednih ukrepov in odpravijo razlogi za povečano tveganje v banki (v nadaljnjem besedilu: odločba o takojšnji prodaji delnic).

3

−

2. če druga oseba izrazi resno namero vložiti sredstva za povečanje osnovnega kapitala banke.

3

+

(3) Če so delnice banke uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, lahko Banka Slovenije v odločbi o prodaji vseh delnic banke odloči, da se delnice prodajo po pravilih trgovanja na tem trgu (v nadaljnjem besedilu: odločba o prodaji delnic na organiziranem trgu), če oceni, da z zbiranjem ponudb v skladu s prvim odstavkom tega člena verjetno ne bo mogoče doseči ugodnejših pogojev prodaje.

4

−

(2) Če namerava Banka Slovenije uresničiti pravico prodaje delnic, mora v enem mesecu po pridobitvi te pravice objaviti javno dražbo za prodajo delnic banke.

4

+

(4) Delnice banke se prenesejo kupcu na podlagi odločbe o izbiri ponudbe v skladu s prvim odstavkom tega člena ali odločbe o takojšnji prodaji delnic v skladu z drugim odstavkom tega člena po celotnem plačilu kupnine. V roku osmih dni po prejemu kupnine izda Banka Slovenije sklep o prenosu delnic na kupca in izda klirinškodepotni družbi nalog, da v centralnem registru opravi prenos delnic na kupca.

5

−

(3) V objavi javne dražbe določi Banka Slovenije izhodiščno ceno na podlagi knjigovodske vrednosti delnic, ugotovljene na podlagi revidirane bilance stanja banke na zadnji dan v mesecu pred pridobitvijo pravice prodaje delnic, izdelani ob predpostavki nedelujočega podjetja.

5

+

(5) Če sodišče v postopku sodnega varstva proti odločbi o izbiri ponudbe, odločbi o takojšnji prodaji delnic ali odločbi o prodaji delnic na organiziranem trgu ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko sodišče odločbo odpravilo in samo odločilo o stvari, odločbe ne odpravi, ampak s sodbo ugotovi nezakonitost odločbe. Imetnik lahko v tem primeru uveljavlja morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.

6

−

(4) Na javni dražbi proda Banka Slovenije delnice tistemu dražitelju, ki ponudi najvišjo ceno nad izhodiščno. Če na javni dražbi nihče ne ponudi najmanj izhodiščne cene, ponudi Banka Slovenije prodajo po ceni, ki je za 5 odstotkov nižja od izhodiščne, in nadaljuje z zniževanjem ponudbene cene za enak znesek, dokler posamezni dražitelj ne izjavi, da sprejema ceno, izklicano v zadnjem koraku dražbe.

6

+

(6) Iz prejete kupnine se najprej poplačajo stroški, ki so nastali s prodajo delnic, preostanek kupnine pa se v roku osmih dni izroči predhodnemu imetniku. Če v času prodaje na delnicah obstajajo pravice tretjih, se te pravice po prodaji delnic vzpostavijo na kupnini, delnice pa se prenesejo kupcu proste vseh bremen. Banka Slovenije v primeru pravic tretjih na kupnini sredstva za račun prejšnjega imetnika vodi na posebnem računu kot brezobrestni vpogledni depozit. 7.7.4. Povečanje osnovnega kapitala banke

7

−

(5) Hkrati z objavo dražbe izda Banka Slovenije klirinškodepotni družbi nalog, da v centralnem registru pri vseh delnicah banke vpiše prepoved razpolaganja v korist Banke Slovenije.

−

8

−

(6) Klirinškodepotna družba prenese delnice banke na račun investitorja, ki je uspel na javni dražbi iz četrtega odstavka tega člena na podlagi naloga Banke Slovenije. Banka Slovenije izda nalog iz prvega stavka tega odstavka v osmih dneh po dnevu, ko kupec opravi ustrezen postopek povečanja osnovnega kapitala banke.

−

+

1

+

(1) Banka Slovenije z odločbo o povečanju osnovnega kapitala določi emisijski znesek novih delnic, ki jih bo vplačal investitor. Banka Slovenije za namen določitve emisijskega zneska novih delnic pridobi oceno neodvisnega cenilca podjetij.

+

2

+

(2) Banka Slovenije lahko z odločbo o povečanju osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka odloči, da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izdajo nove navadne delnice banke.

+

3

+

(3) Za povečanje osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki se smiselno uporabljajo določbe 249.c člena tega zakona.

+

4

+

(4) Banka Slovenije lahko v odločbi o povečanju osnovnega kapitala banke določi, da vpis in vplačilo delnic na podlagi odločbe o povečanju osnovnega kapitala učinkuje pod odložnim pogojem, če bo zagotovljeno povečanje osnovnega kapitala v določenem minimalnem znesku.

+

5

+

(5) Po poteku roka za vpis in vplačilo delnic na podlagi odločbe o povečanju osnovnega kapitala, Banka Slovenije izda odločbo o potrditvi povečanja osnovnega kapitala, če je na podlagi vpisanih in vplačanih delnic zagotovljeno minimalno povečanje osnovnega kapitala v skladu z odločbo o povečanju osnovnega kapitala.

+

6

+

(6) V odločbi o potrditvi povečanja osnovnega kapitala Banka Slovenije ugotovi:

+

7

+

1. da so nove delnice vplačane in

+

8

+

2. da je osnovni kapital spremenjen in se izdajo nove delnice.

+

9

+

(7) Banka Slovenije je upravičena zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena v imenu banke:

+

10

+

1. predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register,

+

11

+

2. objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega sklepa,

+

12

+

3. imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki,

+

13

+

4. določiti prečiščeno besedilo statuta banke ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala,

+

14

+

5. predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo statuta banke v sodni register,

+

15

+

6. dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic banke. 7.7.5. Prenos premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo

+

1

+

(1) Banka Slovenije z odločbo opredeli premoženje banke, ki se prenese na prevzemno družbo, ter nadomestilo za prenos premoženja v obliki hkratnega prenosa obveznosti banke ali v obliki drugega ustreznega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenosu).

+

2

+

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, predmet prenosa ne morejo biti kvalificirane obveznosti banke iz šestega odstavka 261.a člena tega zakona.

+

3

+

(3) Pri prenosu obveznosti banke Banka Slovenije upošteva načelo enakega obravnavanja upnikov banke, ki so glede poplačila svojih terjatev v primeru stečaja banke v enakem položaju. Terjatve upnikov do banke iz naslova zajamčenih vlog po tretjem odstavku 310. člena tega zakona se obravnavajo kot prednostne terjatve. Banka Slovenije lahko v odločbi o prenosu določi, da se na prevzemno družbo prenese le sorazmerni del obveznosti banke do upnikov istega razreda.

+

4

+

(4) Če so predmet prenosa terjatve ali obveznosti banke, ki so zavarovane s stvarnimi pravicami na premoženju ali s poroštvom, garancijo ali drugo zavezo tretje osebe, se te terjatve oziroma obveznosti prenesejo na prevzemno družbo skupaj pravicami zavarovanja oziroma upravičenji v razmerju do tretjih oseb, ne glede na morebitne omejitve glede prenosljivosti teh pravic, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene v drugem predpisu ali v pogodbi.

+

5

+

(5) Če je predmet prenosa premoženje banke na katerem so vzpostavljene pravice zavarovanja v korist upnikov, se to premoženje lahko prenese na prevzemno družbo le, če se hkrati prenesejo tudi obveznosti banke, ki so zavarovane s tem premoženjem, vsaj v višini, ki je enaka vrednosti prenesenega premoženja na dan prenosa.

+

6

+

(6) Pogodbe, ki jih je sklenila banka v zvezi z izvajanjem finančnih storitev, se prenesejo v vsebini, ki je dogovorjena med strankami v trenutku prenosa. Prevzemna družba prevzame vse obveznosti in pravice, ki so na podlagi takšnih pogodb priznane banki.

+

7

+

(7) Odločba o prenosu se objavi na spletnih straneh za objave v zvezi s postopki insolventnosti.

+

1

+

(1) Prenos premoženja in določitev ustreznega nadomestila za prenos premoženja se izvede na podlagi ocenjene vrednosti premoženja in obveznosti, po stanju na dan prenosa in z upoštevanjem zadnjega razpoložljivega izkaza finančnega položaja. Pri določanju vrednoti premoženja se ne upoštevajo plačila in premoženje, ki ga je banka pridobila v okviru državnih ukrepov za pomoč banki oziroma v okviru državnih pomoči ali pomoči Banke Slovenije.

+

2

+

(2) Banka Slovenije v odločbi o prenosu opredeli ocenjeno vrednost premoženja in obveznosti, ki so predmet prenosa oziroma vrednosti nadomestila, ki ga mora zagotovit prevzemna družba, ter opredeli metode vrednotenja, ki jih je uporabila.

+

3

+

(3) Banka Slovenije v odločbi o prenosu premoženja banke na prevzemno družbo imenuje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki mora v roku šestih mesecev izdelati dokončno oceno vrednosti premoženja, ki je predmet prenosa, oziroma določiti dokončno višino nadomestila za prenos premoženja, z upoštevanjem prvega odstavka tega člena.

+

4

+

(4) Če je skupna vrednost prenesenega premoženja, ki jo ugotovi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, na dan prenosa višja kot skupna vrednost obveznosti, ki so bile prenesene na prevzemno družbo, oziroma višja od vrednosti nadomestila za prenos, Banka Slovenije izda novo odločbo o prenosu dodatnih obveznosti na prevzemno družbo oziroma odločbo o dodatnem nadomestilu, ki ga mora zagotoviti prevzemna družba.

+

5

+

(5) Če je skupna vrednost prenesenega premoženja, ki jo ugotovi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, na dan prenosa nižja kot skupna vrednost prenesenih obveznosti, ki so bile prenesene na prevzemno družbo, Banka Slovenije izda odločbo o prenosu dodatnega premoženja na prevzemno družbo, če banka še razpolaga s premoženjem, ki je primerno za prenos. V nasprotnem primeru lahko prevzemna družba uveljavlja terjatev do banke v višini ugotovljenega primanjkljaja v roku osem dni po prejemu poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.

+

6

+

(6) Terjatev prevzemne družbe iz petega odstavka tega člena se v stečaju banke poplača pred drugimi navadnimi upniki banke. Če se je nad banko začel stečajni postopek pred dokončnim poročilom pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, morebitni potek rokov za prijavo terjatev v skladu z zakonom, ki ureja stečaje gospodarskih družb ne vpliva na pravico prevzemne družbe, da uveljavlja svojo terjatev v stečajnem postopku v roku iz petega odstavka tega člena. 262.č člen (nadomestilo za prenos)

+

7

+

(1) Nadomestilo za prenos, ki ga zagotovi prevzemna družba na podlagi odločbe o prenosu, mora zagotavljati ustrezno protivrednost pozitivnega salda premoženja, ki se prenaša, v trenutku prenosa premoženja.

+

8

+

(2) Nadomestilo za prenos se lahko zagotovi v obliki:

+

9

+

1. prevzema obveznosti banke,

+

10

+

2. denarnega nadomestila ali

+

11

+

3. vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je prevzemna družba ali njena nadrejena družba.

+

12

+

(3) Banka Slovenije v odločbi o prenosu določi rok, do katerega mora prevzemna družba banki zagotoviti nadomestilo iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

+

13

+

(4) Če bo prevzemna družba zagotovila nadomestilo v obliki vrednostnih papirjev, lahko Banka Slovenije pred izdajo odločbe o prenosu zahteva od prevzemne družbe, da predloži dokazila, da razpolaga z vrednostnimi papirji, ki so predmet nadomestila oziroma, da so izvedeni vsi postopki izdajatelja, ki so potrebni za izdajo teh vrednostnih papirjev.

+

1

+

(1) Obveznosti banke do imetnikov vlog se v postopku z izrednimi ukrepi lahko prenesejo na banke s sedežem v Republiki Sloveniji.

+

2

+

(2) Banka Slovenije lahko od prevzemne družbe pred izdajo odločbe o prenosu zahteva predložitev vseh informacij in dokumentacije, ki je pomembna za presojo učinkov prenosa na poslovanje banke oziroma prevzemne družbe.

+

1

+

(1) Pravni učinki prenosa premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo nastanejo z dnem objave odločbe o prenosu. Za prevzemno družbo učinkuje prenos le, če je prevzemna družba podala Banki Slovenije soglasje za prevzem premoženja in obveznosti, ki so določene v odločbi o prenosu, preden Banka Slovenije o prenosu premoženja odloči z odločbo.

+

2

+

(2) Z dnem prenosa se premoženje in obveznosti, ki so opredeljene v odločbi o prenosu, prenesejo na prevzemno družbo. Prenos premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo na podlagi odločbe o prenosu učinkuje v razmerju med banko in prevzemno družbo ter v razmerju do posameznega upnika oziroma dolžnika ne glede na morebitne omejitve glede prenosljivosti tega premoženja oziroma obveznosti, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene v predpisu ali v pogodbi.

+

3

+

(3) Za veljavnost in učinke prenosa premoženja in obveznosti na prevzemno družbo na podlagi odločbe o prenosu premoženja in obveznosti banke se v razmerju do upnikov oziroma dolžnikov banke ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke ali prevzemne družbe, ki je določeno s pogodbo oziroma s predpisi, ki se uporabljajo v zvezi s prenosom tega premoženja oziroma obveznosti.

