← Back to list
Zakon o bančništvu
ZBan-2
23articles changed
+9removed
+14modified
added 108removed 1918words
91paragraphs
1
−
- starš ali posvojitelj te osebe ali osebe iz prve alineje te točke;
1
+
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
2
·
1. »bančna skupina« pomeni skupino, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
2
·
1. »bančna skupina« pomeni skupino, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
3
·
- kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji,
3
·
- kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji,
4
·
- kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem,
4
·
- kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem,
5
·
- nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija ali
5
·
- nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija ali
6
·
- nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija;
6
·
- nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija;
7
·
2. »dejanski stroški« so stroški, katerih višina ne presega stroškov, ki nastanejo oziroma je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali zaradi opravljanja storitve ali dejavnosti;
7
·
2. »dejanski stroški« so stroški, katerih višina ne presega stroškov, ki nastanejo oziroma je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali zaradi opravljanja storitve ali dejavnosti;
8
·
3. »država članica« pomeni državo članico Evropske unije ali državo podpisnico Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3);
8
·
3. »država članica« pomeni državo članico Evropske unije ali državo podpisnico Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3);
9
·
4. »EU nadrejena družba« pomeni EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
9
·
4. »EU nadrejena družba« pomeni EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
10
·
5. »Evropski bančni odbor« pomeni Evropski odbor za bančništvo, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. januarja 2004, str. 36);
10
·
5. »Evropski bančni odbor« pomeni Evropski odbor za bančništvo, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. januarja 2004, str. 36);
11
·
6. »Evropski odbor za sistemska tveganja« pomeni Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010;
11
·
6. »Evropski odbor za sistemska tveganja« pomeni Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010;
12
·
7. »Evropski bančni organ« pomeni Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010;
12
·
7. »Evropski bančni organ« pomeni Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010;
13
·
8. »Evropski organ za vrednostne papirje in trge« pomeni Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010;
13
·
8. »Evropski organ za vrednostne papirje in trge« pomeni Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010;
14
·
9. »Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine« pomeni Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010;
14
·
9. »Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine« pomeni Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010;
15
·
10. »evropski nadzorni organ« pomeni Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;
15
·
10. »evropski nadzorni organ« pomeni Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;
16
·
11. »finančna družba« pomeni:
16
·
11. »finančna družba« pomeni:
17
·
- institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državi članici,
17
·
- institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državi članici,
18
·
- finančno institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državni članici, če je finančna institucija podrejena družba kreditne institucije, investicijskega podjetja ali podjetja iz tretje ali četrte alineje te točke ter je vključena v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe (EU) št. 575/2013,
18
·
- finančno institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državni članici, če je finančna institucija podrejena družba kreditne institucije, investicijskega podjetja ali podjetja iz tretje ali četrte alineje te točke ter je vključena v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe (EU) št. 575/2013,
19
·
- finančni holding, mešani finančni holding in mešani poslovni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici,
19
·
- finančni holding, mešani finančni holding in mešani poslovni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici,
20
·
- nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji, EU nadrejeni finančni holding, nadrejenih mešanih finančnih holdingov v Republiki Sloveniji in EU nadrejeni mešani finančni holding,
20
·
- nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji, EU nadrejeni finančni holding, nadrejenih mešanih finančnih holdingov v Republiki Sloveniji in EU nadrejeni mešani finančni holding,
21
·
- podružnico banke tretje države v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
21
·
- podružnico banke tretje države v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
22
·
12. »finančna pogodba« pomeni katerokoli od naslednjih pogodb ali sporazumov:
22
·
12. »finančna pogodba« pomeni katerokoli od naslednjih pogodb ali sporazumov:
23
·
- pogodbe o vrednostnih papirjih, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo vrednostnega papirja, skupine ali indeksa vrednostnih papirjev, opcijami na vrednostni papir ali skupino ali indeks vrednostnih papirjev, posli začasne prodaje ali začasnega odkupa takšnega vrednostnega papirja, skupine ali indeksa,
23
·
- pogodbe o vrednostnih papirjih, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo vrednostnega papirja, skupine ali indeksa vrednostnih papirjev, opcijami na vrednostni papir ali skupino ali indeks vrednostnih papirjev, posli začasne prodaje ali začasnega odkupa takšnega vrednostnega papirja, skupine ali indeksa,
24
·
- pogodbe o blagu, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo blaga ali skupine ali indeksa blaga z dobavo v prihodnosti, opcijami na blago ali skupino ali indeks blaga, posli začasne prodaje oziroma začasnega odkupa takšnega blaga, skupine ali indeksa,
24
·
- pogodbe o blagu, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo blaga ali skupine ali indeksa blaga z dobavo v prihodnosti, opcijami na blago ali skupino ali indeks blaga, posli začasne prodaje oziroma začasnega odkupa takšnega blaga, skupine ali indeksa,
25
·
- terminske pogodbe in terminske dogovore, vključno s pogodbami (ki niso pogodbe o blagu iz prejšnje alineje) za nakup, prodajo ali prenos blaga ali premoženja druge vrste, storitve, pravice ali poslovnega deleža po določeni ceni na datum v prihodnosti,
25
·
- terminske pogodbe in terminske dogovore, vključno s pogodbami (ki niso pogodbe o blagu iz prejšnje alineje) za nakup, prodajo ali prenos blaga ali premoženja druge vrste, storitve, pravice ali poslovnega deleža po določeni ceni na datum v prihodnosti,
26
·
- sporazume o zamenjavah, vključno z zamenjavami in opcijami v zvezi z obrestnimi merami, sporazumi o promptnem ali drugem menjalnem tečaju, valuto, delniškim indeksom ali lastniškim instrumentom, dolžniškim indeksom ali dolžniškim instrumentom, blagovnimi indeksi ali blagom, vremenom, izpusti ali inflacijo, zamenjavami celotnih donosov, zamenjavami kreditnih razmikov ali kreditnimi zamenjavami, ter drugimi podobnimi sporazumi ali transakcijami, s katerim se periodično trguje na trgih zamenjav ali izvedenih finančnih instrumentov,
26
·
- sporazume o zamenjavah, vključno z zamenjavami in opcijami v zvezi z obrestnimi merami, sporazumi o promptnem ali drugem menjalnem tečaju, valuto, delniškim indeksom ali lastniškim instrumentom, dolžniškim indeksom ali dolžniškim instrumentom, blagovnimi indeksi ali blagom, vremenom, izpusti ali inflacijo, zamenjavami celotnih donosov, zamenjavami kreditnih razmikov ali kreditnimi zamenjavami, ter drugimi podobnimi sporazumi ali transakcijami, s katerim se periodično trguje na trgih zamenjav ali izvedenih finančnih instrumentov,
27
·
- sporazume o medbančnem zadolževanju, kjer je rok vračila največ tri mesece,
27
·
- sporazume o medbančnem zadolževanju, kjer je rok vračila največ tri mesece,
28
·
- okvirne sporazume za pogodbe ali sporazume iz prve do pete alineje te točke;
28
·
- okvirne sporazume za pogodbe ali sporazume iz prve do pete alineje te točke;
29
·
13. »izredna javnofinančna pomoč« pomeni državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali drugo javnofinančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
29
·
13. »izredna javnofinančna pomoč« pomeni državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali drugo javnofinančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
30
·
14. »Komisija« pomeni Evropsko komisijo;
30
·
14. »Komisija« pomeni Evropsko komisijo;
31
·
15. »modelsko tveganje« pomeni morebitno izgubo, ki jo lahko utrpi banka kot posledico odločitev, ki bi lahko načeloma temeljile na rezultatih notranjih modelov, in sicer zaradi napak pri razvoju, izvajanju ali uporabi tovrstnih modelov;
31
·
15. »modelsko tveganje« pomeni morebitno izgubo, ki jo lahko utrpi banka kot posledico odločitev, ki bi lahko načeloma temeljile na rezultatih notranjih modelov, in sicer zaradi napak pri razvoju, izvajanju ali uporabi tovrstnih modelov;
32
·
16. »nadzorni organ« je nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor nad subjekti finančnega sektorja, in ni pristojni organ, in na območju Republike Slovenije pomeni Agencijo za zavarovalni nadzor ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev;
32
·
16. »nadzorni organ« je nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor nad subjekti finančnega sektorja, in ni pristojni organ, in na območju Republike Slovenije pomeni Agencijo za zavarovalni nadzor ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev;
33
·
17. »notranji pristop« pomeni pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz prvega odstavka 143. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, pristop na podlagi notranjih modelov iz 221. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, pristop na podlagi lastnih ocen iz 225. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, pristop na podlagi naprednih pristopov za merjenje iz drugega odstavka 312. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, metoda notranjih modelov iz 283. in 363. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 ter pristop notranjega ocenjevanja iz tretjega odstavka 259. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
33
·
17. »notranji pristop« pomeni pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz prvega odstavka 143. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, pristop na podlagi notranjih modelov iz 221. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, pristop na podlagi lastnih ocen iz 225. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, pristop na podlagi naprednih pristopov za merjenje iz drugega odstavka 312. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, metoda notranjih modelov iz 283. in 363. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 ter pristop notranjega ocenjevanja iz tretjega odstavka 259. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
34
·
18. »Odbor za finančno stabilnost« pomeni Odbor za finančno stabilnost, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
34
·
18. »Odbor za finančno stabilnost« pomeni Odbor za finančno stabilnost, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
35
·
19. »organ nadzora« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet banke in v enotirnem sistemu upravljanja neizvršne člane upravnega odbora banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke;
35
·