+

4

+

(4) Šteje se, da od trenutka prenosa premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo, banka ravna za račun prevzemne družbe. Prevzemna družba od trenutka prenosa premoženja in obveznosti banke vstopi v položaj banke glede izvajanja pravic in obveznosti v razmerju do tretjih oseb v zvezi s prenesenim premoženjem in obveznostmi.

+

5

+

(5) Če kot prevzemna družba nastopa banka, ki v trenutku prenosa premoženja in obveznosti nima ustreznega dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje storitev, ki so vezane na premoženje in obveznosti, ki so predmet prenosa, se šteje, da je bilo z odločbo o prenosu premoženja in obveznosti izdano tudi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije prevzemni banki za opravljanje teh storitev.

+

6

+

(6) Na podlagi odločbe o prenosu premoženja in obveznosti lahko banka in prevzemna družba uveljavljata vsa upravičenja, ki so potrebna za pridobitev premoženja na podlagi prenosa oziroma nadomestila za prenos v razmerju do tretjih oseb in v ustreznih registrih in evidencah.

+

1

+

(1) Prenos premoženja oziroma obveznosti na prevzemno družbo kot izredni ukrep na podlagi tega zakona se ne šteje kot upravičen razlog za razvezo pogodbe oziroma za odstop od pogodbe iz katere izhaja takšna terjatev oziroma obveznost. Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.

+

2

+

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se pogodba lahko razveže oziroma odpove, če:

+

3

+

1. razlogi za razvezo ali odpoved pogodbe vključujejo tudi druge okoliščine in ne zgolj prenosa premoženja oziroma pogodbenega razmerja na prevzemno družbo,

+

4

+

2. razlogi za razvezo ali odpoved pogodbe izhajajo iz okoliščin, povezanih s prevzemno družbo.

+

1

+

Banka Slovenije lahko po prenosu premoženja na podlagi odločbe o prenosu zoper banko:

+

2

+

1. odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih storitev, za katere je banka pridobila dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja po tem zakonu ali

+

3

+

2. predlaga začetek stečajnega postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 320. člena tega zakona. 7.7.6. Skupne določbe za izredne ukrepe

+

1

+

(1) Ne glede na 228. člen tega zakona lahko Banka Slovenije razkrije zaupne informacije o banki subjektom, ki sodelujejo pri izvajanju izrednih ukrepov po tem zakonu, kadar je takšno razkritje nujno za uspešno izvedbo teh ukrepov in le v obsegu, ki je nujen v razmerju do posameznega subjekta.

+

2

+

(2) Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka tega člena, morajo te informacije varovati v skladu z 228. členom tega zakona.

+

1

+

(1) Osebi, ki je pridobila delnice banke z glasovalno pravico v postopku z izrednimi ukrepi na podlagi tega zakona in tako preseže prevzemni ali dodatni prevzemni prag ni treba dati obvezne prevzemne ponudbe za preostale delnice banke.

+

2

+

(2) Banki, ki je pridobila vrednostne papirje ciljne družbe, za katero se uporablja ZPre-1, kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke v postopku z izrednimi ukrepi na podlagi tega zakona in tako preseže prevzemni ali dodatni prevzemni prag ni treba dati obvezne prevzemne ponudbe za preostale delnice te družbe.

+

3

+

(3) Oseba, ki je pridobila delnice banke z glasovalno pravico v postopku z izrednimi ukrepi na podlagi tega zakona, izgubi glasovalne pravice, če v dveh letih od pridobitve delnic v skladu s tem členom ne ravna v skladu z ZPre-1.

+

4

+

(4) O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora pridobitelj oziroma odsvojitelj iz prvega odstavka tega člena oziroma banka iz drugega odstavka tega člena obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.

1

−

(1) Banka Slovenije mora najmanj enkrat na tri mesece oceniti rezultate izredne uprave.

1

+

(1) Banka Slovenije na podlagi poročil izredne uprave in drugih okoliščin najmanj enkrat na tri mesece oceni uspešnost izrednih ukrepov glede na cilje iz 253.b člena tega zakona.

2

−

(2) Banka Slovenije mora sprejeti končno oceno rezultatov izredne uprave najkasneje v treh mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona.

2

+

(2) Če Banka Slovenije oceni, da se med trajanjem izrednih ukrepov stanje banke ni toliko izboljšalo, da bi bila banka sposobna zagotoviti dolgoročno uspešno poslovanje v skladu s tem zakonom in drugimi veljavnimi predpisi, izda odločbo o začetku prisilne likvidacije ali o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.

3

−

(3) Če Banka Slovenije oceni, da se je v času trajanja izredne uprave izboljšalo finančno stanje banke, tako da je banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona in redno izpolnjuje svoje dospele obveznosti, mora Banka Slovenije izdati odločbo o prenehanju izredne uprave in odpoklicu izrednih upraviteljev.

−

4

−

(4) Če Banka Slovenije oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje banke ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona oziroma da bi bila sposobno tekoče izpolnjevati dospele obveznosti, izda odločbo o začetku prisilne likvidacije oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.

−

5

−

(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ šest mesecev po izteku roka iz 254. člena tega zakona, če ni pogojev za začetek stečaja banke in če Banka Slovenije oceni, da bo banka v nadaljnjih šestih mesecih lahko dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Če med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se predčasno aktivira jamstvo po 316. členu tega zakona za dospele zajamčene vloge.

−

2

−

(2) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije tudi prepove banki opravljati katera koli izplačila, razen izplačil iz naslova dospelih zajamčenih vlog in izplačil plač delavcem banke do višine zajamčenih plač.

−

3

−

(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka Slovenije banki likvidna sredstva za izplačilo dospelih zajamčenih vlog, ki se zagotovijo s predčasnim aktiviranjem jamstva na način iz 316. člena tega zakona. Sredstva iz prvega stavka tega odstavka nakaže Banka Slovenije na poseben račun banke.

−

4

−

(4) Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.

−

5

−

(5) Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz drugega odstavka tega člena za največ tri mesece od izdaje odločbe iz prvega odstavka tega člena.

−

6

−

(6) Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

−

7

−

(7) Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih vlog v primeru stečaja.

−

8

−

(8) Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.

−

9

−

(9) Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 310., 312., 313., 316. in 317. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Če Banka Slovenije v času trajanja izredne uprave v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, izda odločbo o predčasnem aktiviranju jamstva za zajamčene vloge, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

1

+

7.8. Prisilna likvidacija 7.8.1. Splošne določbe

2

−

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

−

3

−

(3) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka tega člena, v obliki povzetka, objaviti v Uradnem listu EU in v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico. Povzetek odločbe se objavi v slovenskem jeziku in v jeziku države članice, v kateri ima banka podružnico.

−

4

−

(4) Objava povzetka mora vsebovati:

−

5

−

1. pravno podlago in razloge za izdajo odločbe,

−

6

−

2. ime in naslov sodišča, ki bo odločalo o tožbi v postopku sodnega varstva proti odločbi,

−

7

−

3. rok za vložitev tožbe v postopku sodnega varstva proti odločbi. 7.8. Prisilna likvidacija 7.8.1. Splošne določbe

−

1

·

(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije:

1

·

(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije:

2

−

1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,

2

+

1. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,

3

−

2. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna in ni pogojev niti za uresničitev pravice prodaje delnic iz 262. člena tega zakona niti za začetek stečaja,

3

+

2. če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi razlogov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona in skupščina banke v dveh mesecih po izdaji odločbe iz drugega odstavka 87. člena tega zakona ni sprejela sklepa o likvidaciji banke iz 76. člena ali sklepa o spremembi dejavnosti banke iz 80. člena tega zakona,

4

−

3. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,

4

+

3. če nastopijo okoliščine iz drugega odstavka 263. člena tega zakona in ni pogojev za začetek stečajnega postopka.

5

−

4. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen ali odpoklican oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev in nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom ter banka zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave ali

5

+

(2) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije:

6

−

5. če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi razlogov iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona in skupščina banke v dveh mesecih od izdaje odločbe iz drugega odstavka 87. člena tega zakona ni sprejela sklepa o likvidaciji banke iz 76. člena ali sklepa o spremembi dejavnosti banke iz 80. člena tega zakona.

6

+

1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: hkrati z izdajo odločbe o odvzemu dovoljenja,

7

−

(2) Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne likvidacije v osmih dneh.

7

+

2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: v osmih dneh po izteku dvomesečnega roka za sprejetje sklepa o likvidaciji ali o spremembi dejavnosti banke,

8

−

(3) Rok iz drugega odstavka tega člena teče:

8

+

3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: v osmih dneh, ko Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka 263. člena tega zakona.

9

−

1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka za sprejem končne ocene rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka 263. člena tega zakona,

−

10

−

2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je skupščina zavrnila predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona, oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi neuspešne prve prodaje delnic,

−

11

−

3. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja,

−

12

−

4. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave,

−

13

−

5. v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena: od izteka dvomesečnega roka za sprejem sklepa o likvidaciji ali o spremembi dejavnosti banke.

−

1

−

(1) Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji banki prenehajo funkcije članom uprave banke in prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta banke ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega odstavka 416. člena ZGD-1.

1

+

(1) Z dnem vročitve odločbe o prisilni likvidaciji banki prenehajo funkcije članom uprave banke in prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta banke ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega odstavka 416. člena ZGD-1.

2

·

(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega odstavka 416. člena ZGD-1, Banka Slovenije.

2

·

(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega odstavka 416. člena ZGD-1, Banka Slovenije.

1

−

Če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala vse terjatve upnikov, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. 7.8.2. Posebne določbe za prisilno likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, in za banko države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji

1

+

Če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala vse terjatve upnikov, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. 7.8.2. Posebne določbe za priznanje učinkov ukrepov pristojnih organov zoper banke, ki opravljajo storitve v drugi državi članici, in za banko države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji

1

−

Odločba o začetku postopka, ki ima enak učinek kot odločba o prenehanju banke po tem zakonu, nad banko države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji in ki jo izda pristojni organ države članice sedeža te banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve neposredni učinek na območju Republike Slovenije, in sicer takoj, ko postane izvršljiva v državi članici.

1

+

(1) Ukrep pristojnega organa države članice o začetku postopka zoper banko države članice, ki opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji neposredno ali preko podružnice, in se izreče banki države članice zaradi prenehanja ali reorganizacije banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države članice neposredni učinek na območju Republike Slovenije, in sicer takoj, ko postane izvršljiv v državi članici.

+

2

+

(2) Postopki iz prejšnjega odstavka za prenehanje banke vključujejo vse postopke, ki imajo splošne učinke in jih uvedejo, spremljajo in nadzirajo upravni ali sodni organi države članice, da bi unovčili premoženje banke, vključno s postopki, ki se zaključijo s poravnavo ali drugim podobnim ukrepom.

+

3

+

(3) Postopki iz prvega odstavka tega člena za reorganizacijo banke vključujejo ukrepe, o katerih odloči pristojni organ države članice sedeža za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančno trdnega položaja banke, in ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki vključujejo možnost začasne ustavitve plačil in izvršilnih ukrepov ali znižanje obveznosti.

1

−

(obveščanje nadzornih organov druge države članice o izrednih ukrepih in o začetku postopka prisilne likvidacije)

1

+

(1) Če banka opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve v drugi državi članici, Banka Slovenije o tem, da bo izdala odločbo o izrednem ukrepu, ki vključuje ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ali odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, obvesti pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka podružnico ali v kateri neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

2

·

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

2

·

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

1

−

(1) Banka Slovenije mora odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, v obliki povzetka, v slovenskem jeziku objaviti v Uradnem listu EU. Povzetek odločbe mora objaviti tudi v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico.

1

+

(1) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka 273. člena tega zakona v obliki povzetka objaviti v Uradnem listu EU in v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico ali v kateri neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve.

2

−

(2) Objava povzetka mora obsegati:

2

+

(2) Povzetek mora biti objavljen v uradnem jeziku države članice, v kateri ima banka podružnico ali v kateri neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve. Povzetek mora obsegati:

+

3

+

1. razloge in pravno podlago za izdajo odločbe,

+

4

+

2. morebitne roke za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo ter

+

5

+

3. ime in naslov pristojnega organa, pri katerem se vloži pravno sredstvo zoper odločbo.

+

6

+

(3) V primeru odločbe o prisilni likvidaciji mora povzetek iz prejšnjega odstavka obsegati tudi:

3

·

1. ime in naslov organa, ki vodi postopek prisilne likvidacije,

7

·

1. ime in naslov organa, ki vodi postopek prisilne likvidacije,

4

·

2. pravo, ki se uporablja za postopek prisilne likvidacije,

8

·

2. pravo, ki se uporablja za postopek prisilne likvidacije,

5

·

3. imena likvidacijskih upraviteljev,

9

·

3. imena likvidacijskih upraviteljev,

6

·

4. rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.

10

·

4. rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.

1

−

Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornim organom države članice, v kateri banka neposredno ali prek podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, in mu zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take banke, zlasti glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema notranjih kontrol.

−

1

−

Banka Slovenije lahko zaprosi nadzorni organ države članice, v kateri banka opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, da opravi pregled poslovanja podružnice banke v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.