19. »organ nadzora« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet banke in v enotirnem sistemu upravljanja neizvršne člane upravnega odbora banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke;
36
·
20. »organ vodenja« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja upravo banke in v enotirnem sistemu upravljanja izvršne direktorje banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za vodenje poslov banke;
36
·
20. »organ vodenja« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja upravo banke in v enotirnem sistemu upravljanja izvršne direktorje banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za vodenje poslov banke;
37
·
21. »ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
37
·
21. »ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
38
·
- njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
38
·
- njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
39
·
- otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje,
39
·
- otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje,
40
·
- druga oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo, ali
40
·
- druga oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo, ali
41
·
- starš ali posvojitelj te osebe ali osebe iz prve alineje te točke;
41
·
- starš ali posvojitelj te osebe ali osebe iz prve alineje te točke;
42
·
22. »pomembna banka« pomeni banko, ki jo kot pomembno opredeli Banka Slovenije na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon;
42
·
22. »pomembna banka« pomeni banko, ki jo kot pomembno opredeli Banka Slovenije na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon;
43
·
23. »pristojni organ« pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v 40. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, ter Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013;
43
·
23. »pristojni organ« pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v 40. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, ter Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013;
44
·
24. »skupina« pomeni nadrejeno osebo in njene podrejene družbe;
44
·
24. »skupina« pomeni nadrejeno osebo in njene podrejene družbe;
45
·
25. »sistemsko pomembna banka« pomeni banko, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje in ima položaj:
45
·
25. »sistemsko pomembna banka« pomeni banko, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje in ima položaj:
46
·
- EU nadrejene banke,
46
·
- EU nadrejene banke,
47
·
- podrejene banke EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu,
47
·
- podrejene banke EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu,
48
·
- banke, ki ni podrejena subjektu iz prve in druge alineje te točke;
48
·
- banke, ki ni podrejena subjektu iz prve in druge alineje te točke;
49
·
26. »sistemsko tveganje« pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;
49
·
26. »sistemsko tveganje« pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;
50
·
27. »subjekt v skupini« pomeni pravno osebo, ki je del skupine;
50
·
27. »subjekt v skupini« pomeni pravno osebo, ki je del skupine;
51
·
28. »tretja država« pomeni državo, ki ni država članica;
51
·
28. »tretja država« pomeni državo, ki ni država članica;
52
·
29. »upravljalni organ« pomeni organ vodenja ali nadzora banke;
52
·
29. »upravljalni organ« pomeni organ vodenja ali nadzora banke;
53
·
30. »višje vodstvo« pomeni fizične osebe, ki v banki opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne organu vodenja za vsakodnevno izvajanje poslov banke.
53
·
30. »višje vodstvo« pomeni fizične osebe, ki v banki opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne organu vodenja za vsakodnevno izvajanje poslov banke.
54
·
(2) Pojmi elektronski denar, plačilna storitev in storitve upravljanja plačilnih sistemov imajo enak pomen, kakor je določen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme.
54
·
(2) Pojmi elektronski denar, plačilna storitev in storitve upravljanja plačilnih sistemov imajo enak pomen, kakor je določen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme.
55
·
(3) Banka Slovenije opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne banke iz 22. točke prvega odstavka tega člena v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba (EU) št. 575/2013. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne banke Banka Slovenije upošteva:
55
·
(3) Banka Slovenije opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne banke iz 22. točke prvega odstavka tega člena v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba (EU) št. 575/2013. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne banke Banka Slovenije upošteva:
56
·
1. velikost in notranjo organiziranost banke,
56
·
1. velikost in notranjo organiziranost banke,
57
·
2. naravo, obseg in zapletenosti dejavnosti, ki jih banka opravlja,
57
·
2. naravo, obseg in zapletenosti dejavnosti, ki jih banka opravlja,
58
·
3. pomen banke za lokalni trg.
58
·
3. pomen banke za lokalni trg.
1
·
(uporaba pojmov, ki so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 575/2013)
1
·
(uporaba pojmov, ki so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 575/2013)
2
·
(1) V tem zakonu se pojmi, ki so opredeljeni v 4. členu Uredbe (EU) št. 575/2013, z upoštevanjem drugega odstavka tega člena uporabljajo v enakem pomenu, kot je določen v tej uredbi.
2
·
(1) V tem zakonu se pojmi, ki so opredeljeni v 4. členu Uredbe (EU) št. 575/2013, z upoštevanjem drugega odstavka tega člena uporabljajo v enakem pomenu, kot je določen v tej uredbi.
3
·
(2) Za potrebe tega zakona se naslednje definicije iz Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo tako, da:
3
·
(2) Za potrebe tega zakona se naslednje definicije iz Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo tako, da:
4
·
1. »družba za upravljanje« je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni družbo za upravljanje iz 6. točke 2. člena ZFK ali drugega upravitelja investicijskih skladov, vključno s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države, v kateri veljajo zahteve glede nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Evropski uniji;
4
·
1. »družba za upravljanje« je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni družbo za upravljanje iz 6. točke 2. člena ZFK ali drugega upravitelja investicijskih skladov, vključno s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države, v kateri veljajo zahteve glede nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Evropski uniji;
5
·
2. »finančna institucija« je finančna institucija, kakor je opredeljena v 26. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni družbo, ki ni institucija in katere osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz 2. do 12. točke in 15. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, vključno s finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, plačilnimi institucijami iz zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme in družbami za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
5
·
2. »finančna institucija« je finančna institucija, kakor je opredeljena v 26. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni družbo, ki ni institucija in katere osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz 2. do 12. točke in 15. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, vključno s finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, plačilnimi institucijami iz zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme in družbami za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
6
·
3. »finančni instrument« je finančni instrument, kakor je opredeljen v 50. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni karkoli od naslednjega:
6
·
3. »finančni instrument« je finančni instrument, kakor je opredeljen v 50. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni karkoli od naslednjega:
7
·
- pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument,
7
·
- pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument,
8
·
- finančni instrument iz drugega odstavka 7. člena ZTFI,
8
·
- finančni instrument iz drugega odstavka 7. člena ZTFI,
9
·
- izvedeni finančni instrument,
9
·
- izvedeni finančni instrument,
10
·
- primarni finančni instrument,
10
·
- primarni finančni instrument,
11
·
- denarni instrument, pri čemer so instrumenti iz prve, druge in tretje alineje finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;
11
·
- denarni instrument, pri čemer so instrumenti iz prve, druge in tretje alineje finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;
12
·
4. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni investicijsko podjetje iz prvega odstavka 11. člena ZTFI, razen:
12
·
4. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni investicijsko podjetje iz prvega odstavka 11. člena ZTFI, razen:
13
·
- kreditnih institucij,
13
·
- kreditnih institucij,
14
·
- lokalnih podjetij,
14
·
- lokalnih podjetij,
15
·
- podjetij, ki v skladu z ZTFI niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTFI in so upravičena opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI ter ne smejo gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi;
15
·
- podjetij, ki v skladu z ZTFI niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTFI in so upravičena opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI ter ne smejo gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi;
16
·
5. »mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni mešani finančni holding iz 7. člena ZFK;
16
·
5. »mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni mešani finančni holding iz 7. člena ZFK;
17
·
6. »pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kakor je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni pozavarovalnico iz prve in druge alineje 3. točke 2. člena ZFK;
17
·
6. »pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kakor je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni pozavarovalnico iz prve in druge alineje 3. točke 2. člena ZFK;
18
·
7. »reguliran trg« je reguliran trg, kakor je opredeljen v 92. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni organiziran trg iz prvega odstavka 14. člena ZTFI;
18
·
7. »reguliran trg« je reguliran trg, kakor je opredeljen v 92. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni organiziran trg iz prvega odstavka 14. člena ZTFI;
19
·
8. »subjekt finančnega sektorja« je subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni:
19
·
8. »subjekt finančnega sektorja« je subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni:
20
·
- institucijo,
20
·
- institucijo,
21
·
- finančno institucijo,
21
·
- finančno institucijo,
22
·
- družbo za pomožne storitve, vključeno v konsolidiran finančni položaj institucije,
22
·
- družbo za pomožne storitve, vključeno v konsolidiran finančni položaj institucije,
23
·
- zavarovalnico,
23
·
- zavarovalnico,
24
·
- zavarovalnico tretje države,
24
·
- zavarovalnico tretje države,
25
·
- pozavarovalnico,
25
·
- pozavarovalnico,
26
·
- pozavarovalnico tretje države,
26
·
- pozavarovalnico tretje države,
27
·
- zavarovalni holding, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
27
·
- zavarovalni holding, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
28
·
- družbo, ki je v državi članici sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo v skladu s predpisi te države, ki prenašajo 4. člen Direktive 2009/138/ES, ne uporabljajo zahteve te direktive,
28
·
- družbo, ki je v državi članici sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo v skladu s predpisi te države, ki prenašajo 4. člen Direktive 2009/138/ES, ne uporabljajo zahteve te direktive,
29
−
- družbo tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerimkoli subjektom prejšnjih alinej.