−

1

−

(ukrepi nadzora nad banko, ki opravlja storitve v državi članici)

−

2

−

(1) Če banka, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, kljub opozorilu nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Banka Slovenije ukrepe nadzora po tem zakonu.

−

3

−

(2) Banka Slovenije mora nemudoma obvestiti nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.

−

1

−

Če Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma ji prepove opravljati posamezne bančne posle oziroma storitve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, mora o tem nemudoma pisno obvestiti nadzorne organe držav članic, v katerih banka opravlja bančne storitve. 7.9.2. Nadzor nad poslovanjem banke države članice v Republiki Sloveniji

1

+

7.9.2. Nadzor nad poslovanjem banke države članice v Republiki Sloveniji

1

−

(1) Banka Slovenije je pristojna opravljati nadzor nad likvidnostjo podružnice banke države članice v sodelovanju z nadzornim organom države članice sedeža te banke.

−

2

−

(2) Banka Slovenije je izključno pristojna za ukrepe proti podružnici banke države članice, ki pomenijo uresničevanje monetarne politike.

−

1

−

(sodelovanje z nadzornim organom države članice sedeža banke) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornim organom države članice sedeža banke, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, in mu zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za opravljanje nadzora oziroma spremljanje poslovanja take banke, zlasti glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema notranjih kontrol.

−

1

−

(1) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prvega stavka tega odstavka mora nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.

−

2

−

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi 236. do 240. člena tega zakona.

−

3

−

(3) Na zaprosilo nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz prvega stavka tega odstavka.

−

4

−

(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije zaradi preverjanja, ali podružnica ravna v skladu z določbami predpisov iz drugega in tretjega odstavka 97. člena tega zakona.

−

1

−

(ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice)

−

2

−

(1) Če banka države članice, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, krši določbe predpisov iz drugega ali tretjega odstavka 97. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.

−

3

−

(2) Če banka države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije o tem nadzorni organ države članice sedeža banke.

−

4

−

(3) Če banka države članice kljub ukrepom nadzornega organa države članice sedeža banke ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici sedeža banke ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, ji lahko Banka Slovenije izreče prepoved opravljanja bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev na območju Republike Slovenije.

−

5

−

(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti nadzorni organ države članice sedeža banke.

−

6

−

(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije banki države članice izreče prepoved opravljanja bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila nadzorni organ države članice sedeža te banke, če zaradi varovanja interesov strank banke ali zaradi varovanja drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.

−

7

−

(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora Banka Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvestiti nadzorni organ države članice sedeža banke in Komisijo takoj, ko je to mogoče.

−

1

−

Če nadzorni organ države članice sedeža banke, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, obvesti Banko Slovenije, da je bilo tej banki odvzeto dovoljenje za opravljanje teh storitev, mora Banka Slovenije opraviti ustrezne ukrepe po tem zakonu, da se tej banki prepreči nadaljnje opravljanje teh storitev in, da se zavarujejo interesi strank te banke. 7.9.3. Nadzor na konsolidirani podlagi

1

+

7.9.3. Nadzor na konsolidirani podlagi

1

−

(pristojnost Banke Slovenije za nadzor na konsolidirani podlagi)

−

2

−

(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:

−

3

−

1. če ima banka položaj nadrejene banke Republike Slovenije ali EU nadrejene banke ali

−

4

−

2. če je banka podrejena

−

5

−

- nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali

−

6

−

- EU nadrejenemu finančnemu holdingu,

−

7

−

3. v primerih iz šestega odstavka 131. člena tega zakona.

−

8

−

(2) Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene banke drugih držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če ima ta finančni holding sedež v Republiki Sloveniji.

−

9

−

(3) Če je banka podrejena več finančnim holdingom, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, in je vsakemu od njih podrejena tudi banka teh držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot drugih podrejenih bank drugih držav članic.

−

10

−

(4) Če so istemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene banke drugih držav članic in nobena od podrejenih bank ni pridobila dovoljenja za opravljanje storitev v državi članici sedeža tega finančnega holdinga, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor banke na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot podrejenih bank drugih držav članic (v nadaljnjem besedilu: banka, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding).

−

11

−

(5) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primerih, ko je odgovornost za tak nadzor prevzela na podlagi dogovora z nadzornim organom druge države članice, ki bi bil sicer pristojen in odgovoren za ta nadzor.

−

12

−

(6) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije ni pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:

−

13

−

1. če ima nadrejeni finančni holding Republike Slovenije ali EU nadrejeni finančni holding položaj investicijskega podjetja in

−

14

−

2. če je za nadzor na konsolidirani podlagi tega investicijskega podjetja pristojen in odgovoren drug nadzorni organ.

−

1

−

(1) Banka Slovenije lahko v dogovoru z nadzornimi organi držav članic sedeža drugih podrejenih bank prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 287. člena tega zakona na nadzorni organ države članice sedeža posamezne druge podrejene banke.

−

2

−

(2) Pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije skupaj z drugimi nadzornimi organi EU nadrejeni banki, EU nadrejenemu finančnemu holdingu oziroma podrejeni banki z največjo bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.

−

1

−

(1) Podrejene družbe morajo nadrejeni banki v bančni skupini oziroma banki, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, posredovati vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi.

−

2

−

(2) Nadrejeni finančni holding mora svoji podrejeni banki posredovati vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi.

−

3

−

(3) Če nadrejeni finančni holding banki ne posreduje informacij iz drugega odstavka tega člena, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.

−

4

−

(4) Podrejene družbe in nadrejeni finančni holding morajo Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

−

5

−

(5) Da se zagotovi, da so organizacijski ustroj, procesi in sistemi znotraj bančne skupine dosledni in dobro integrirani, tako da je omogočena nemotena priprava vseh podatkov in informacij, pomembnih za nadzor, morajo vse osebe v bančni skupini izpolnjevati obveznosti iz 124. člena tega zakona na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.

−

6

−

(6) Obveznosti iz prvega do petega odstavka tega člena obstajajo tudi, če nadrejena banka, nadrejeni finančni holding oziroma banka, ki je podrejena nadrejenemu finančnemu holdingu, nima sedeža v Republiki Sloveniji.

−

7

−

(7) Družba, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu, vendar ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi te banke oziroma finančnega holdinga, mora nadzornemu organu, pristojnemu za nadzor na konsolidirani podlagi te banke oziroma finančnega holdinga:

−

8

−

1. na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, potrebne za nadzor posameznih bank v bančni skupini, in

−

9

−

2. omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz 1. točke tega odstavka.

−

10

−

(8) Če je družba iz sedmega odstavka zavarovalnica ali investicijsko podjetje, se pridobivanje oziroma preverjanje informacij lahko opravi tudi po postopku sodelovanja med nadzornimi organi iz 302. člena tega zakona.

−

11

−

(9) Če ima družba iz sedmega odstavka tega člena sedež v drugi državi članici, se pregled poslovanja iz 2. točke sedmega odstavka tega člena lahko opravi tudi na način iz 304. člena tega zakona.

−

1

−

Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, mora poleg splošnih nalog nadzora opravljati glede rednega poslovanja in ob izrednih razmerah tudi naslednje naloge:

−

2

−

1. usklajevati zbiranje in posredovanje ustreznih in nujnih informacij med nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi, in

−

3

−

2. načrtovati in usklajevati izvajanje nadzora, vključno s preverjanjem in ocenjevanjem po drugem odstavku 222. člena tega zakona, z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi.

−

1

−

(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi pri odločanju o dovoljenjih v zvezi z izračunavanjem kapitalskih zahtev)

−

2

−

(1) Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, in so zahtevo za izdajo enega od naslednjih dovoljenj:

−

3

−

1. za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov,

−

4

−

2. za uporabo lastnih ocen izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov,

−

5

−

3. za uporabo naprednega pristopa pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje,

−

6

−

4. za uporabo metode notranjega modela za izračun vrednosti izpostavljenosti ali

−

7

−

5. za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga, skupaj vložile ta EU nadrejena banka in njene podrejene institucije ali banke in druge institucije, ki so podrejene temu EU nadrejenemu finančnemu holdingu, mora Banka Slovenije pred odločitvijo o tej zahtevi sodelovati z drugimi nadzornimi organi držav članic sedeža drugih institucij, vključenih v to bančno skupino, pri odločanju o tem, ali naj izda dovoljenje in pod kakšnimi pogoji naj ga izda.

−

8

−

(2) Banka Slovenije mora zahtevo iz prvega odstavka tega člena nemudoma posredovati drugim nadzornim organom, pristojnim za nadzor institucij, ki so vložile navedeno zahtevo.

−

9

−

(3) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi organi prizadevati, da bi bila odločitev o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena sprejeta soglasno v šestih mesecih od vložitve zahteve za izdajo dovoljenja.

−

10

−

(4) Če v šestih mesecih od vložitve zahteve za izdajo dovoljenja soglasje nadzornih organov glede odločitve o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena ni doseženo, mora Banka Slovenije sama odločiti o zahtevi za dovoljenje. Obrazložitev odločbe iz prvega stavka tega odstavka mora poleg vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, obsegati tudi stališča Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

−

11

−

(5) Odločbo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena mora Banka Slovenije vročiti tudi nadzornim organom, pristojnim za nadzor institucij, ki so vložile zahtevo iz prvega odstavka tega člena.

−

12

−

(6) Če je za nadzor na konsolidirani podlagi pristojen nadzorni organ druge države članice in je ta organ po tretjem ali četrtem odstavku tega člena sprejel odločitev o izdaji enega od dovoljenj iz prvega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije po uradni dolžnosti podrejeni banki izdati dovoljenje z vsebino odločitve tega nadzornega organa.

−

13

−

(7) Odločbo iz šestega odstavka tega člena mora Banka Slovenije izdati v dveh mesecih od prejema obvestila nadzornega organa države članice o odločitvi.

−

1

−

Če znotraj bančne skupine, glede katere je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, nastopi izredni položaj, ki lahko ogrozi stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici družb, vključenih v to skupino, mora Banka Slovenije takoj, ko je to mogoče, o tem obvestiti druge nadzorne organe držav članic, udeležene pri nadzoru te skupine, in te organe vsake od teh držav članic:

−

2

−

1. centralno banko ali drug organ s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti in

−

3

−

2. državni organ, pristojen za zakonodajo na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami.

−

1

−

Če Banka Slovenije glede nadzora na konsolidirani podlagi, za katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu, potrebuje informacije o bančni skupini, ki so bile že posredovane drugemu nadzornemu organu, mora, če je to mogoče, te informacije pridobiti od tega nadzornega organa z namenom preprečiti podvajanje poročanja različnim nadzornim organom, udeleženim pri nadzoru.

−

1

−

(dogovori z nadzornimi organi o sodelovanju pri nadzoru na konsolidirani podlagi)

−

2

−

(1) Z namenom zagotoviti učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi mora Banka Slovenije z drugimi nadzornimi organi, udeleženimi pri tem nadzoru, skleniti ustrezne pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.

−

3

−

(2) Z dogovori iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo dodatne naloge nadzornega organa, pristojnega za nadzor na konsolidirani podlagi, in postopki za sprejemanje odločitev in za sodelovanje z drugimi nadzornimi organi.

−

4

−

(3) Banka Slovenije lahko na podlagi dvostranskega dogovora prenese pristojnost in odgovornosti za nadzor nad podrejeno banko nadzornemu organu, ki je izdal dovoljenje in nadzoruje nadrejeno družbo, tako da ta prevzame odgovornost za nadzor te podrejene banke.

−

5

−

(4) Če je Banka Slovenije izdala dovoljenje in nadzoruje nadrejeno banko, lahko na podlagi dvostranskega dogovora z nadzornim organom, ki je izdal dovoljenje in je odgovoren za nadzor nad podrejeno banko, prevzame pristojnost in odgovornosti za nadzor podrejene banke.

−

1

−

(1) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic. Posredovati jim mora informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora. Za uresničitev tega namena mora drugemu nadzornemu organu:

−

2

−

1. na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa,

−

3

−

2. na lastno pobudo posredovati vse informacije, ki so ključne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa.

−

4

−

(2) Informacija se šteje za ključno po prvem odstavku tega člena, če bi lahko imela pomemben vpliv za oceno finančne trdnosti kreditne institucije ali finančne institucije druge države članice.

−

5

−

(3) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, mora nadzornim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo družbe, ki so podrejene tem nadrejenim družbam, zagotoviti vse pomembne informacije. Pri določitvi pomena informacij je treba upoštevati pomen te podrejene družbe za finančni sistem države članice, katere nadzorni organ nadzoruje to podrejeno družbo.

−

6

−

(4) Pomembne informacije iz tretjega odstavka tega člena morajo obsegati zlasti naslednje podatke:

−

7

−

1. o strukturi skupine in o vseh pomembnih bankah v skupini kakor tudi o vseh nadzornih organih, ki so pristojni za nadzor nad bankami v skupini,

−

8

−

2. o postopkih zbiranja informacij od bank v skupini in preverjanja pravilnosti teh informacij,

−

9

−

3. o neugodnih dogajanjih v banki ali drugih osebah v skupini, ki lahko resno vplivajo na druge banke v skupini,

−

10

−

4. o pomembnih ukrepih, ki jih je izrekla banki, vključno z zahtevo za zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena tega zakona, in o vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.