29
+
- družbo tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerimkoli subjektom prejšnjih alinej;
30
·
9. »udeležba« je udeležba, kakor je opredeljena v 35. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni udeležbo iz druge alineje 12. točke 2. člena ZFK ali neposredno ali posredno imetništvo 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
30
·
9. »udeležba« je udeležba, kakor je opredeljena v 35. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni udeležbo iz druge alineje 12. točke 2. člena ZFK ali neposredno ali posredno imetništvo 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
31
·
10. »zavarovalnica« je zavarovalnica, kakor je opredeljena v 5. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni zavarovalnico iz prve in druge alineje 2. točke 2. člena ZFK.
31
·
10. »zavarovalnica« je zavarovalnica, kakor je opredeljena v 5. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 in pomeni zavarovalnico iz prve in druge alineje 2. točke 2. člena ZFK.
32
·
2. POGLAVJE: PRISTOJNI ORGAN IN SPLOŠNA NAČELA IZVAJANJA NADZORA 2.1. Pristojni organi
32
·
2. POGLAVJE: PRISTOJNI ORGAN IN SPLOŠNA NAČELA IZVAJANJA NADZORA 2.1. Pristojni organi
1
·
(1) Poleg primerov, določenih v ZGD-1, je sklep skupščine ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga na podlagi tega zakona ali Uredbe (EU) št. 1024/2013 banki izreče Banka Slovenije ali Evropska centralna banka kot pristojni organ, ali v primeru, če se s skupščinskim sklepom zmanjšujejo učinki ali zaobide namen takšnega ukrepa.
1
·
(1) Poleg primerov, določenih v ZGD-1, je sklep skupščine ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga na podlagi tega zakona ali Uredbe (EU) št. 1024/2013 banki izreče Banka Slovenije ali Evropska centralna banka kot pristojni organ, ali v primeru, če se s skupščinskim sklepom zmanjšujejo učinki ali zaobide namen takšnega ukrepa.
2
−
(2) Ničnost skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka lahko v šestih mesecih od vpisa sklepa skupščine v sodni register uveljavlja Banka Slovenije v zvezi z ukrepi nadzora na podlagi tega zakona ali Evropska centralna banka, kadar je izrekla ukrepe nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013. 3.3. Dejavnost banke
2
+
(2) Ničnost skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka lahko v šestih mesecih od vpisa sklepa skupščine v sodni register uveljavlja Banka Slovenije v zvezi z ukrepi nadzora na podlagi tega zakona ali Evropska centralna banka, kadar je izrekla ukrepe nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013.
+
3
+
(3) Za banke se ne uporablja 399. člen ZGD-1. 3.3. Dejavnost banke
1
·
(1) Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.
1
·
(1) Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.
2
·
(2) Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi banke.
2
·
(2) Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi banke.
3
·
(3) Za banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:
3
·
(3) Za banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:
4
·
1. upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja izmed članov upravnega odbora, pri čemer se izvršni direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) lahko imenuje samo od članov upravnega odbora;
4
·
1. upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja izmed članov upravnega odbora, pri čemer se izvršni direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) lahko imenuje samo od članov upravnega odbora;
5
·
2. za izvršne direktorje je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke;
5
·
2. za izvršne direktorje je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke;
6
·
3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke;
6
·
3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke;
7
·
4. predsednik oziroma predsednica upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik upravnega odbora) ne more biti imenovan za izvršnega direktorja v isti banki, Banka Slovenije pa lahko na zahtevo banke dovoli, da funkcijo izvršnega direktorja v banki opravlja predsednik upravnega odbora, če so za to podani utemeljeni razlogi na strani banke.
7
·
4. predsednik oziroma predsednica upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik upravnega odbora) ne more biti imenovan za izvršnega direktorja v isti banki, Banka Slovenije pa lahko na zahtevo banke dovoli, da funkcijo izvršnega direktorja v banki opravlja predsednik upravnega odbora, če so za to podani utemeljeni razlogi na strani banke.
8
−
(4) Za banko se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu banke.
8
+
(4) ( razveljavljen )
1
−
(1) Odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja mora obsegati tudi utemeljitev glede morebitnih stališč in pomislekov organov iz 65. člena tega zakona.
1
+
(1) Odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža mora obsegati tudi utemeljitev glede morebitnih stališč in pomislekov organov iz 65. člena tega zakona.
2
·
(2) Najpozneje v dveh delovnih dneh po odločitvi o zahtevi za izdajo dovoljenja za kvalificirani delež in najpozneje do poteka roka iz prvega odstavka 67. člena tega zakona, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po četrtem ali petem odstavku 67. člena tega zakona, se izda in odpravi pisni odpravek odločitve o izdaji dovoljenja ali o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža.
2
·
(2) Najpozneje v dveh delovnih dneh po odločitvi o zahtevi za izdajo dovoljenja za kvalificirani delež in najpozneje do poteka roka iz prvega odstavka 67. člena tega zakona, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po četrtem ali petem odstavku 67. člena tega zakona, se izda in odpravi pisni odpravek odločitve o izdaji dovoljenja ali o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža.
3
·
(3) Če do poteka roka iz prvega odstavka 67. člena tega zakona, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po četrtem ali petem odstavku 67. člena tega zakona, ni izdan pisni odpravek odločitve skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, vložniku izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
3
·
(3) Če do poteka roka iz prvega odstavka 67. člena tega zakona, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po četrtem ali petem odstavku 67. člena tega zakona, ni izdan pisni odpravek odločitve skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, vložniku izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
4
·
(4) Ne glede na druge določbe tega zakona se na podlagi zahteve vložnika na javnih spletnih straneh objavi izvleček odločitve Evropske centralne banke o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev. Izvleček odločitve Evropske centralne banke ne vsebuje zaupnih informacij in zaupnih podatkov v zvezi z drugimi osebami.
4
·
(4) Ne glede na druge določbe tega zakona se na podlagi zahteve vložnika na javnih spletnih straneh objavi izvleček odločitve Evropske centralne banke o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev. Izvleček odločitve Evropske centralne banke ne vsebuje zaupnih informacij in zaupnih podatkov v zvezi z drugimi osebami.
1
·
(1) Dovoljenje za opravljanje posameznih storitev preneha, če banka:
1
·
(1) Dovoljenje za opravljanje posameznih storitev preneha, če banka:
2
·
1. v enem letu od izdaje dovoljenja ne začne opravljati storitev, za katere je bilo izdano dovoljenje;
2
·
1. v enem letu od izdaje dovoljenja ne začne opravljati storitev, za katere je bilo izdano dovoljenje;
3
·
2. za več kot šest mesecev preneha opravljati storitve;
3
·
2. za več kot šest mesecev preneha opravljati storitve;
4
·
3. poda izjavo o prenehanju opravljanja storitev.
4
·
3. poda izjavo o prenehanju opravljanja storitev.
5
−
(2) Dovoljenje za opravljanje storitev preneha tudi z izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka nad banko, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja postopke prenehanja bank.
5
+
(2) Če nastopijo razlogi iz prejšnjega odstavka v zvezi z opravljanjem bančnih storitev banke, Banka Slovenije izda odločbo, da je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo na podlagi zakona:
+
6
+
1. v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: z dnem izteka roka;
+
7
+
2. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: z dnem, ko je banka prenehala voditi depozite.
6
·
(3) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena v zvezi z opravljanjem finančnih ali dodatnih finančnih storitev, Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da je prenehalo dovoljenje za opravljanje določenih storitev, pri katerih so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena.
8
·
(3) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena v zvezi z opravljanjem finančnih ali dodatnih finančnih storitev, Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da je prenehalo dovoljenje za opravljanje določenih storitev, pri katerih so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena.
7
·
(4) Če razlog iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena nastopi v zvezi z opravljanjem bančnih storitev, preneha dovoljenje za opravljanje vseh storitev, ki jih opravlja banka.
9
·
(4) Če razlog iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena nastopi v zvezi z opravljanjem bančnih storitev, preneha dovoljenje za opravljanje vseh storitev, ki jih opravlja banka.