−

11

−

(5) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor banke, ki jo obvladuje EU nadrejena kreditna institucija, mora, če potrebuje informacije glede uporabe pristopov in metodologij za izračun kapitalskih zahtev in omejitev, vedno, če je to mogoče, pri nadzornem organu, odgovornem za nadzor EU nadrejene kreditne institucije, preveriti, ali so te informacije dostopne pri njem.

−

1

−

(posvetovanje z nadzornimi organi držav članic, vključenih v nadzor na konsolidirani podlagi)

−

2

−

(1) Banka Slovenije, se mora pred posamezno odločitvijo, ki je pomembna tudi za opravljanje nalog nadzora drugih nadzornih organov, s temi nadzornimi organi posvetovati o:

−

3

−

1. spremembah delničarjev oziroma organizacijskega ali upravljavskega ustroja banke v skupini, za katere je potrebno dovoljenje nadzornega organa,

−

4

−

2. pomembnih ukrepih, ki jih namerava izreči banki, vključno z zahtevo za zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena, in o vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.

−

5

−

(2) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena se mora Banka Slovenije vedno posvetovati z nadzornim organom, odgovornim za nadzor na konsolidirani podlagi.

−

6

−

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se Banki Slovenije ni treba posvetovati v nujnih primerih ali če bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve. V teh primerih mora brez nepotrebnega odlašanja obvestiti druge nadzorne organe o sprejeti odločitvi.

−

1

−

(obseg in način konsolidacije za namen nadzora na konsolidirani podlagi)

−

2

−

(1) Banka Slovenije mora za namen nadzora na konsolidirani podlagi zahtevati polno konsolidacijo vseh kreditnih institucij in finančnih institucij, ki so podrejene določeni nadrejeni družbi, z nadrejeno družbo.

−

3

−

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije zahteva samo sorazmerno konsolidacijo, če oceni, da je odgovornost nadrejene družbe omejena samo na delež kapitala, katerega imetnica je, ob upoštevanju odgovornosti drugih delničarjev, katerih dolgoročna plačilna sposobnost je ustrezna. Odgovornost drugih delničarjev iz prvega stavka tega odstavka mora biti ugotovljena na zanesljiv način, če je potrebno, tudi tako, da ti delničarji dajo Banki Slovenije ustrezno zavezujočo pisno izjavo o tem.

−

4

−

(3) Pri družbah, povezanih s skupnim vodenjem, Banka Slovenije določi način konsolidacije.

−

5

−

(4) Banka mora uporabiti sorazmerno konsolidacijo udeležb v kreditnih institucijah ali finančnih institucijah, ki jih upravlja družba, vključena v konsolidacijo, skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo, če je odgovornost teh družb omejena samo na delež kapitala, katerega imetnice so te družbe.

−

6

−

(5) Pri drugih oblikah udeležbe ali kapitalskih povezav, razen tistih iz prvega od četrtega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije odločiti, ali in kako naj se opravi konsolidacija.

−

7

−

(6) V primerih in z uporabo metod, določenih v prvem do petem odstavku tega člena, morajo biti v konsolidacijo vključene tudi družbe za pomožne storitve, družbe za upravljanje in finančni holdingi.

−

8

−

(7) Iz konsolidacije se lahko izključi posamezna finančna institucija, družba za pomožne storitve ali družba za upravljanje, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu ali ima položaj pridružene osebe v skupini.

−

1

−

Banka Slovenije mora določiti, ali in kako se opravi konsolidacija:

−

2

−

1. če po njenem mnenju banka izvaja pomemben vpliv na drugo kreditno institucijo ali finančno institucijo, ne da bi bila v njej udeležena ali z njo kako drugače kapitalsko povezana,

−

3

−

2. če sta dve ali več kreditnih institucij ali finančnih institucij povezani s skupnim vodenjem, ne da bi bila podlaga za to upravljanje pogodba ali njihova statutarna določila.

−

1

−

(1) Če je družba, ki je nadrejena eni ali več bankam, mešani poslovni holding, morajo mešani poslovni holding in njegove podrejene družbe podrejenim bankam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh bank, posredovati vse informacije, ki so pomembne za nadzor teh podrejenih bank.

−

2

−

(2) Podrejene družbe in nadrejeni mešani poslovni holding morajo Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor podrejenih bank, omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz prvega odstavka tega člena.

−

3

−

(3) Obveznost iz prvega in drugega odstavka tega člena velja tudi, če podrejena družba, nadrejeni mešani poslovni holding oziroma banka, ki je podrejena nadrejenemu mešanemu poslovnemu holdingu, nima sedeža v Republiki Sloveniji.

−

1

−

(1) Če je družba, ki je nadrejena eni ali več bankam, mešani poslovni holding, je Banka Slovenije v okviru svoje odgovornosti za nadzor nad temi bankami pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad posli med temi bankami in mešanim poslovnim holdingom ter njegovimi drugimi podrejenimi družbami.

−

2

−

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora banka vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne notranje postopke iz 175. člena tega zakona, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov z njenim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami.

−

3

−

(3) Banka mora Banki Slovenije poročati o vseh pomembnih poslih z mešanim poslovnim holdingom in njegovimi drugimi podrejenimi družbami.

−

4

−

(4) Če posli iz prvega odstavka tega člena znotraj skupine ogrožajo finančni položaj banke, Banka Slovenije banki izreče ustrezne ukrepe nadzora po tem zakonu.

−

1

−

(izmenjava informacij za namen nadzora na konsolidirani podlagi) Če imata nadrejena družba in katera koli banka, ki ji je podrejena, sedeža v različnih državah članicah, si mora Banka Slovenije z nadzornimi organi teh držav članic izmenjevati vse pomembne informacije, ki lahko omogočijo izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi ali k temu pripomorejo.

−

1

−

(1) Če banka, finančni holding ali mešani poslovni holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki imajo položaj zavarovalnice ali druge nadzorovane finančne družbe, mora Banka Slovenije sodelovati tudi z nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor te družbe.

−

2

−

(2) Banka Slovenije si mora z nadzornimi organi iz prvega odstavka tega člena izmenjevati vse informacije, ki lahko olajšajo njihove naloge in jim omogočijo nadzor nad poslovanjem in splošnim finančnim položajem družb, ki jih nadzorujejo.

−

3

−

(3) Če je mešani poslovni holding ali njegova podrejena družba zavarovalnica, se pregled poslovanja iz drugega odstavka 299. člena tega zakona lahko opravi v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim na nadzor zavarovalnice.

−

1

−

Banka Slovenije mora oblikovati sezname nadrejenih finančnih holdingov Republike Slovenije in jih posredovati nadzornim organom drugih držav članic in Komisiji.

−

1

−

(1) Če želi Banka Slovenije zaradi nadzora, za katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu, preveriti informacije, ki se nanašajo na banko, finančni holding, finančno institucijo, družbo za pomožne storitve, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 299. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, mora zaprositi nadzorni organ te druge države članice, da opravi pregled poslovanja te družbe zaradi preveritve teh informacij ali da ji omogoči, da sama opravi tak pregled poslovanja.

−

2

−

(2) Nadzorni organ, pristojen in odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi ali za nadzor nad banko države članice, lahko na območju Republike Slovenije za namen preveritve informacij, ki se nanašajo na banko, finančni holding, finančno institucijo, družbo za pomožne bančne storitve, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 299. člena tega zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, opravi pregled poslovanja te družbe. O nameravanem pregledu poslovanja iz prvega stavka tega odstavka mora nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.

−

3

−

(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi 236. do 240. člena tega zakona.

−

4

−

(4) Na zaprosilo nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja družbe iz drugega odstavka tega člena. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz prvega stavka tega odstavka.

−

1

−

(1) Če finančni holding ali mešani poslovni holding krši svoje obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, mu Banka Slovenije izda odredbo o odpravi teh kršitev.

−

2

−

(2) Če ima finančni holding ali mešani poslovni holding sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije o odredbi iz prvega odstavka tega člena obvesti nadzorni organ te države članice.

−

3

−

(3) Pri izrekanju ukrepov, katerih namen je odpraviti ugotovljene kršitve ali vzroke za take kršitve finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, mora Banka Slovenije sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic.

−

1

−

(nadzor, če ima nadrejena banka sedež v tretji državi)

−

2

−

(1) Če banka, ki je podrejena drugi banki ali finančnemu holdingu, ki ima sedež v tretji državi, ni subjekt nadzora na konsolidirani podlagi, za katerega je pristojna in odgovorna Banka Slovenije po 287. členu tega zakona ali nadzorni organ druge države članice, mora Banka Slovenije bodisi na zahtevo nadrejene osebe ali druge nadzorovane osebe v bančni skupini bodisi na lastno pobudo preveriti, ali je ta banka subjekt nadzora na konsolidirani podlagi, ki ga opravlja nadzorni organ te tretje države in ki je enakovreden nadzoru na konsolidirani podlagi po tem zakonu.

−

3

−

(2) Pri preverjanju po prvem odstavku tega člena mora Banka Slovenije upoštevati morebitne splošne usmeritve glede ureditve razmerij v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi z nadzornimi organi tretje države, ki jih izda Evropski bančni komite, in se o tem posvetovati z Evropskim bančnim komitejem in z drugimi nadzornimi organi držav članic, ki so vključeni v nadzor oseb v skupini.

−

4

−

(3) Če takega enakovrednega nadzora na konsolidirani podlagi v tretji državi ni, mora Banka Slovenije določiti in uporabiti druge ustrezne nadzorne postopke in ukrepe, ki lahko dosežejo namen nadzora banke na konsolidirani podlagi. Banka Slovenije lahko zlasti zahteva, da se ustanovi finančni holding s sedežem v EU, in uporabi pravila o nadzoru na konsolidirani podlagi za ta finančni holding.

−

5

−

(4) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka tega člena se mora po predhodnem posvetovanju z drugimi nadzornimi organi držav članic, vključenimi v nadzor, strinjati nadzorni organ države članice, ki bi bil odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi.

−

6

−

(5) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti druge nadzorne organe držav članic, ki so vključeni v nadzor in Komisijo.

−

1

−

Nobena pristojnost Banke Slovenije, določena v pododdelku 7.9.3. tega zakona, v razmerju do finančnega holdinga, mešanega poslovnega holdinga ali druge družbe, ki ni banka, ne pomeni, da je Banka Slovenije odgovorna za nadzor te družbe na posamični podlagi. 7.9.4. Nadzor nad drugimi osebami

1

+

7.9.4. Nadzor nad drugimi osebami

1

−

(1) Če oseba v nasprotju s prepovedjo, določeno v 35. členu tega zakona, sprejema depozite od javnosti, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha s tem (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti).

−

2

−

(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze o tem, ali oseba zbira depozite od javnosti.

−

3

−

(3) V odredbi o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem zbiranja depozitov od javnosti, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s prenehanjem zbiranja depozitov od javnosti.

−

1

−

(1) Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za likvidacijo te osebe (v nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo).

−

2

−

(2) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo mora biti obrazložena.

−

3

−

(3) Na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za likvidacijo začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije.

−

4

−

(4) Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz tretjega odstavka tega člena.

−

5

−

(5) Proti sklepu o začetku postopka likvidacije iz četrtega odstavka tega člena ni pritožbe.

−

6

−

(6) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka tega člena.

−

7

−

8. POGLAVJE: ZAJAMČENE VLOGE

−

+

1

+

8. POGLAVJE: ZAJAMČENE VLOGE ( prenehalo veljati )

1

−

(1) Vloga je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne osebe do banke na podlagi:

−

2

−

1. pogodbe o vodenju transakcijskega računa,

−

3

−

2. hranilne vloge,

−

4

−

3. denarnega depozita,

−

5

−

4. potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir.

−

6

−

(2) Neto stanje vloge posamezne osebe je stanje vloge te osebe, zmanjšano za obveznosti te osebe do banke.

−

7

−

(3) Zajamčena vloga po tem zakonu je neto stanje vloge do višine 22.000 eurov na dan začetka stečaja nad banko.

−

8

−

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika.

−

9

−

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena, niso zajamčene vloge naslednjih oseb:

−

10

−

1. drugih bank in finančnih družb, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,

−

11

−

2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,

−

12

−

3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,

−

13

−

4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov,

−

14

−

5. vloge delničarjev banke, ki imajo najmanj 5-odstotni delež v kapitalu banke ali glasovalnih pravicah,

−

15

−

6. vloge pravnih oseb, ki so podrejene družbe banke,

−

16

−

7. vloge članov uprave in nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,

−

17

−

8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,

−

18

−

9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD-1.

−

1

−

(objava in oglaševanje informacij o sistemu jamstva za vloge)

−

2

−

(1) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.

−

3

−

(2) Pri oglaševanju bančnih storitev sme banka v zvezi z jamstvom za vloge navesti le, kateremu sistemu zajamčenih vlog pripada brez navedbe drugih podrobnosti (na primer ravni in obsega jamstva). Za oglaševanje po prvem stavku tega odstavka se ne šteje oglaševanje v poslovnih prostorih banke in na javnih spletnih straneh banke.