8
·
(5) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih, finančnih ali dodatnih finančnih storitev, za katere je dovoljenje prenehalo v skladu s tem členom:
10
·
(5) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih, finančnih ali dodatnih finančnih storitev, za katere je dovoljenje prenehalo v skladu s tem členom:
9
·
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izteka roka od katerega dovoljenje preneha veljati;
11
·
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izteka roka od katerega dovoljenje preneha veljati;
10
·
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ki ga banka navede v izjavi o prenehanju opravljanja.
12
·
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ki ga banka navede v izjavi o prenehanju opravljanja.
1
·
(1) Banka mora varovati zaupne podatke iz prejšnjega člena, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila.
1
·
(1) Banka mora varovati zaupne podatke iz prejšnjega člena, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila.
2
−
(2) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene. 4.a če te podatke pisno zahteva preiskovalna komisija, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo; 4.b če te podatke pisno zahteva Računsko sodišče Republike Slovenije pri izvrševanju svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče;
2
+
(2) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene.
+
3
+
(3) Dolžnost banke iz prvega odstavka tega člena glede varovanja zaupnih podatkov ne velja:
3
·
1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki;
4
·
1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki;
4
·
2. če te podatke potrebuje Banka Slovenije, Evropska centralna banka, ali nadzorni organ za potrebe nadzora nad banko, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
5
·
2. če te podatke potrebuje Banka Slovenije, Evropska centralna banka, ali nadzorni organ za potrebe nadzora nad banko, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
5
·
3. če te podatke pisno zahteva komisija za preprečevanje korupcije ali če jih zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika;
6
·
3. če te podatke pisno zahteva komisija za preprečevanje korupcije ali če jih zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika;
6
·
4. v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z določbami oddelka 9.3. tega zakona ali v skladu z ZFK; 4.a če te podatke pisno zahteva preiskovalna komisija, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo; 4.b če te podatke pisno zahteva Računsko sodišče Republike Slovenije pri izvrševanju svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče;
7
·
4. v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z določbami oddelka 9.3. tega zakona ali v skladu z ZFK; 4.a če te podatke pisno zahteva preiskovalna komisija, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo; 4.b če te podatke pisno zahteva Računsko sodišče Republike Slovenije pri izvrševanju svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče;
7
·
5. za izmenjavo informacij o boniteti strank za namen upravljanja kreditnega tveganja:
8
·
5. za izmenjavo informacij o boniteti strank za namen upravljanja kreditnega tveganja:
8
·
- med člani sistema izmenjave informacij o boniteti strank, ki je vzpostavljen v skladu s predpisi za namene upravljanja kreditnega tveganja bank ali
9
·
- med člani sistema izmenjave informacij o boniteti strank, ki je vzpostavljen v skladu s predpisi za namene upravljanja kreditnega tveganja bank ali
9
·
- z bankami držav članic ali sistemi za izmenjavo informacij o boniteti strank, organiziranih v drugih državah članicah, glede informacij o boniteti strank, ki so pravne osebe;
10
·
- z bankami držav članic ali sistemi za izmenjavo informacij o boniteti strank, organiziranih v drugih državah članicah, glede informacij o boniteti strank, ki so pravne osebe;
10
·
6. v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki.
11
·
6. v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki.
11
·
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če banka ali oseba iz drugega odstavka tega člena te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
12
·
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če banka ali oseba iz drugega odstavka tega člena te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
12
·
(5) Poleg primerov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko banka razkrije zaupne podatke tudi, če je to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, ki jo banka sklene v okviru običajne bančne dejavnosti, in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov. Banka lahko za potrebe iz prvega stavka razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje pogodbe.
13
·
(5) Poleg primerov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko banka razkrije zaupne podatke tudi, če je to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, ki jo banka sklene v okviru običajne bančne dejavnosti, in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov. Banka lahko za potrebe iz prvega stavka razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje pogodbe.
13
·
(6) Banka mora za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.
14
·
(6) Banka mora za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.
1
·
(1) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko odloči, da se za to banko glede načrta sanacije ne uporabljajo obveznosti iz 185. do 187. člena tega zakona, če oceni, da prenehanje ali stečaj banke ali nadrejene družbe verjetno ne bi povzročil pomembnejših negativnih posledic na delovanje finančnega trga in drugih institucij, na pogoje financiranja ali širše gospodarstvo.
1
·
(1) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko odloči, da se za to banko glede načrta sanacije ne uporabljajo obveznosti iz 185. do 187. člena tega zakona, če oceni, da prenehanje ali stečaj banke ali nadrejene družbe verjetno ne bi povzročil pomembnejših negativnih posledic na delovanje finančnega trga in drugih institucij, na pogoje financiranja ali širše gospodarstvo.
2
·
(2) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, pri oceni iz prejšnjega odstavka upošteva naravo poslovanja, delniško strukturo, profil tveganja, velikost in statusno obliko, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenosti aktivnosti, vključenosti v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, ter opravljanje investicijskih storitev in poslov. Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, se v zvezi z oceno iz prejšnjega odstavka posvetuje z Odborom za finančno stabilnost.
2
·
(2) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, pri oceni iz prejšnjega odstavka upošteva naravo poslovanja, delniško strukturo, profil tveganja, velikost in statusno obliko, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenosti aktivnosti, vključenosti v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, ter opravljanje investicijskih storitev in poslov. Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, se v zvezi z oceno iz prejšnjega odstavka posvetuje z Odborom za finančno stabilnost.
3
·
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, določi obseg obveznosti ter vsebino in podrobnosti načrta sanacije in informacij, ki jih je treba zagotoviti v poenostavljenem načrtu sanacije, ter pogostost posodabljanja teh načrtov.
3
·
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, določi obseg obveznosti ter vsebino in podrobnosti načrta sanacije in informacij, ki jih je treba zagotoviti v poenostavljenem načrtu sanacije, ter pogostost posodabljanja teh načrtov.
4
·
(4) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko kadarkoli prekliče poenostavljene obveznosti iz prvega odstavka tega člena in zahteva, da banka ali njena nadrejena družba iz prvega odstavka tega člena izdela in sprejme načrt sanacije v skladu z 185. do 187. členom tega zakona.
4
·
(4) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko kadarkoli prekliče poenostavljene obveznosti iz prvega odstavka tega člena in zahteva, da banka ali njena nadrejena družba iz prvega odstavka tega člena izdela in sprejme načrt sanacije v skladu z 185. do 187. členom tega zakona.
5
·
(5) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v zvezi z banko na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko za posamezno banko glede načrta sanacije v celoti ali delno opusti uporabo zahtev iz oddelka 6.7. tega zakona, tudi če:
5
·
(5) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v zvezi z banko na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 odgovorna za izvajanje nalog iz (i) točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko za posamezno banko glede načrta sanacije v celoti ali delno opusti uporabo zahtev iz oddelka 6.7. tega zakona, tudi če:
6
·
1. je za to banko v skladu z 10. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 v celoti ali delno opustila uporabo bonitetnih zahtev in se zahteve iz oddelka 6.7. tega zakona uporabljajo na konsolidirani podlagi za centralni organ in z njim povezane institucije v smislu 10. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 ali
6
·
1. je za to banko v skladu z 10. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 v celoti ali delno opustila uporabo bonitetnih zahtev in se zahteve iz oddelka 6.7. tega zakona uporabljajo na konsolidirani podlagi za centralni organ in z njim povezane institucije v smislu 10. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 ali
7
·
2. je banka vključena v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, in shema izpolnjuje zahteve iz oddelka 6.7. tega zakona v sodelovanju z vsemi članicami sheme, za katere velja takšna opustitev.
7
·
2. je banka vključena v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, in shema izpolnjuje zahteve iz oddelka 6.7. tega zakona v sodelovanju z vsemi članicami sheme, za katere velja takšna opustitev.
8
·
(6) Za namen iz prejšnjega odstavka se šteje, da vsa sklicevanja na:
8
·
(6) Za namen iz prejšnjega odstavka se šteje, da vsa sklicevanja na:
9
·
1. oddelek 6.7. tega zakona vključujejo centralni organ in z njim povezane institucije v smislu 10. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 ter njihove podrejene družbe in
9
·
1. oddelek 6.7. tega zakona vključujejo centralni organ in z njim povezane institucije v smislu 10. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 ter njihove podrejene družbe in
10
·
2. nadrejene družbe ali institucije, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor v skladu z 291. členom tega zakona, vključujejo centralni organ.
10
·
2. nadrejene družbe ali institucije, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor v skladu z 291. členom tega zakona, vključujejo centralni organ.
11
−
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena mora banka pripraviti načrt sanacije v skladu s 185. do 187. členom tega zakona:
11
+
(7) Ne glede na peti odstavek te ga člena mora banka pripraviti načrt sanacije v skladu s 185. do 187. členom tega zakona:
12
·
1. če je pri opravljanju nadzora nad banko v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropska centralna banka odgovorna za izvajanje vseh nalog iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali
12
·
1. če je pri opravljanju nadzora nad banko v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropska centralna banka odgovorna za izvajanje vseh nalog iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali
13
·
2. če banka pomeni pomemben delež finančnega sistema Republike Slovenije.
13
·
2. če banka pomeni pomemben delež finančnega sistema Republike Slovenije.
14
·
(8) Za namene iz prejšnjega odstavka se šteje, da dejavnosti banke pomenijo pomemben delež finančnega sistema Republike Slovenije, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
14
·
(8) Za namene iz prejšnjega odstavka se šteje, da dejavnosti banke pomenijo pomemben delež finančnega sistema Republike Slovenije, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
15
·
1. skupna vrednost njenih sredstev presega 30.000.000.000 eurov ali
15
·
1. skupna vrednost njenih sredstev presega 30.000.000.000 eurov ali
16
·
2. delež njenih skupnih sredstev presega 20 odstotkov bruto domačega proizvoda Republike Slovenije, razen če skupna vrednost njenih sredstev ne dosega 5.000.000.000 eurov.
16
·
2. delež njenih skupnih sredstev presega 20 odstotkov bruto domačega proizvoda Republike Slovenije, razen če skupna vrednost njenih sredstev ne dosega 5.000.000.000 eurov.
17
·
(9) Banka Slovenije o svoji odločitvi, ki jo sprejme na podlagi prvega, petega ali sedmega odstavka tega člena, obvesti Evropski bančni organ.
17
·
(9) Banka Slovenije o svoji odločitvi, ki jo sprejme na podlagi prvega, petega ali sedmega odstavka tega člena, obvesti Evropski bančni organ.
1
·
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem metodologije iz drugega odstavka tega člena z odločbo določi banko kot GSPB, če ima banka položaj:
1
·
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem metodologije iz drugega odstavka tega člena z odločbo določi banko kot GSPB, če ima banka položaj:
2
·
1. EU nadrejene banke;
2
·
1. EU nadrejene banke;
3
·
2. banke, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu;
3
·
2. banke, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu;
4
·
3. banke, ki ni podrejena subjektu iz 1. in 2. točke tega odstavka.
4
·
3. banke, ki ni podrejena subjektu iz 1. in 2. točke tega odstavka.
5
·
(2) Banka Slovenije določi banko kot GSPB, če bi propad ali slabo poslovanje banke lahko povzročilo sistemsko tveganje globalnega pomena. Banka Slovenije oceni vpliv posamezne banke na sistemsko tveganje globalnega pomena z uporabo metodologije, ki temelji na naslednjih merljivih in enakovredno uteženih kazalnikih:
5
·
(2) Banka Slovenije določi banko kot GSPB, če bi propad ali slabo poslovanje banke lahko povzročilo sistemsko tveganje globalnega pomena. Banka Slovenije oceni vpliv posamezne banke na sistemsko tveganje globalnega pomena z uporabo metodologije, ki temelji na naslednjih merljivih in enakovredno uteženih kazalnikih:
6
·
1. velikost skupine;
6
·
1. velikost skupine;
7
·
2. medsebojna povezanost skupine s finančnim sistemom;
7
·
2. medsebojna povezanost skupine s finančnim sistemom;
8
·
3. nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina;
8
·
3. nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina;
9
·
4. zapletenost skupine;
9
·
4. zapletenost skupine;
10
·
5. čezmejne dejavnosti skupine, vključno s čezmejno dejavnostjo med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami ter med Republiko Slovenijo in tretjo državo.
10
·
5. čezmejne dejavnosti skupine, vključno s čezmejno dejavnostjo med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami ter med Republiko Slovenijo in tretjo državo.
11
·
(3) Na podlagi skupnega rezultata uporabljene metodologije iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije banko iz prvega odstavka tega člena, katere skupni rezultat presega najnižjo presečno vrednost rezultata, določenega za prvo podkategorijo GSPB, razvrsti v eno od petih podkategorij GSPB iz prvega odstavka 220. člena tega zakona. Presečne vrednosti rezultatov med zaporednimi podkategorijami upoštevajo načelo konstantnega linearnega naraščanja sistemskega pomena GSPB med vsako podkategorijo, z izjemo najvišje podkategorije.
11
·
(3) Na podlagi skupnega rezultata uporabljene metodologije iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije banko iz prvega odstavka tega člena, katere skupni rezultat presega najnižjo presečno vrednost rezultata, določenega za prvo podkategorijo GSPB, razvrsti v eno od petih podkategorij GSPB iz prvega odstavka 220. člena tega zakona. Presečne vrednosti rezultatov med zaporednimi podkategorijami upoštevajo načelo konstantnega linearnega naraščanja sistemskega pomena GSPB med vsako podkategorijo, z izjemo najvišje podkategorije.
12
·
(4) Ko Banka Slovenije opredeli banko kot GSPB in jo razvrsti v ustrezno podkategorijo GSPB, ji določi rok za izpolnitev zahteve za vzdrževanje blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo v skladu z 220. členom tega zakona.
12
·
(4) Ko Banka Slovenije opredeli banko kot GSPB in jo razvrsti v ustrezno podkategorijo GSPB, ji določi rok za izpolnitev zahteve za vzdrževanje blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo v skladu z 220. členom tega zakona.
13
·
(5) Banka Slovenije lahko v primeru posebnih okoliščin:
13
·
(5) Banka Slovenije lahko v primeru posebnih okoliščin:
14
·
1. prerazvrsti GSPB v višjo podkategorijo GSPB, kot je določena na podlagi tretjega odstavka tega člena;
14
·
1. prerazvrsti GSPB v višjo podkategorijo GSPB, kot je določena na podlagi tretjega odstavka tega člena;
15
·
2. kot GSPB opredeli banko iz prvega odstavka tega člena, ki na podlagi uporabljene metodologije ne presega najnižje presečne vrednosti, določene za prvo podkategorijo GSPB, določeno na podlagi tretjega odstavka tega člena.
15
·
2. kot GSPB opredeli banko iz prvega odstavka tega člena, ki na podlagi uporabljene metodologije ne presega najnižje presečne vrednosti, določene za prvo podkategorijo GSPB, določeno na podlagi tretjega odstavka tega člena.
16
·
(6) V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije o določitvi banke kot GSPB obvesti Evropski bančni organ in mu posreduje utemeljitev za takšno odločitev.
16
·
(6) V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije o določitvi banke kot GSPB obvesti Evropski bančni organ in mu posreduje utemeljitev za takšno odločitev.
17
·
(7) Banka Slovenije najmanj enkrat na leto preveri skupni rezultat na podlagi metodologije iz drugega odstavka tega člena ter razvrstitev GSPB v ustrezne podkategorije GSPB. V primeru, ko ob ponovnem pregledu Banka Slovenije ugotovi, da se z upoštevanjem skupnega rezultata na podlagi metodologije iz drugega odstavka tega člena ali zaradi posebnih okoliščin GSPB prerazvrsti v drugo podkategorijo GSPB, ali če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več meril za GSPB, odloči, da:
17
·
(7) Banka Slovenije najmanj enkrat na leto preveri skupni rezultat na podlagi metodologije iz drugega odstavka tega člena ter razvrstitev GSPB v ustrezne podkategorije GSPB. V primeru, ko ob ponovnem pregledu Banka Slovenije ugotovi, da se z upoštevanjem skupnega rezultata na podlagi metodologije iz drugega odstavka tega člena ali zaradi posebnih okoliščin GSPB prerazvrsti v drugo podkategorijo GSPB, ali če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več meril za GSPB, odloči, da:
18
−
1. se za GSPB uporablja nova podkategorija GSPB, določena na podlagi tretjega odstavka tega člena, ter določi rok za izpolnitev zahteve za vzdrževanje blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo GSPB, v skladu z 220. členom tega zakona; ali
18
+
1. 1. se za GSPB uporablja nova podkategorija GSPB, določena na podlagi tretjega odstavka tega člena, ter določi rok za izpolnitev zahteve za vzdrževanje blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo GSPB, v skladu z 220. členom tega zakona; ali
19
·
2. banka ni več opredeljena kot GSPB.
19
·
2. banka ni več opredeljena kot GSPB.
20
·
(8) Banka Slovenije obvesti Komisijo, Evropski odbor za sistemska tveganja in Evropski bančni organ o rezultatih pregleda in o določitvi GSPB ter podkategorijah GSPB, v katero je vsaka GSPB razvrščena. Banka Slovenije te informacije objavi na svoji spletni strani.
20
·
(8) Banka Slovenije obvesti Komisijo, Evropski odbor za sistemska tveganja in Evropski bančni organ o rezultatih pregleda in o določitvi GSPB ter podkategorijah GSPB, v katero je vsaka GSPB razvrščena. Banka Slovenije te informacije objavi na svoji spletni strani.