−

1

−

Banka Slovenije predpiše:

−

2

−

1. način izračuna višine likvidnih naložb iz 314. člena tega zakona in podrobnejše lastnosti finančnih instrumentov, ki so predmet teh naložb,

−

3

−

2. podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog in za aktiviranje jamstva,

−

4

−

3. način obravnavanja:

−

5

−

- skrbniških računov in drugih podobnih vlog, katerih imetnik je ena oseba za račun ene ali več drugih oseb, in

−

6

−

- vlog, katerih imetnika sta dve ali več oseb,

−

7

−

4. način vključitve podružnice banke v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.

−

1

−

(1) Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način, določen s tem zakonom.

−

2

−

(2) Posamezna banka jamči za izplačilo zajamčenih vlog pri drugi banki v obsegu, ki je enak deležu, ki ga glede na vsoto zajamčenih vlog pri vseh bankah, zmanjšano za vsoto zajamčenih vlog, ki so predmet jamstva, predstavlja vsota zajamčenih vlog pri tej banki.

−

1

−

Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog, mora banka sredstva v višini, sorazmerni z njenim deležem iz drugega odstavka 313. člena tega zakona, ki se izračuna na način, določen s predpisom o zajamčenih vlogah, naložiti v finančne instrumente, ki imajo lastnosti, določene s tem predpisom.

−

1

−

(1) Z dnem začetka stečaja nad banko prevzame Banka Slovenije v svojem imenu in za račun bank iz prvega odstavka 313. člena tega zakona obveznost izplačila zajamčenih vlog banke v stečaju.

−

2

−

(2) Izplačilo zajamčenih vlog opravi banka prevzemnica.

−

3

−

(3) Banka Slovenije zagotovi banki prevzemnici likvidna sredstva za izplačila zajamčenih vlog iz prvega odstavka tega člena z aktiviranjem jamstva po 316. členu tega zakona.

−

4

−

(4) Banka prevzemnica sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo zajamčenih vlog.

−

1

−

(1) Banka Slovenije naloži bankam iz prvega odstavka 313. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.

−

2

−

(2) Kritje za aktiviranje jamstva lahko Banka Slovenije zagotovi tudi z unovčenjem ali drugačnim razpolaganjem v breme naložb iz 314. člena tega zakona. Pravne posle za zagotovitev kritja za aktiviranje jamstva sklepa Banka Slovenije v svojem imenu in za račun bank iz prvega odstavka 313. člena tega zakona.

−

1

−

Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih vlog iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, bankam v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale v skladu s 316. členom tega zakona.

−

2

−

9. POGLAVJE: STEČAJ BANKE

−

+

1

+

9. POGLAVJE: STEČAJ BANKE

1

−

Nad banko ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave .

1

+

Nad banko ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave na podlagi zakona, ki ureja prisilno poravnavo gospodarskih družb.

1

−

Banka Slovenije izda odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka:

1

+

(1) Banka Slovenije izda odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka:

2

−

1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo in banka kljub izredni upravi ni sposobna tekoče izpolnjevati dospelih obveznosti, ali

2

+

1. če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ali da banka ni sposobna tekoče izpolnjevati svojih zapadlih obveznosti in

3

−

2. če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke.

3

+

2. če oceni, da z izrednimi ukrepi v banki ni mogoče odpraviti razlogov iz 1. točke tega odstavka ali če se v času trajanja izrednih ukrepov položaj v banki ni izboljšal in banka kljub izrednim ukrepom ni odpravila razlogov iz 1. točke tega odstavka.

+

4

+

(2) Pri ugotavljanju pogojev iz 1. točke prvega odstavka tega člena Banka Slovenije ne upošteva obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov iz 133. in 134. člena tega zakona.

1

−

(1) Z odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka imenuje Banka Slovenije banko, ki bo prevzela posle banke v stečaju v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica).

1

+

(1) Z odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka imenuje Banka Slovenije banko prevzemnico.

2

·

(2) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov, povezanih z izplačilom zajamčenih vlog.

2

·

(2) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov, povezanih z izplačilom zajamčenih vlog.

1

−

(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po izdaji pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

1

+

(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka na dan izdaje odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

2

−

(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz prvega odstavka tega člena.

2

+

(2) Sodišče brez odlašanja, najkasneje pa naslednji delovni dan od prejema predloga iz prvega odstavka tega člena, izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka.

3

·

(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.

3

·

(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.

4

·

(4) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog iz prvega odstavka tega člena.

4

·

(4) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog iz prvega odstavka tega člena.

+

1

+

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, se šteje, da so vse terjatve, ne glede na njihovo višino, iz naslova vlog, ki štejejo kot zajamčene po tem zakonu, prijavljene v stečajnem postopku z dnem predložitve zapisnika iz prvega odstavka 326. člena tega zakona sodišču.

+

2

+

(2) Del terjatev iz prvega odstavka tega člena, ki presega višino zajamčenih vlog po tem zakonu, se obravnava v skladu z zakonom, ki ureja stečaj gospodarskih družb.

1

·

(1) V postopku stečaja nad banko, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do 276. člen tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena določeno drugače.

1

·

(1) V postopku stečaja nad banko, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do 276. člen tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena določeno drugače.

2

·

(2) Sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti stečajno sodišče.

2

·

(2) Sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti stečajno sodišče.

3

−

(3) Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču.

3

+

(3) Za prijavo terjatev upnikov, katerih vloge so zajamčene po tem zakonu, se uporablja 322.a člen tega zakona.

1

−

(1) O izdaji odločbe o začetku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, obvestiti tudi vse znane upnike banke, ki so poslovali prek podružnice banke v državi članici in imajo prebivališče ali sedež v državi članici, in sicer z obrazcem, na katerem je v vseh uradnih jezikih EU naslov: »Poziv za prijavo terjatev. Roki, ki jih je treba spoštovati«.

1

+

(1) O izdaji odločbe o začetku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, obvestiti tudi vse znane upnike banke, katerih vloge niso zajamčene po tem zakonu in ki so poslovali prek podružnice banke v državi članici in imajo prebivališče ali sedež v državi članici, in sicer z obrazcem, na katerem je v vseh uradnih jezikih EU naslov: »Poziv za prijavo terjatev. Roki, ki jih je treba spoštovati«.

2

·

(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:

2

·

(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:

3

·

1. ime in naslov organa, ki bo vodil stečajni postopek,

3

·

1. ime in naslov organa, ki bo vodil stečajni postopek,

4

·

2. rok, v katerem morajo upniki stečajnemu senatu prijaviti svoje terjatve in posledice zamujenih rokov,

4

·

2. rok, v katerem morajo upniki stečajnemu senatu prijaviti svoje terjatve in posledice zamujenih rokov,

5

·

3. informacije o pravicah in dolžnostih upnikov v zvezi z začetkom stečajnega postopka.

5

·

3. informacije o pravicah in dolžnostih upnikov v zvezi z začetkom stečajnega postopka.

1

−

(1) Banka v stečaju in banka prevzemnica morata v 10 dneh po začetku stečajnega postopka ugotoviti stanje vseh zajamčenih vlog na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad banko in zapisnik poslati Banki Slovenije.

1

+

(1) Banka v stečaju in banka prevzemnica morata v petih delovnih dneh po začetku stečajnega postopka ugotoviti stanje vseh vlog iz prvega odstavka 322.a člena tega zakona na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad banko in zapisnik poslati Banki Slovenije.

2

−

(2) Banka Slovenije potrdi zapisnik iz prvega odstavka tega člena najkasneje v 10 dneh po njegovem prejemu in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek.

2

+

(2) Banka Slovenije potrdi zapisnik iz prvega odstavka tega člena najkasneje v treh delovnih dneh po njegovem prejemu in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek.

3

−

(3) Banka Slovenije mora banki prevzemnici zagotoviti likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog z aktiviranjem jamstva po 316. členu tega zakona najkasneje v roku treh mesecev, šteto od začetka stečajnega postopka nad banko.

3

+

(3) Banka Slovenije mora banki prevzemnici zagotoviti likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog z aktiviranjem jamstva po 316. členu tega zakona najkasneje do dneva začetka izplačevanja zajamčenih vlog. Banka prevzemnica mora začeti izplačevati zajamčene vloge najkasneje dvajseti delovni dan od dne izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona.

4

−

(4) Zajamčene vloge v tujih valutah se izplačajo v eurih v protivrednosti po referenčnem tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije, na dan začetka stečajnega postopka.

4

+

(4) Zajamčene vloge v tujih valutah se izplačajo v eurih v protivrednosti po deviznem tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije in velja na dan začetka stečajnega postopka.

+

5

+

(5) Izplačilo zajamčene vloge vlagatelju, ki je obdolžen kaznivega dejanja pranja denarja, se zadrži do pravnomočne odločitve sodišča.

+

6

+

(6) V primeru izjemnih okoliščin Banka Slovenije lahko podaljša rok iz tretjega odstavka tega člena za največ deset delovnih dni.

+

7

+

(7) Če vlagatelj, katerega vloga je zajamčena po tem zakonu, v dveh mesecih od začetka izplačevanja zajamčenih vlog pri banki prevzemnici ne izkoristi pravice do izplačila zajamčene vloge, se ta vloga spremeni v vpogledno vlogo pri tej banki.

1

−

Stečajni upravitelj mora izvod svojih poročil o poteku stečajnega postopka hkrati s predložitvijo sodišču predložiti tudi Banki Slovenije.

−

1

−

(1) Terjatve na podlagi aktiviranja jamstva iz tretjega odstavka 264. člena in tretjega odstavka 315. člena tega zakona uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad banko v svojem imenu in za račun bank, ki so po 316. členu tega zakona vplačale ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.

1

+

(1) Terjatve na podlagi aktiviranja jamstva iz tretjega odstavka 315. člena tega zakona uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad banko v svojem imenu in za račun bank, ki so po 316. členu tega zakona vplačale ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.

2

−

(2) Stroški banke prevzemnice iz drugega odstavka 321. člena tega zakona se povrnejo po pravilih o stroških stečajnega postopka.

2

+

(2) Terjatve iz prvega odstavka tega člena se v stečajnem postopku nad banko obravnavajo kot prednostne terjatve.

3

−

10. POGLAVJE: POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH 10.1. Splošne določbe

3

+

(3) Stroški banke prevzemnice iz drugega odstavka 321. člena tega zakona se povrnejo po pravilih o stroških stečajnega postopka. 9.a POGLAVJE: PRAVNA OSEBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK ( prenehalo veljati )

+

1

+

10. POGLAVJE: POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH ( delno prenehalo veljati ) 10.1. Splošne določbe

1

·

(1) Banka Slovenije mora pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.

1

·

(1) Banka Slovenije mora pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.

2

·

(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:

2

·

(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:

3

·

1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo,

3

·

1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo,

4

·

2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni,

4

·

2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni,

5

·

3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

5

·

3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

6

·

(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.

6

·

(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.

7

·

(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

7

·

(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

8

·

(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

8

·

(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

9

−

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije pred izdajo odločbe o izredni upravi banki ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če je razlog za izredno upravo okoliščina, da je banka postala nelikvidna.

9

+

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banki Slovenije pred izdajo odločbe o izrednem ukrepu ni treba pozvati strank, da se izjavijo o okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

10

·

(7) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za ugotovitvene odločbe Banke Slovenije.

10

·

(7) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za ugotovitvene odločbe Banke Slovenije.

+

11

+

(8) V postopku izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona rok za izjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena ne sme biti daljši od treh delovnih dni.

1

·

(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

1

·

(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

2

·

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:

2

·

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:

3

·

1. proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo,

3

·

1. proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo,

4

·

2. proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja.

4

·

2. proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja.

5

·

(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke Slovenije.

5

·

(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke Slovenije.

6

·

(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.

6

·

(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.

7

−

(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena, je proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je banki naložila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona, dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

7

+

(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena, je proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je banki naložila dodatni ukrep iz 13. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona, dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

8

·

(6) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja Banke Slovenije, začet na zahtevo stranke.

8

·

(6) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja Banke Slovenije, začet na zahtevo stranke.

1

−

V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.

−

1

−

(1) Tožbo je treba vložiti v roku osmih dni.

1

+

(1) Tožbo je treba vložiti v roku petnajst dni.

2

−

(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.

2

+

(2) Rok za odgovor na tožbo je petnajst dni.

1

−

Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe. 10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke

1

+

Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe. 10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke in o izrednem ukrepu

1

−

(1) Določbe pododdelka 10.2.2. tega zakona se uporabljajo v postopku sodnega varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenehanju banke) .

1

+

(1) Določbe pododdelka 10.2.2. tega zakona se uporabljajo v postopku sodnega varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenehanju banke) ter proti odločbi o izrednem ukrepu.

2

−

(2) Če ni v pododdelku 10.2.2. tega zakona drugače določeno, se v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke uporabljajo določbe pododdelka 10.2.1. tega zakona.

2

+

(2) Če ni v pododdelku 10.2.2. tega zakona drugače določeno, se v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke in odločbi o izrednem ukrepu uporabljajo določbe pododdelka 10.2.1. tega zakona.

1

−

(1) Tožbo proti odločbi o prenehanju banke lahko vložijo:

1

+

(1) Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu lahko vloži banka. Rok za vložitev tožbe zoper odločbo o prenehanju banke ali odločbo o izrednem ukrepu teče od dneva, ko je odločba vročena vsem članom uprave banke.