1
·
(1) Če so v banki podane kršitve predpisov iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ali bodo te kršitve verjetno podane, lahko Banka Slovenije v primeru hitrega slabšanja finančnega položaja banke, zlasti v primeru hitrega slabšanja likvidnosti, naraščanja stopnje zadolženosti, obsega nedonosnih posojil ali koncentracije izpostavljenosti, z odredbo zahteva, da banka ali upravljalni organ izvede tudi naslednje dodatne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ukrepi zgodnjega posredovanja):
1
·
(1) Če so v banki podane kršitve predpisov iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ali bodo te kršitve verjetno podane, lahko Banka Slovenije v primeru hitrega slabšanja finančnega položaja banke, zlasti v primeru hitrega slabšanja likvidnosti, naraščanja stopnje zadolženosti, obsega nedonosnih posojil ali koncentracije izpostavljenosti, z odredbo zahteva, da banka ali upravljalni organ izvede tudi naslednje dodatne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ukrepi zgodnjega posredovanja):
2
·
1. zahteva od upravljalnega organa banke, da se izvedejo aktivnosti v okviru ene ali več shem ali ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije;
2
·
1. zahteva od upravljalnega organa banke, da se izvedejo aktivnosti v okviru ene ali več shem ali ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije;
3
·
2. zahteva od upravljalnega organa banke, da se ustrezno posodobi načrt sanacije, če se okoliščine, ki so privedle do zgodnjega posredovanja, razlikujejo od predpostavk, določenih v prvotnem načrtu sanacije, in da se v določenem roku izvedejo aktivnosti za uporabo shem ali ukrepov, ki so opredeljeni v posodobljenem načrtu;
3
·
2. zahteva od upravljalnega organa banke, da se ustrezno posodobi načrt sanacije, če se okoliščine, ki so privedle do zgodnjega posredovanja, razlikujejo od predpostavk, določenih v prvotnem načrtu sanacije, in da se v določenem roku izvedejo aktivnosti za uporabo shem ali ukrepov, ki so opredeljeni v posodobljenem načrtu;
4
·
3. zahteva od upravljalnega organa banke, da predloži podroben načrt ukrepov, s katerimi se preprečijo ali odpravijo težave banke, vključno z opredelitvijo roka za njihovo izvedbo;
4
·
3. zahteva od upravljalnega organa banke, da predloži podroben načrt ukrepov, s katerimi se preprečijo ali odpravijo težave banke, vključno z opredelitvijo roka za njihovo izvedbo;
5
·
4. zahteva od upravljalnega organa banke, da v določenem roku skliče skupščino banke in ji predlaga sprejetje določenih ukrepov za namen sanacije banke, vključno z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ter ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube ali prenosa v kapitalske rezerve;
5
·
4. zahteva od upravljalnega organa banke, da v določenem roku skliče skupščino banke in ji predlaga sprejetje določenih ukrepov za namen sanacije banke, vključno z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ter ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube ali prenosa v kapitalske rezerve;
6
·
5. zahteva razrešitev ali zamenjavo posameznega ali več članov upravljalnega organa ali višjega vodstva banke;
6
·
5. zahteva razrešitev ali zamenjavo posameznega ali več članov upravljalnega organa ali višjega vodstva banke;
7
·
6. zahteva od upravljalnega organa banke pripravo načrta pogajanj za prestrukturiranje dolga z nekaterimi ali vsemi upniki banke v skladu z načrtom sanacije;
7
·
6. zahteva od upravljalnega organa banke pripravo načrta pogajanj za prestrukturiranje dolga z nekaterimi ali vsemi upniki banke v skladu z načrtom sanacije;
8
·
7. zahteva, da se spremeni poslovna strategija banke;
8
·
7. zahteva, da se spremeni poslovna strategija banke;
9
·
8. zahteva, da se izvedejo spremembe pravnih ureditev in operativnih procesov v banki;
9
·
8. zahteva, da se izvedejo spremembe pravnih ureditev in operativnih procesov v banki;
10
·
9. zahteva, da banka zagotovi pogoje in informacije, ki jih potrebuje organ, pristojen za reševanje, za posodobitev načrta reševanja ali načrtovanje ukrepov reševanje banke, vključno z izvedbo vrednotenja sredstev in obveznosti banke za namene reševanja.
10
·
9. zahteva, da banka zagotovi pogoje in informacije, ki jih potrebuje organ, pristojen za reševanje, za posodobitev načrta reševanja ali načrtovanje ukrepov reševanje banke, vključno z izvedbo vrednotenja sredstev in obveznosti banke za namene reševanja.
11
−
(2) Banka Slovenije pri oceni obstoja okoliščin hitrega slabšanja finančnega položaja banke za uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka upošteva različne kazalnike in opredeli pragove poslabšanja teh kazalnikov, ki utemeljujejo uporabo teh ukrepov. Banka Slovenije lahko v zvezi z oceno iz prejšnjega stavka upošteva tudi minimalno kapitalsko zahtevo za banko, ki se ji prišteje 1,5 odstotna točka. Ko Banka Slovenije ugotovi, da so v zvezi z banko izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka, o tem nemudoma obvesti organ, pristojen za reševanje.
11
+
(2) Banka Slovenije pri oceni obstoja okoliščin hitrega slabšanja finančnega položaja banke za uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka upošteva različne kazalnike in opredeli pragove poslabšanja teh kazalnikov, ki utemeljujejo uporabo teh ukrepov. Banka Slovenije lahko v zvezi z oceno iz prejšnjega stavka upošteva tudi minimalno kapitalsko zahtevo za banko, ki se ji prišteje 1,5 odstotna točka. Ko Banka Slovenije 0ugotovi, da so v zvezi z banko izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka, o tem nemudoma obvesti organ, pristojen za reševanje.
12
·
(3) Banka Slovenije lahko poleg ukrepov zgodnjega posredovanja iz prvega odstavka tega člena izreče tudi druge dodatne ukrepe iz 250. člena tega zakona.
12
·
(3) Banka Slovenije lahko poleg ukrepov zgodnjega posredovanja iz prvega odstavka tega člena izreče tudi druge dodatne ukrepe iz 250. člena tega zakona.
1
−
(1) Če v času trajanja izredne uprave Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem načrta reorganizacije ugotovi, da so na podlagi ukrepov za postopno prenehanje banke izpolnjeni pogoji za poplačilo posameznih obveznosti banke pred zapadlostjo teh obveznosti, ima banka z izredno upravo ne glede na splošna pravila o pravici predčasnega plačila, določena z zakonom ali pogodbo, pravico predčasno poplačati to obveznost in pri tej izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti. Pogoji za predčasno poplačilo obveznosti so izpolnjeni, če so na podlagi ukrepov za unovčitev premoženja banke zagotovljena zadostna likvidna sredstva in predčasno poplačilo ne bi ogrozilo doseganja ciljev izrednih ukrepov v banki.
−
2
−
(2) Če se na podlagi prejšnjega odstavka predčasno poplača obveznost banke, ki se šteje kot zajamčena vloga na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZBan-1, se pri takšni izpolnitvi odštejejo obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.
−
1
−
(1) Vloge pri banki, ki se upoštevajo pri določitvi zajamčene vloge na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZBan-1, se v znesku, ki presega znesek 100.000 eurov, v stečajnem postopku nad banko poplačajo iz stečajne mase po poplačilu vseh prednostnih terjatev, vendar pred poplačilom terjatev iz drugega odstavka tega člena in navadnih terjatev.
1
+
14. POGLAVJE: SISTEM IZMENJAVE INFORMACIJ O BONITETI STRANK ( prenehalo veljati )
2
−
(2) Terjatve na podlagi vlog iz petega odstavka 310. člena ZBan-1, razen terjatev iz 8. točke petega odstavka 310. člena ZBan-1, se v stečajnem postopku nad banko poplačajo iz stečajne mase po poplačilu prednostnih terjatev in terjatev iz prejšnjega odstavka, vendar pred navadnimi terjatvami.
−
3
−
(3) Določbe prvega in drugega odstavka se upoštevajo tudi za namen opredelitve položaja upnikov banke v zvezi z izrednimi ukrepi.
−
4
−
14. POGLAVJE: SISTEM IZMENJAVE INFORMACIJ O BONITETI STRANK
−
1
−
(1) Sistem izmenjave informacij o boniteti strank vzpostavi Banka Slovenije.
−
2
−
(2) Podatki se v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank zbirajo in obdelujejo le za namen:
−
3
−
- upravljanja s kreditnim tveganjem bank in drugih pravnih oseb iz 367. člena tega zakona,
−
4
−
- zagotovitve odgovornega kreditiranja in preprečevanja prezadolževanja,
−
5
−
- izvajanja nadzora nad upravljanjem kreditnega tveganja v bankah,
−
6
−
- statističnega poročanja.
−
7
−
(3) Banke in druge pravne osebe iz 367. člena tega zakona morajo zaradi upravljanja s kreditnim tveganjem zbirati in obdelovati informacije iz prvega in drugega odstavka 368. člena tega zakona o svojih strankah, ki so fizične osebe, in jih posredovati v sistem iz prvega odstavka tega člena.