2

−

1. banka,

2

+

(2) Če so upravi banke na podlagi odločbe o prenehanju banke ali odločbe o izrednem ukrepu prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, banko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke. Za namen zastopanja v postopku sodnega varstva sklene banka s temi osebami podjemno pogodbo.

3

−

2. delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke.

3

+

(3) Osebe, ki so jim na podlagi odločbe o prenehanju banke ali odločbe o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, morajo v zvezi z zastopanjem banke na podlagi prejšnjega odstavka ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, zgolj zaradi tega dejstva niso oproščene odgovornosti članov uprave banke do banke in delničarjev glede skrbnosti pri uveljavljanju pravic sodnega varstva zoper odločbo o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu.

4

−

(2) Če je tožnik banka, jo v postopku sodnega varstva zastopa uprava, ki so ji zaradi odločbe o prenehanju banke prenehala druga pooblastila in pristojnosti.

4

+

(4) Delničarji banke, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke, lahko zaradi uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu zahtevajo od uprave banke ali od izredne uprave, če je imenovana, da skliče skupščino delničarjev banke s predlogom, da skupščina razreši osebe, ki so na podlagi drugega odstavka tega člena pooblaščene za zastopanje banke, in da imenuje druge osebe, ki v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo banko.

+

5

+

(5) Za plačilo stroškov v zvezi s postopki uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu, vključno s stroški nadomestil za osebe, ki so pooblaščene za zastopanje banke v skladu s tem členom, odgovarjajo osebe iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek odgovarjajo za stroške iz prejšnjega stavka v primeru, da so v skladu s prejšnjim odstavkom imenovane druge osebe, ki v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo banko, tisti delničarji, ki so glasovali za sklep iz prejšnjega odstavka.

+

6

+

(6) Osebe, ki so v skladu s tem členom pooblaščene za zastopanje banke v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, lahko zahtevajo od izredne uprave, če je imenovana, da jim predloži informacije in podatke o poslovanju banke, ki jih potrebujejo za uveljavljanje sodnega varstva.

1

−

(1) Ne glede na določbo 342. člena tega zakona, lahko tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju banke navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi priložiti.

1

+

(1) Ne glede na določbo 342. člena tega zakona, lahko tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi priložiti.

2

·

(2) Banka Slovenije lahko v odgovoru na tožbo navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze odgovoru na tožbo priložiti.

2

·

(2) Banka Slovenije lahko v odgovoru na tožbo navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze odgovoru na tožbo priložiti.

3

·

(3) Če tožnik oziroma Banka Slovenije tožbi oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.

3

·

(3) Če tožnik oziroma Banka Slovenije tožbi oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.

4

·

(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

4

·

(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

1

·

(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.

1

·

(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.

2

−

(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe o prenehanju banke popolno in pravilno ugotovljeno ali da to ni sporno.

2

+

(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu popolno in pravilno ugotovljeno ali da to ni sporno.

1

·

Če v postopku sodnega varstva proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu sodišče ugotovi, da so podani razlogi, na podlagi katerih bi lahko v skladu z ZUS-1 odpravilo odločbo ali zadržalo njeno izvajanje, odločbe o odpravi ali zadržanja ne izda, ampak s sodbo ugotovi, da je odločba nezakonita in da niso bili podani pogoji za prenehanje ali za izredni ukrep. Odločba sodišča o nezakonitosti odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu ne vpliva na učinke odločbe o prenehanju ali na učinke izrednega ukrepa po tem zakonu.

1

·

Če v postopku sodnega varstva proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu sodišče ugotovi, da so podani razlogi, na podlagi katerih bi lahko v skladu z ZUS-1 odpravilo odločbo ali zadržalo njeno izvajanje, odločbe o odpravi ali zadržanja ne izda, ampak s sodbo ugotovi, da je odločba nezakonita in da niso bili podani pogoji za prenehanje ali za izredni ukrep. Odločba sodišča o nezakonitosti odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu ne vpliva na učinke odločbe o prenehanju ali na učinke izrednega ukrepa po tem zakonu.

2

+

Če v postopku sodnega varstva proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu sodišče ugotovi, da so podani razlogi, na podlagi katerih bi lahko v skladu z ZUS-1 odpravilo odločbo ali zadržalo njeno izvajanje, odločbe o odpravi ali zadržanja ne izda, ampak s sodbo ugotovi, da je odločba nezakonita in da niso bili podani pogoji za prenehanje ali za izredni ukrep. Odločba sodišča o nezakonitosti odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu ne vpliva na učinke odločbe o prenehanju ali na učinke izrednega ukrepa po tem zakonu.

+

1

+

(1) Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, lahko zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.

+

2

+

(2) Za varstvo pravic delničarjev in upnikov v primeru odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu se v razmerju do Banke Slovenije ne uporablja 264. člen ZGD-1.

+

3

+

(3) Če je zoper odločbo o izrednem ukrepu vložena tožba v skladu s 347. členom tega zakona, mora sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku na podlagi prvega odstavka tega člena, prekiniti postopek do odločitve sodišča v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije. 10.3. Postopek nadzora 10.3.1. Splošne določbe

1

−

Za drugim odstavkom 353. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

1

+

(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba ali podjetnik posameznik, vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.

2

−

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se odločba o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu vroči banki in po pravilih za osebno vročitev tudi vsem članom uprave banke.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

2

+

(2) Vročitve članom uprave banke se opravljajo z vročanjem banki. Šteje se, da je z vročitvijo banki opravljena tudi vročitev članom uprave.

+

3

+

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se odločba o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu vroči banki in po pravilih za osebno vročitev tudi vsem članom uprave banke.

+

4

+

(4) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.

+

5

+

(5) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.

1

·

(1) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se uporabljajo za postopek z odredbo o odpravi kršitev iz 242. člena tega zakona.

1

·

(1) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se uporabljajo za postopek z odredbo o odpravi kršitev iz 242. člena tega zakona.

2

·

(2) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek:

2

·

(2) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek:

3

−

- z odredbo o dodatnem ukrepu nadzora za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji iz 248. člena tega zakona in

3

+

- z odredbo o odpravi kršitve iz 88.č člena tega zakona,

+

4

+

- z odredbo o zagotavljanju dodatnega kapitala iz 222.a člena tega zakona,

+

5

+

- z odredbo o dodatnih ukrepih za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji iz 247. člena tega zakona,

+

6

+

- z odredbo o dodatnem ukrepu nadzora za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji iz 7.5., 7.5.a in 7.5.c poglavja tega zakona in

4

·

- z odredbo o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti iz 308. člena tega zakona.

7

·

- z odredbo o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti iz 308. člena tega zakona.

1

·

(1) O ugovoru odloča Banka Slovenije z odločbo.

1

·

(1) O ugovoru odloča Banka Slovenije z odločbo.

2

·

(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Banka Slovenije ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.

2

·

(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Banka Slovenije ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.

3

·

(3) Banka Slovenije ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.

3

·

(3) Banka Slovenije ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.

4

−

(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 359. člena tega zakona, odpravi odredbo.

4

+

(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 359. člena tega zakona, odpravi odredbo.

5

·

(5) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 359. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo ali jo spremeni. Banka Slovenije pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora. 10.3.3. Odvzem dovoljenja

5

·

(5) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 359. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo ali jo spremeni. Banka Slovenije pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora. 10.3.3. Odvzem dovoljenja

1

−

(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:

1

+

(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:

2

·

1. odločitev o odvzemu dovoljenja z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja,

2

·

1. odločitev o odvzemu dovoljenja z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja,

3

·

2. firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,

3

·

2. firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,

4

·

3. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.

4

·

3. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.

5

·

(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.

5

·

(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.

1

−

Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj morajo vložniki plačati takso, določeno s tarifo Banke Slovenije.

1

+

Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj in za izdajo dovoljenj, ki jih Banka Slovenije izdaja po uradni dolžnosti, morajo vložniki oziroma prejemniki dovoljenj plačati takso, določeno s tarifo Banke Slovenije.

1

·

(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Banka Slovenije od vložnika zahteva:

1

·

(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Banka Slovenije od vložnika zahteva:

2

·

1. da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,

2

·

1. da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,

3

−

2. da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja z njim povezanih oseb.

3

+

2. da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona.

4

·

(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 235. do 240. člen tega zakona.

4

·

(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 235. do 240. člen tega zakona.

5

·

(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo:

5

·

(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo:

6

·

1. če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena, Banki Slovenije ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin ali

6

·

1. če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena, Banki Slovenije ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin ali

7

·

2. če vložnik odkloni zahtevo Banke Slovenije iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.

7

·

2. če vložnik odkloni zahtevo Banke Slovenije iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.

1

−

(1) Pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve mora Banka Slovenije vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev:

1

+

(1) Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev, ugotovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka 375. člena tega zakona, ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za to odločitev.

2

−

1. če oceni, da je zahteva neutemeljena na podlagi dejstev, ugotovljenih po prvem odstavku 375. člena tega zakona,

−

3

−

2. če namerava zahtevo zavrniti po tretjem odstavku 375. člena tega zakona ali

−

4

−

3. če namerava zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža.

−

5

·

(2) Za možnost izjave iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 332. člena tega zakona, le da se rok za izjavo »osem dni« nadomesti z rokom »15 dni«.

2

·

(2) Za možnost izjave iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 332. člena tega zakona, le da se rok za izjavo »osem dni« nadomesti z rokom »15 dni«.

1

·

(1) Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo teh dovoljenj odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve:

1

·

(1) Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo teh dovoljenj odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve:

2

·

1. za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,

2

·

1. za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,

3

·

2. za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev,

3

·

2. za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev,

4

·

3. za izdajo dovoljenja na podlagi določb 4. poglavja tega zakona ali predpisa o upravljanju s tveganji in

4

·

3. za izdajo dovoljenja na podlagi določb 4. poglavja tega zakona ali predpisa o upravljanju s tveganji in

5

·

4. za izdajo odločbe iz 142. člena tega zakona.

5

·

4. za izdajo odločbe iz 142. člena tega zakona.

6

·

(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj mora Banka Slovenije odločiti v treh mesecih od prejema zahteve.

6

·

(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj mora Banka Slovenije odločiti v treh mesecih od prejema zahteve.

7

·

(3) Če je Banka Slovenije izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti v roku iz šestega odstavka 374. člena tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.

7

·

(3) Če je Banka Slovenije izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti v roku iz šestega odstavka 374. člena tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.

8

·

(4) Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena po 376. členu tega zakona vložnika pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.

8

·

(4) Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena po 376. členu tega zakona vložnika pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.

9

−

(5) Banka mora šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz 3. točke prvega odstavka tega člena obvestiti Banko Slovenije o tej nameri. 10.5. Izvršitev odločb Banke Slovenije

9

+

(5) Banka mora šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz 3. točke prvega odstavka tega člena obvestiti Banko Slovenije o tej nameri, razen v postopku izdaje dovoljenj iz 134.a člena, četrtega odstavka 165. in tretjega odstavka 172. člena tega zakona.

+

1

+

(1) Ne glede na šesti odstavek 374. člena tega zakona, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve.

+

2

+

(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:

+

3

+

1. če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena ni izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti - od prejema zahteve,

+

4

+

2. če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenim s sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom - od prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve.

+

5

+

(3) Ne glede na drugi odstavek 377. člena tega zakona mora Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v 60 delovnih dneh. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:

+

6

+

1. če je Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena izdala potrdilo - od izdaje potrdila,

+

7

+

2. če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ni izdala potrdila - od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.

+

8

+

(4) Banka Slovenije mora v potrdilu iz drugega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena.

+

9

+

(5) V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 375. člena in četrti odstavek 377. člena tega zakona.

+

10

+

(6) Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najkasneje 50 delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.

+

11

+

(7) Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s šestim odstavkom tega člena, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Banka Slovenije lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v skladu s šestim odstavkom tega člena zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve Banke Slovenije za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.

+

12

+

(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve:

+

13

+

1. če je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali

+

14

+

2. če bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.

+

15

+

(9) Banka Slovenije mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena mora biti naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.

+

16

+

(10) Če Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mora v dveh delovnih dneh po sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena, izdati in odpraviti pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.

+

17

+

(11) Če Banka Slovenije do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.

+

18

+

(12) V primeru iz enajstega odstavka tega člena mora Banka Slovenije na zahtevo kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.

+

19

+

(13) Ne glede na prvi odstavek 228. člena tega zakona Banka Slovenije na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve. 10.5. Izvršitev odločb Banke Slovenije

1

·

(1) Odločbe Banke Slovenije postanejo izvršljive z njihovo dokončnostjo, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

1

·

(1) Odločbe Banke Slovenije postanejo izvršljive z njihovo dokončnostjo, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

2

·

(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje, preneha izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije člana uprave.

2

·

(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje, preneha izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije člana uprave.

3

·

(3) Pravnomočne odločbe Banke Slovenije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Banke Slovenije.

3

·

(3) Pravnomočne odločbe Banke Slovenije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Banke Slovenije.

+

4

+

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se denarna kazen na podlagi odločbe o denarni kazni izterja na podlagi določb ZUP o upravni izvršbi za izterjavo denarne obveznosti. Izterjavo denarne kazni, vključno z izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, ne glede na določbe ZUP opravi davčni organ po postopku za izterjavo davčnih obveznosti.