−
8
−
(4) Sistem izmenjave informacij o boniteti strank mora biti zasnovan tako, da:
−
9
−
1. je mogoč dostop do bonitetnih podatkov o posamezni osebi, prikaz teh podatkov na zaslon in izpis podatkov na papir (v nadaljnjem besedilu: izpis bonitetnih podatkov o posamezni osebi);
−
10
−
2. napačni podatek, ki se izbriše na podlagi 370. člena tega zakona, ni več naveden v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi takoj, ko je izbrisan.
−
11
−
(5) Oseba, vključena v sistem, ne sme uporabiti podatkov iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank:
−
12
−
- pri odločanju, ali fizični osebi odpreti transakcijski račun;
−
13
−
- za neposredno ali ciljno trženje.
−
14
−
(6) Banka Slovenije mora, kot upravljavec zbirke o boniteti strank, ki so fizične osebe, pravni osebi, ki ne izpolnjuje predpisanih tehničnih pogojev, onemogočiti uporabo sistema izmenjave informacij o bonitetni strank.
−
15
−
(7) Banka Slovenije uporablja podatke iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank s pregledovanjem in obdelavo teh podatkov, vključno z elektronsko obdelavo, za namen izvajanja nadzora nad upravljanjem kreditnega tveganja v bankah ter statističnega poročanja.
−
1
−
(1) V sistem izmenjave informacij o boniteti strank se morajo vključiti:
−
2
−
1. vse banke;
−
3
−
2. vsaka finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa iz 3. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, in ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
−
4
−
- v kateri ima banka, banka države članice ali druga družba v bančni skupini, katere članica je banka ali banka države članice, najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu, ali
−
5
−
- katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov;
−
6
−
3. banka države članice ali tretje države, ki na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom prek podružnice opravlja storitve v Republiki Sloveniji;
−
7
−
4. druga pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki prek podružnice v Republiki Sloveniji izključno ali pretežno opravlja storitve finančnega zakupa iz 3. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ter izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
−
8
−
- v kateri ima banka, banka države članice ali druga družba v bančni skupini, katere članica je banka ali banka države članice, najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20- odstotni delež v kapitalu, ali
−
9
−
- katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov.
−
10
−
(2) V sistem iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko poleg subjektov iz prejšnjega odstavka vključi tudi:
−
11
−
1. banka države članice, ki na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom neposredno opravlja storitve v Republiki Sloveniji;
−
12
−
2. druga pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki v skladu z veljavnimi predpisi prek podružnice v Republiki Sloveniji ali neposredno na območju Republike Slovenije opravlja storitve izdaje osebnih kartic z odloženim plačilom, če je skupno število veljavnih plačilnih kartic z odloženim plačilom, ki jih je izdala pri opravljanju storitev v Republiki Sloveniji, po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta najmanj 50.000.
−
1
−
(1) V sistemu izmenjave informacij o boniteti strank se zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o fizičnih osebah:
−
2
−
1. osebno ime;
−
3
−
2. datum in kraj rojstva;
−
4
−
3. naslov stalnega in začasnega prebivališča;
−
5
−
4. davčna številka;
−
6
−
5. podatki o osebnem stečaju osebe, in sicer:
−
7
−
- o začetku in končanju postopka osebnega stečaja,
−
8
−
- o začetku postopka za odpust obveznosti in
−
9
−
- o izdaji in pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti;
−
10
−
6. podatki o sodnih in davčnih izvršbah:
−
11
−
- datum prejema izvršljivega sklepa o izvršbi in datum konca izvršilnega postopka.
−
12
−
(2) V sistemu izmenjave informacij o boniteti strank se lahko zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o poslih banke ali finančne institucije s fizično osebo:
−
13
−
1. pri transakcijskih računih:
−
14
−
- datum odprtja transakcijskega računa,
−
15
−
- podatek, ali je odobrena redna ali izredna prekoračitev stanja na tem računu, in znesek odobrene prekoračitve;
−
16
−
2. pri bančnih kreditih, poslih finančnega zakupa iz 3. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, poslih začasne prodaje oziroma odkupa in obročnih nakupih z osebnimi karticami z odloženim plačilom:
−
17
−
- datum sklenitve pogodbe,
−
18
−
- znesek odobrenega kredita,
−
19
−
- znesek neodplačanega dela obveznosti,
−
20
−
- znesek in vrsta posamezne anuitete oziroma obroka,
−
21
−
- odplačilna doba;
−
22
−
3. pri osebnih karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah:
−
23
−
- datum izdaje kartice,
−
24
−
- znesek odobrene mesečne porabe;
−
25
−
4. pri prevzetih poroštvih za druge osebe:
−
26
−
- datum prevzema poroštva,
−
27
−
- znesek obveznosti, za katero je oseba prevzela poroštvo in
−
28
−
- podatki iz 2. točke tega odstavka o obveznosti glavnega dolžnika, za katerega je oseba prevzela poroštvo, brez podatka o osebnem imenu ali firmi glavnega dolžnika;
−
29
−
5. če oseba zamudi z izpolnitvijo obveznosti do banke ali finančne institucije na podlagi posameznega posla iz 1. do 3. točke tega odstavka v znesku, ki presega deset eurov, in je obdobje zamude daljše od 90 dni:
−
30
−
- datum nastanka zamude,
−
31
−
- znesek obveznosti, s plačilom katerih je oseba v zamudi,
−
32
−
- podatek, ali je bil zaradi izterjave obveznosti začet postopek prisilne izterjave,
−
33
−
- odpoved pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti,
−
34
−
- podatek, da je bil zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti blokiran transakcijski račun ali osebna kartica z odloženim plačilom te osebe, in podatek o ponovni deblokadi računa ali osebne kartice z odloženim plačilom,
−
35
−
- obdobje in vrsta morebitnega moratorija;
−
36
−
6. spremembe podatkov o poslih iz 1. do 5. točke tega odstavka zaradi poslovnih dejanj ali drugih dogodkov, ki nastanejo med trajanjem poslovnega razmerja na podlagi teh poslov, ki ne pomenijo položaja iz prejšnjega točke, in sicer:
−
37
−
- datum plačila obveznosti,
−
38
−
- podatke o predčasnem plačilu,
−
39
−
- sprememba odplačilnega obdobja,
−
40
−
- sprememba zneska ali vrste posamezne anuitete oziroma obroka.
−
41
−
(3) Podatke iz 5. točke prvega odstavka tega člena posreduje v sistem Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
−
1
−
(1) Do podatkov v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank lahko dostopajo samo osebe, ki so pri banki ali drugi pravni osebi iz 367. člena tega zakona pooblaščene za dostopanje do sistema izmenjave informacij o boniteti strank, zaradi odločanja o njihovi boniteti.
−
2
−
(2) Do podatkov, ki se obdelujejo v sistemu izmenjave informacij o bonitetni strank, lahko dostopajo tudi osebe, ki so pri Banki Slovenije pooblaščene za dostopanje do informacij v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank zaradi pregledovanja in obdelave teh podatkov, vključno z elektronsko obdelavo, za namen izvajanja nadzora nad upravljanjem kreditnega tveganja v bankah ter statističnega poročanja.
−
1
−
Če banka ali druga pravna oseba iz 367. člena tega zakona na podlagi ugovora svoje stranke ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek, mora ta podatek izbrisati v sedmih delovnih dneh po prejemu ugovora stranke. Prejšnji stavek se smiselno uporablja tudi, če banka ali druga pravna oseba iz 367. člena tega zakona sama ugotovi, da je v sistemu naveden napačen podatek.
−
1
−
(1) Podatki o posameznih poslih iz drugega odstavka 368. člena tega zakona so za banke ali druge pravne osebe iz 367. člena tega zakona dostopni v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank, z navedbo v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi, štiri leta po prenehanju obveznosti.
−
2
−
(2) Podatki iz 5. točke prvega odstavka 368. člena tega zakona so v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank dostopni tako, da se navedejo v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi do poteka štirih let od dneva pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
−
3
−
(3) Osebni podatki v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank se po poteku rokov iz prvega in drugega odstavka tega člena zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, razen če te podatke potrebuje Banka Slovenije za namene nadzora in statističnega poročanja. Banka Slovenije hrani osebne podatke, ki se obdelujejo v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank le toliko časa, dokler je to potrebno za namen nadzora in statističnega poročanja.
−
1
−
(1) Banka Slovenije določi pravila sistema o tehničnih pogojih za dostop do sistema izmenjave informacij o boniteti strank in potrebnih ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo in obdelujejo v sistemu.
−
2
−
(2) Banka Slovenije se pred začetkom uveljavitve pravil iz prejšnjega odstavka posvetuje s Informacijskim pooblaščencem Republike Slovenije.