1

·

(1) Odredbe Banke Slovenije ni mogoče prisilno izvršiti.

1

·

(1) Odredbe Banke Slovenije ni mogoče prisilno izvršiti.

2

·

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je mogoče prisilno izvršiti odredbo, s katero je Banka Slovenije izrekla dodatni ukrep nadzora iz 5. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona ali drug ukrep nadzora, katerega vsebina je začasna ali trajna prepoved opravljanja posameznih ali vseh storitev ali poslov.

2

·

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je mogoče prisilno izvršiti odredbo, s katero je Banka Slovenije izrekla dodatni ukrep nadzora iz 5. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona ali drug ukrep nadzora, katerega vsebina je začasna ali trajna prepoved opravljanja posameznih ali vseh storitev ali poslov.

3

·

(3) Za postopek izvršitve odredb iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZUP o upravni izvršbi in 35. člen ZIN.

3

·

(3) Za postopek izvršitve odredb iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZUP o upravni izvršbi in 35. člen ZIN.

4

−

11. POGLAVJE: HRANILNICE

4

+

11. POGLAVJE: HRANILNICE ( prenehalo veljati )

1

−

(1) Za hranilnice se uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona, ki se nanašajo na banke, če ni v tem poglavju drugače določeno.

−

2

−

(2) Hranilnica lahko opravljanje nalog notranjega revidiranja s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.

−

1

−

(1) Hranilnica ne sme opravljati dodatnih finančnih storitev iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.

−

2

−

(2) Hranilnica sme začeti z opravljanjem poslov v tujih valutah, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh poslov.

−

1

−

Najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice je 1.000.000 eurov.

−

2

·

12. POGLAVJE: DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA

1

·

12. POGLAVJE: DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA

1

−

(1) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona, ki se nanašajo na banke, razen 4., 8. in 13. poglavja, če ni v tem poglavju ali predpisu o družbah za izdajo elektronskega denarja drugače določeno.

−

2

−

(2) Za dovoljenje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.

−

3

−

(3) Za opravljanje storitev družbe za izdajo elektronskega denarja države članice se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na banko države članice.

−

4

−

(4) Za opravljanje storitev družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju bančnih storitev banke tretje države.

−

5

−

(5) Za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz 37. člena tega zakona opravljajo storitve izdaje elektronskega denarja, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad drugimi osebami iz 220. člena tega zakona.

−

1

−

(pravnoorganizacijska oblika družbe za izdajo elektronskega denarja) Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.

−

1

−

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja sme opravljati naslednje dejavnosti:

−

2

−

1. storitve izdaje elektronskega denarja,

−

3

−

2. finančne in nefinančne storitve, ki so povezane s storitvijo izdaje elektronskega denarja, kot so:

−

4

−

- upravljanje elektronskega denarja z izvajanjem operativnih in drugih pomožnih storitev, povezanih z njegovo izdajo, in

−

5

−

- izdaja oziroma upravljanje drugih plačilnih instrumentov,

−

6

−

3. storitve shranjevanja podatkov na elektronske naprave za druge osebe.

−

7

−

(2) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, in zlasti ne sme opravljati poslov kreditiranja v kateri koli obliki.

−

8

−

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko neposredno ali prek svojih podrejenih družb imetnica delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, na podlagi katerih ima glasovalne pravice ali delež v kapitalu druge pravne osebe samo, če ta pravna oseba opravlja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za izdajo elektronskega denarja je 1.000.000 eurov.

−

1

−

(1) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja mora biti vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:

−

2

−

1. zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali

−

3

−

2. zneska povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v zadnjih šestih mesecih.

−

4

−

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital družbe za izdajo elektronskega denarja ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 386. člena tega zakona.

−

5

−

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti premoženje najmanj v vrednosti, ki je enaka skupnemu znesku njenih obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naložb, katerih stopnja za tehtanje kreditnega tveganja je 0 odstotkov, in drugih naložb, ki so glede na kreditno tveganje, povezano z njimi, in njihovo likvidnost primerne za kritje obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.

−

6

−

(4) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko opravljanje nalog notranjega revidiranja s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.

−

1

−

(1) Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da se zanjo določbe tega poglavja uporabljajo samo v obsegu, določenem s to odločbo, če:

−

2

−

1. elektronski denar izdaja samo na elektronskih nosilcih, ki uporabniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 eurov,

−

3

−

2. skupni znesek obveznosti na podlagi izdaje elektronskega denarja običajno ne presega 5.000.000 eurov in nikoli ne presega 6.000.000 eurov in

−

4

−

3. izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

−

5

−

- elektronski denar, ki ga izdaja, sprejemajo kot plačilno sredstvo samo njene podrejene družbe, ki opravljajo operativne ali druge pomožne storitve, povezane z izdajo elektronskega denarja, njena nadrejena družba oziroma druge družbe, ki so podrejene isti nadrejeni družbi, ali

−

6

−

- elektronski denar, ki ga izdaja, sprejema samo omejeno število podjetij, ki poslujejo v istih prostorih oziroma v istem lokalno omejenem območju kot družba za izdajo elektronskega denarja, ter med njimi in družbo za izdajo elektronskega denarja obstajajo tesne finančne ali poslovne povezave.

−

7

−

(2) Za družbo za izdajo elektronskega denarja iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe tega zakona o vzajemnem priznavanju storitev izdaje elektronskega denarja iz 91. do 95. člena tega zakona.

−

1

−

Banka Slovenije za družbe za izdajo elektronskega denarja predpiše podrobnejša pravila o:

1

+

13. POGLAVJE: BANČNO INTERESNO ZDRUŽENJE IN SISTEM IZMENJAVE INFORMACIJ O BONITETI STRANK ( prenehalo veljati )

2

−

1. upravljanju s tveganji in o poročanju,

−

3

−

2. poslovnih knjigah, letnih poročilih, revidiranju in razkritjih.

−

4

−

13. POGLAVJE: BANČNO INTERESNO ZDRUŽENJE

−

1

−

(1) Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1.

−

2

−

(2) Bančno interesno združenje lahko poleg nalog iz pogodbe o ustanovitvi:

−

3

−

1. organizira sistem jamstva za vloge nad zneskom, določenem v tretjem odstavku 310. člena tega zakona, in

−

4

−

2. izvaja izobraževanje bančnih kadrov ter izdaja potrdila o opravljenem izobraževanju.

−

5

−

(3) Vse banke morajo, ne glede na to, ali so članice bančnega interesnega združenja, organizirati sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe, med bankami iz 4. točke drugega odstavka 215. člena tega zakona. Ta sistem lahko za banke organizira tudi bančno interesno združenje.

−

6

−

(4) Banke morajo v sistem iz tretjega odstavka tega člena posredovati informacije o boniteti svojih strank.

−

1

−

(1) Banke morajo vzpostaviti shemo zunajsodnega reševanja sporov med ponudniki storitev in strankami (potrošniki).

1

+

14. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE ( delno prenehalo veljati )

2

−

(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način ter postopek odločanja predpiše banka s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.

−

3

−

(3) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o shemi zunajsodnega reševanja sporov.

−

4

−

14. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE

−

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:

2

·

1. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih storitev, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev ter pomožnih bančnih storitev (tretji odstavek 41. člena);

2

·

1. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih storitev, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev ter pomožnih bančnih storitev (tretji odstavek 41. člena);

3

·

2. če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona;

3

·

2. če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona;

4

−

3. če pridobi delnice oziroma poslovne deleže druge pravne osebe v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena tega zakona;

4

+

3. če v likvidaciji opravlja posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona;

5

−

4. če v likvidaciji opravlja posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona;

5

+

4. če na ozemlju Republike Slovenije opravlja vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije oziroma predhodno obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 81. člena);

6

−

5. če na ozemlju Republike Slovenije opravlja vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije oziroma predhodno obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 81. člena);

6

+

5. če po prenehanju dovoljenja za opravljanje bančnih storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona; 5.a če ne ravna v skladu z odredbo iz 88.č člena tega zakona;

7

−

6. če po prenehanju dovoljenja za opravljanje bančnih storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona;

7

+

6. če ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri obvestila Banko Slovenije (prvi odstavek 91. člena);

8

−

7. če ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri obvestila Banko Slovenije (prvi odstavek 91. člena);

8

+

7. če začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s 93. členom tega zakona;

9

−

8. če začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s 93. členom tega zakona;

9

+

8. če glede podružnice v državi članici ne obvesti Banke Slovenije oziroma nadzornega organa države članice en mesec pred izvršitvijo nameravane spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona;

10

−

9. če glede podružnice v državi članici ne obvesti Banke Slovenije oziroma nadzornega organa države članice en mesec pred izvršitvijo nameravane spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona;

10

+

9. če začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v nasprotju s prvim odstavkom 95. člena tega zakona;

11

−

10. če začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v nasprotju s prvim odstavkom 95. člena tega zakona;

11

+

10. če ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 96. člena);

12

−

11. če ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 96. člena);

12

+

11. če ne vzpostavi in ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 124. člena tega zakona; 11.a če brez dovoljenja Banke Slovenije iz drugega odstavka 134.a člena tega zakona izplača ali odkupi finančni instrument iz 133. ali 134. člena tega zakona pred datumom njegove dospelosti ali opravi drugo podobno dejanje, ki ima za posledico, da se navedeni finančni instrumenti ne upoštevajo več pri izračunu kapitala;

13

−

12. če ne vzpostavi in ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 124. člena tega zakona;

13

+

12. če izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 190. člena tega zakona; 12.a če izplača obresti, dividende ali druge oblike izplačil na hibridne instrumente iz 4. točke prvega odstavka 133. člena v nasprotju s prepovedjo iz 190.a člena tega zakona;

14

−

13. če izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 190. člena tega zakona;

14

+

13. če Banki Slovenije ne poroča v skladu s 194. členom tega zakona;

15

−

14. če Banki Slovenije ne poroča v skladu s 194. členom tega zakona;

15

+

14. če pridobi kvalificirani oziroma višji delež v finančni družbi tretje države, ne da bi obvestila Banko Slovenije v skladu s 196. členom tega zakona;

16

−

15. če pridobi kvalificirani oziroma višji delež v finančni družbi tretje države, ne da bi obvestilo Banko Slovenije v skladu s 196. členom tega zakona;

16

+

15. če ne organizira službe notranje revizije v skladu s 197., 198. ali 199. členom tega zakona;

17

−

16. če ne organizira službe notranje revizije v skladu s 197., 198. ali 199. členom tega zakona;

17

+

16. če nima letnega načrta dela službe notranje revizije oziroma ta ni sestavljen v skladu z 200. členom tega zakona;

18

−

17. če nima letnega načrta dela službe notranje revizije oziroma ta ni sestavljen v skladu z 200. členom tega zakona;

18

+

17. če služba notranje revizije ne izdeluje poročil o notranjem revidiranju oziroma ta niso sestavljena v skladu z 201. členom tega zakona;

19

−

18. če služba notranje revizije ne izdeluje poročil o notranjem revidiranju oziroma ta niso sestavljena v skladu z 201. členom tega zakona;

19

+

18. če služba notranje revizije ne obvešča uprave oziroma nadzornega sveta banke v skladu z 202. členom tega zakona;

20

−

19. če služba notranje revizije ne obvešča uprave oziroma nadzornega sveta banke v skladu z 202. členom tega zakona;

20

+

19. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 203. členom tega zakona;

21

−

20. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju z drugim odstavkom 203. členom tega zakona;

21

+

20. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih letnih računovodskih izkazov v roku enega meseca po koncu koledarskega leta oziroma nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov v roku dveh mesecev po koncu koledarskega leta (drugi odstavek 205. člena);

22

−

21. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih letnih računovodskih izkazov v roku dveh mesecev po koncu koledarskega leta oziroma nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta (drugi odstavek 205. člena);

22

+

21. če glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 207. in 209. členom tega zakona;

23

−

22. če glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 207. in 209. členom tega zakona;

23

+

22. če Banki Slovenije v roku, določenem v prvem odstavku 210. člena tega zakona, ne predloži letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 ali dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona;

24

−

23. če Banki Slovenije ne predloži revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila v rokih, določenih v tretjem odstavku 210. člena tega zakona;

24

+

23. če v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 213. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;

25

−

24. če na svojih javnih spletnih straneh ne objavi revidiranega letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila v roku, določenem v prvem odstavku 213. člena tega zakona;

25

+

24. če ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi (četrti odstavek 213. člena);

26

·

25. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona;

26

·

25. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona;

27

−

26. če v postopku prisilne likvidacije sklepa nove posle, v nasprotju z 270. členom tega zakona;

27

+

26. če v postopku prisilne likvidacije sklepa nove posle v nasprotju z 270. členom tega zakona;

28

−

27. če ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 300. člena tega zakona.

28

+

27. če ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 300. člena tega zakona;

29

−

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

29

+

28. ( prenehala veljati ) ;

+

30

+

29. ( prenehala veljati ) .

+

31

+

(2) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

·

(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:

1

·

(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:

2

−

1. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 195. člena oziroma 234. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 1. točke 226. člena tega zakona;

2

+

1. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 195. člena oziroma 234. členom tega zakona;

3

−

2. če objavlja informacije o sistemu jamstva za vloge v nasprotju s prvim odstavkom 311. člena tega zakona oziroma oglašuje v nasprotju z drugim odstavkom 311. člena tega zakona.