−
3
−
(3) Banka Slovenije s tarifo določi nadomestilo za dostop do informacij o boniteti strank, ki se zbirajo in obdelujejo v sistemu. Višina nadomestila mora ustrezati dejanskim stroškom delovanja sistema in dostopa do informacij.
−
4
·
15. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
1
·
15. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki:
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki:
2
·
1. je pridobila dovoljenje ali soglasje, ki je določeno s tem zakonom ali Uredbo (EU) št. 575/2013 z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugih zavajajočih ravnanj;
2
·
1. je pridobila dovoljenje ali soglasje, ki je določeno s tem zakonom ali Uredbo (EU) št. 575/2013 z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugih zavajajočih ravnanj;
3
·
2. če v nasprotju s petim odstavkom 30. člena tega zakona opravlja storitve, ki jih ne sme opravljati;
3
·
2. če v nasprotju s petim odstavkom 30. člena tega zakona opravlja storitve, ki jih ne sme opravljati;
4
·
3. ne obvesti Banke Slovenije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu s 74. členom tega zakona;
4
·
3. ne obvesti Banke Slovenije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu s 74. členom tega zakona;
5
·
4. ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 128. členom tega zakona ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 131. členom tega zakona;
5
·
4. ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 128. členom tega zakona ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 131. členom tega zakona;
6
·
5. ne sporoča informacij glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev, določenih v skladu z 92. členom Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu z prvim odstavkom 99. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije oziroma ne sporoča finančnih informacij v skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
6
·
5. ne sporoča informacij glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev, določenih v skladu z 92. členom Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu z prvim odstavkom 99. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije oziroma ne sporoča finančnih informacij v skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
7
·
6. ne sporoča informacij v skladu s 101. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
7
·
6. ne sporoča informacij v skladu s 101. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
8
·
7. ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom 394. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
8
·
7. ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom 394. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
9
·
8. ne sporoča informacij o likvidnosti ter o stabilnem financiranju v skladu s prvim in drugim odstavkom 415. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
9
·
8. ne sporoča informacij o likvidnosti ter o stabilnem financiranju v skladu s prvim in drugim odstavkom 415. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
10
·
9. ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda v skladu s prvim odstavkom 430. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
10
·
9. ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda v skladu s prvim odstavkom 430. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
11
·
10. ne razpolaga z likvidnimi sredstvi v skladu s 412. členom Uredbe (EU) št. 575/2013;
11
·
10. ne razpolaga z likvidnimi sredstvi v skladu s 412. členom Uredbe (EU) št. 575/2013;
12
·
11. doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz 395. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
12
·
11. doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz 395. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
13
−
12. je izpostavljena kreditnemu tveganju pozicije v listinjenju, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz 405. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
13
+
12. (črtana) ;
14
·
13. ne razkrije informacij v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 431. člena ali prvim odstavkom 451. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
14
·
13. ne razkrije informacij v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 431. člena ali prvim odstavkom 451. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
15
·
14. izvede izplačila imetnikom instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala, v nasprotju z 229. členom tega zakona ali je izplačilo v nasprotju 28., 51. ali 63. členom Uredbe (EU) št. 575/2013;
15
·
14. izvede izplačila imetnikom instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala, v nasprotju z 229. členom tega zakona ali je izplačilo v nasprotju 28., 51. ali 63. členom Uredbe (EU) št. 575/2013;
16
·
15. je omogočila, da ena ali več oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, opravlja funkcijo člana upravljalnega organa, tudi v njegovi nadzorni funkciji, ali višjega vodstva banke;
16
·
15. je omogočila, da ena ali več oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, opravlja funkcijo člana upravljalnega organa, tudi v njegovi nadzorni funkciji, ali višjega vodstva banke;
17
·
16. kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena tega zakona;
17
·
16. kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena tega zakona;
18
·
17. po prenehanju dovoljenja za opravljanje storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 106. člena tega zakona;
18
·
17. po prenehanju dovoljenja za opravljanje storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 106. člena tega zakona;
19
·
18. ne ravna v skladu z odredbo iz 203. člena tega zakona;
19
·
18. ne ravna v skladu z odredbo iz 203. člena tega zakona;
20
·
19. ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi o tej nameri predhodno obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 110. člena tega zakona, ali začne opravljati posle prek podružnice v drugi državi članici v nasprotju s 112. členom tega zakona;
20
·
19. ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi o tej nameri predhodno obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 110. člena tega zakona, ali začne opravljati posle prek podružnice v drugi državi članici v nasprotju s 112. členom tega zakona;
21
·
20. začne neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 114. člena tega zakona;
21
·
20. začne neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 114. člena tega zakona;
22
·
21. ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje v skladu s 115. členom tega zakona;
22
·
21. ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje v skladu s 115. členom tega zakona;
23
·
22. pridobi kvalificirano naložbo v nasprotju z drugim odstavkom 200. člena tega zakona;
23
·
22. pridobi kvalificirano naložbo v nasprotju z drugim odstavkom 200. člena tega zakona;
24
·
23. ne vzpostavi ali ne izvaja ustrezne politike izbora kandidatov za člane upravljalnega organa v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona;
24
·
23. ne vzpostavi ali ne izvaja ustrezne politike izbora kandidatov za člane upravljalnega organa v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona;
25
·
24. ni zagotovila, da nadzorni svet banke imenuje komisiji v skladu s 49. členom tega zakona ali delovanje teh komisij ni v skladu z 50., 51. ali 52. členom tega zakona;
25
·
24. ni zagotovila, da nadzorni svet banke imenuje komisiji v skladu s 49. členom tega zakona ali delovanje teh komisij ni v skladu z 50., 51. ali 52. členom tega zakona;
26
·
25. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 86. členom člena tega zakona;
26
·
25. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 86. členom člena tega zakona;
27
·
26. ne poroča finančnih informacij v zvezi z računovodskim izkazi v skladu s tretjim odstavkom 87. člena tega zakona;
27
·
26. ne poroča finančnih informacij v zvezi z računovodskim izkazi v skladu s tretjim odstavkom 87. člena tega zakona;
28
·
27. ne predloži letnega poročila, konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila ali dodatnega revizorjevega poročila v skladu z 89. členom tega zakona;
28
·
27. ne predloži letnega poročila, konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila ali dodatnega revizorjevega poročila v skladu z 89. členom tega zakona;
29
·
28. glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 88. členom tega zakona;
29
·
28. glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 88. členom tega zakona;
30
·
29. v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 92. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
30
·
29. v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 92. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
31
·
30. ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi (četrti odstavek 92. člena tega zakona);
31
·
30. ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi (četrti odstavek 92. člena tega zakona);
32
·
31. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil na način, določen v 242., 245., 246., 247. in 248. členu tega zakona;
32
·
31. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil na način, določen v 242., 245., 246., 247. in 248. členu tega zakona;
33
·
32. ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja tveganj oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 304. člena tega zakona;
33
·
32. ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja tveganj oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 304. člena tega zakona;
34
·
33. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu s 126. členom tega zakona;
34
·
33. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu s 126. členom tega zakona;
35
·
34. ne ravna v skladu z odredbo iz 253. in 258. člena tega zakona;
35
·
34. ne ravna v skladu z odredbo iz 253. in 258. člena tega zakona;
36
·
35. posebnemu pooblaščencu iz 259. člena tega zakona ne omogoči ali ga ovira pri izvajanju njegovih nalog in pooblastil v skladu z določbami 259. in 261. člena tega zakona.
36
·
35. posebnemu pooblaščencu iz 259. člena tega zakona ne omogoči ali ga ovira pri izvajanju njegovih nalog in pooblastil v skladu z določbami 259. in 261. člena tega zakona.
37
·
(2) Banka, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 80.000 do 500.000 eurov.
37
·
(2) Banka, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 80.000 do 500.000 eurov.
38
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini do:
38
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini do:
39
·
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe (EU) št. 575/2013, ali
39
·
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe (EU) št. 575/2013, ali
40
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
40
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
41
·
(4) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave iz prvega ali drugega odstavka 45. člena tega zakona in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
41
·
(4) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave iz prvega ali drugega odstavka 45. člena tega zakona in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
42
·
(5) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta banke iz prvega odstavka 55. člena tega zakona in je zato v banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
42
·
(5) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta banke iz prvega odstavka 55. člena tega zakona in je zato v banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
43
·
(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
43
·
(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
44
·
(7) Odgovorna oseba banke, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba banke kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
44
·
(7) Odgovorna oseba banke, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba banke kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
1
·
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
·
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
2
−
16. POGLAVJE: PREHODNE DOLOČBE 16.1. Prehodne določbe glede likvidnostnih zahtev
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-2A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-2A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2017. Št. 003-02-7/2017-18 Ljubljana, dne 22. julija 2017 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-2A)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/17-21/15 Ljubljana, dne 14. julija 2017 EPA 1966-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−