3

+

2. ( prenehala veljati ) .

4

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

4

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

−

(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za izdajo elektronskega denarja:

−

2

−

1. če v nasprotju z določbo drugega odstavka 385. člena tega zakona opravlja druge dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega odstavka 385. člena tega zakona, in zlasti, če opravlja posle kreditiranja v kateri koli obliki;

−

3

−

2. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s predpisom, izdanim na podlagi 389. člena tega zakona.

−

4

−

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za izdajo elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član uprave banke oziroma hranilnice:

1

+

(1) Z globo od 2.500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje član uprave banke oziroma hranilnice:

2

−

1. ki ne zagotovi, da banka posluje v skladu s pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona;

2

+

1. ki ne zagotovi, da banka posluje v skladu s pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona; 1.a ki ne zagotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo o odpravi kršitve ali odredbo z dodatnimi ukrepi, odpravljene v določenem roku;

3

·

2. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz 67. člena tega zakona;

3

·

2. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz 67. člena tega zakona;

4

·

3. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz drugega odstavka 195. člena tega zakona;

4

·

3. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz drugega odstavka 195. člena tega zakona;

5

·

4. ki izredni upravi ne omogoči nemudoma dostopa do vse poslovne in druge dokumentacije banke oziroma ne pripravi poročila o predaji poslov (prvi odstavek 259. člena);

5

·

4. ki izredni upravi ne omogoči nemudoma dostopa do vse poslovne in druge dokumentacije banke oziroma ne pripravi poročila o predaji poslov (prvi odstavek 259. člena);

6

·

5. ki izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju na zahtevo ne da vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil o poslovanju banke (drugi odstavek 259. člena).

6

·

5. ki izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju na zahtevo ne da vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil o poslovanju banke (drugi odstavek 259. člena).

7

−

(2) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta banke oziroma hranilnice:

7

+

(2) Z globo od 400 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta banke oziroma hranilnice:

8

·

1. ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 74. člena tega zakona;

8

·

1. ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 74. člena tega zakona;

9

·

2. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona.

9

·

2. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona.

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

2

·

1. ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 35. člena tega zakona;

2

·

1. ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 35. člena tega zakona;

3

−

2. ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v nasprotju s prepovedjo iz 37. člena tega zakona.

3

+

2. (prenehala veljati) ;

+

4

+

3. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona, ali kako drugače ovira nadzor iz drugega odstavka 308. člena tega zakona.

4

·

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

5

·

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

5

·

(3) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba:

6

·

(3) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba:

6

·

1. ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 35. člena tega zakona;

7

·

1. ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 35. člena tega zakona;

7

−

2. ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v nasprotju s prepovedjo iz 37. člena tega zakona.

8

+

2. (prenehala veljati) ;

+

9

+

3. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona, ali kako drugače ovira nadzor iz drugega odstavka 308. člena tega zakona.

8

·

(4) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

10

·

(4) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

9

−

1. ki pridobi delnice banke oziroma hranilnice v nasprotju s prvim oziroma tretjim odstavkom 45. člena tega zakona;

11

+

1. ki pridobi delnice banke oziroma hranilnice v nasprotju s prvim, tretjim oziroma četrtim odstavkom 45. člena tega zakona; 1.a ki v roku, določenem v odredbi o odsvojitvi delnic iz 53. člena tega zakona, ne odsvoji delnic banke, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom;

10

−

2. ki sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 57. člena tega zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobil dovoljenje Banke Slovenije;

12

+

2. ki sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 57. člena tega zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobil dovoljenje Banke Slovenije.

11

−

3. ki pridobi položaj nadrejene osebe banke oziroma hranilnice v nasprotju z 58. členom tega zakona.

−

12

·

(5) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

13

·

(5) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

13

·

(6) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba - delničar banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

14

·

(6) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba - delničar banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

14

·

(7) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sklene podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega pridobi položaj nadrejene osebe banke oziroma hranilnice, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Banke Slovenije iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.

15

·

(7) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sklene podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega pridobi položaj nadrejene osebe banke oziroma hranilnice, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Banke Slovenije iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.

15

·

(8) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.

16

·

(8) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.

16

·

(9) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.

17

·

(9) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.

+

18

+

(10) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka ali druga pravna oseba, ki je članica sistema iz prvega odstavka 390.a člena tega zakona:

+

19

+

1. če uporabi podatek iz tretjega ali četrtega odstavka 390.a člena tega zakona v nasprotju s petim, sedmim, devetim, desetim, enajstim ali dvanajstim odstavkom 390.a člena tega zakona;

+

20

+

2. če napačnega podatka ne izbriše v treh delovnih dneh po prejemu ugovora svoje stranke ali po dnevu, ko sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek (osmi odstavek 390.a člena);

+

21

+

3. če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

+

22

+

(11) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.

+

23

+

(12) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.

+

24

+

(13) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je upravljavec sistema iz prvega odstavka 390.a člena tega zakona:

+

25

+

1. če ne zagotovi delovanja sistema v skladu z devetim odstavkom 390.a člena tega zakona;

+

26

+

2. če sistem ni izdelan tako, da po poteku roka iz desetega ali enajstega odstavka 390.a, podatek izbriše;

+

27

+

3. če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

+

28

+

4. če v sistem vključi pravno osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka 390.a člena tega zakona;

+

29

+

5. če ne sprejme pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a člena tega zakona ali če jih začne uporabljati pred pridobitvijo soglasja Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (štirinajsti odstavek 390.a člena).

+

30

+

(14) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca sistema, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.

+

31

+

(15) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.

+

32

+

(16) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba iz prvega odstavka 88.a člena tega zakona, v kateri je banka pridobila kvalificirano naložbo, ki ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 88.d člena tega zakona.

+

33

+

(17) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz šestnajstega odstavka tega člena.

+

34

+

(18) Ne glede na 402. člena tega zakona je prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz desetega do petnajstega odstavka tega člena, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.

+

35

+

(19) Prekrškovni organ lahko za prekrške iz desetega do petnajstega odstavka tega člena izreče globo v znesku, višjem od najnižje mere za posamezni prekršek.

+

36

+

(20) Z globo od 50.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje banka oziroma druga pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če Agencije za trg vrednostnih papirjev najkasneje v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve vrednostnih papirjev o tem dejstvu ne obvesti (četrti odstavek 59.a člena, peti odstavek 128.a člena, četrti odstavek 262.i člena).

+

37

+

(21) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz dvajsetega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba banke, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

+

38

+

(22) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

+

39

+

(23) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je banka, pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od 3.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba banke, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.

+

40

+

(24) Za prekrške iz prejšnjih odstavkov je prekrškovni organ Agencija za trg vrednostnih papirjev.

+

41

+

(25) Glede izreka globe in postopka se uporablja določba 73. člena ZPre-1, glede zastaranja pa določba 73.a člena ZPre-1.

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje:

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje:

2

−

1. podrejena družba, ki nadrejeni banki v bančni skupini oziroma banki, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, ne posreduje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (prvi odstavek 289. člena);

2

+

1. podrejena družba, ki nadrejeni banki v bančni skupini oziroma banki, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding, ne posreduje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (prvi odstavek 289. člena);

3

−

2. nadrejeni finančni holding, ki svoji podrejeni banki ne posreduje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (drugi odstavek 289. člena);

3

+

2. nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding, ki svoji podrejeni banki ne posreduje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (drugi odstavek 289. člena);

4

−

3. podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding, ki Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu s četrtim odstavkom 289. člena tega zakona;

4

+

3. podrejena družba, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding, ki Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu s četrtim odstavkom 289. člena tega zakona;

5

·

4. mešani poslovni holding oziroma njegova podrejena družba, ki podrejenim kreditnim institucijam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh bank, ne posreduje vseh informacij, ki so pomembne za nadzor teh podrejenih bank (prvi odstavek 299. člena);

5

·

4. mešani poslovni holding oziroma njegova podrejena družba, ki podrejenim kreditnim institucijam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh bank, ne posreduje vseh informacij, ki so pomembne za nadzor teh podrejenih bank (prvi odstavek 299. člena);

6

·

5. podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnem in odgovornem za nadzor podrejenih bank, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu z drugim odstavkom 299. člena.

6

·

5. podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnem in odgovornem za nadzor podrejenih bank, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu z drugim odstavkom 299. člena.

7

·

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

7

·

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:

1

·

(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:

2

−

1. če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročila v skladu s četrtim odstavkom 211. člena tega zakona;

2

+

1. če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročil v skladu s prvim odstavkom 211. člena tega zakona oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona;

3

−

2. če ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dejstvih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 212. člena tega zakona oziroma ji ne posreduje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona.

3

+

2. če Banki Slovenije na njeno zahtevo ne da dodatnih pojasnil v skladu s tretjim odstavkom 211. člena tega zakona;

+

4

+

3. če ne popravi oziroma dopolni svojih poročil v skladu z zahtevo Banke Slovenije iz 1. točke četrtega odstavka 211. člena tega zakona;

+

5

+

4. če ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dejstvih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 212. člena tega zakona oziroma ji ne posreduje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona.

4

·

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

6

·

(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

·

(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

1

·

(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

2

·

(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.

2

·

(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.

3

·

(3) Ne glede na 330. člen tega zakona, se za postopek o prekršku uporablja zakon, ki ureja prekrške.

3

·

(3) Ne glede na 330. člen tega zakona, se za postopek o prekršku uporablja zakon, ki ureja prekrške.

4

−

(4) Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe, pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 392. do 401. člena tega zakona.

4

+

(4) Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe, pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 392. do 401. člena tega zakona. Zakon o bančništvu - ZBan-1 (Ur adni list RS, št. 131/06 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »15. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

5

−

15. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

−

1

−

(uskladitev kvalificiranih imetnikov z novo prepovedjo)

−

2

·

(1) Ne glede na 407. člen tega zakona, dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki je bilo izdano pravni osebi, v kateri ima banka najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v njenem kapitalu, preneha veljati z iztekom šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

1

·

(1) Ne glede na 407. člen tega zakona, dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki je bilo izdano pravni osebi, v kateri ima banka najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v njenem kapitalu, preneha veljati z iztekom šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

3

·

(2) Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji delnic banke, na podlagi katerih dosega ali presega kvalificirani delež v banki, nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega zakona.

2

·

(2) Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji delnic banke, na podlagi katerih dosega ali presega kvalificirani delež v banki, nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega zakona.

1

·

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dne 1. januarja 2007, razen:

1

·

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dne 1. januarja 2007, razen:

2

·

1. določb 71. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati v skladu s 411. členom tega zakona,

2

·

1. določb 71. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati v skladu s 411. členom tega zakona,

3

·

2. drugega odstavka 143. člena, 3. točke prvega odstavka 159. člena in 162. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati dne 1. januarja 2008, in

3

·

2. drugega odstavka 143. člena, 3. točke prvega odstavka 159. člena in 162. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati dne 1. januarja 2008, in

4

−

3. drugega odstavka 406. člena tega zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona. Št. 450-03/95-16/23 Ljubljana, dne 23. novembra 2006 EPA 1090-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.

4

+

3. drugega odstavka 406. člena tega zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. novembra 2013. Št. 003-02-9/2013-14 Ljubljana, dne 22. novembra 2013 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1L)

−

1

−

Naslov pododdelka 7.8.2. se spremeni tako, da se glasi: »7.8.2. Posebne določbe za priznanje učinkov ukrepov pristojnih organov zoper banke, ki opravljajo storitve v drugi državi članici, in za banko države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji«.

−

1

−

Naslov pododdelka 10.2.2. se spremeni tako, da se glasi: »10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke in o izrednem ukrepu«.

−

1

−

Naslov 10.2.3. pododdelka se črta.

−

1

−

(1) Postopki sodnega varstva, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona, če ni v drugem do četrtem odstavku tega člena določeno drugače.

−

2

−

(2) Če je uprava banke na podlagi pravil, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona, vložila tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, se za razmerja med člani uprave in delničarji banke glede uveljavljanja pravic sodnega varstva zoper odločbo o izrednem ukrepu po uveljavitvi tega zakona uporablja 32. člen tega zakona.

−

3

−

(3) Če je bila odločba o imenovanju izredne uprave banki izrečena v zadnjih šestih mesecih pred uveljavitvijo tega zakona, in uprava banke, ki so ji na tej podlagi prenehala druga pooblastila za zastopanje banke, ni vložila tožbe za uveljavljanje sodnega varstva zoper to odločbo po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona, lahko po uveljavitvi tega zakona delničarji banke, ki skupno dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke, pooblastijo enega ali več članov uprave banke, ki so jim na podlagi odločbe Banke Slovenije prenehala druga pooblastila za zastopanje banke, da v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona vložijo tožbo zaradi uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu.

−

4

−

(4) Za uveljavljanje sodnega varstva v skladu s prejšnjim odstavkom se smiselno uporabljajo določbe 32. člena tega zakona.

−

1

−

Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo funkcijo člana izredne uprave banke, svoje premoženjsko stanje prijavijo v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

−

1

−

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/13-24/28 Ljubljana, dne 14. novembra 2013 EPA 1513-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik

−