← Nazaj na seznam
Zakon o bančništvu
ZBan-3
87spremenjenih členov
+9dodano
+9odstranjeno
+69spremenjeno
dodano 6573odstranjeno 3085besed
227odstavkov
Zgodovina različic
1
·
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
1
·
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
2
·
1. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/857 z dne 1. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo standardizirano metodologijo in poenostavljeno standardizirano metodologijo za oceno tveganj, izhajajočih iz morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti pri dejavnostih iz netrgovalne knjige institucije (UL L št. 2024/857 z dne 24. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU );
2
·
1. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/857 z dne 1. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo standardizirano metodologijo in poenostavljeno standardizirano metodologijo za oceno tveganj, izhajajočih iz morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti pri dejavnostih iz netrgovalne knjige institucije (UL L št. 2024/857 z dne 24. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU );
3
·
2. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES , 2002/47/ES , 2004/25/ES , 2005/56/ES , 2007/36/ES , 2011/35/EU , 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1174 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 glede določenih vidikov minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 2024/1174 z 22. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU );
3
·
2. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES , 2002/47/ES , 2004/25/ES , 2005/56/ES , 2007/36/ES , 2011/35/EU , 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1174 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 glede določenih vidikov minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 2024/1174 z 22. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU );
4
·
3. Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne 16. 8. 2006, str. 1);
4
·
3. Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne 16. 8. 2006, str. 1);
5
·
4. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40);
5
·
4. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40);
6
·
5. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU );
6
·
5. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU );
7
·
6. Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 253), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 14);
7
·
6. Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 253), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 14);
8
·
7. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES , 2009/65/ES , 2011/61/EU , 2013/36/EU , 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu Direktiva 2019/2034/EU );
8
·
7. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES , 2009/65/ES , 2011/61/EU , 2013/36/EU , 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu Direktiva 2019/2034/EU );
9
·
8. Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/2864/EU ).
9
·
8. Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/2864/EU ).
10
·
(2) S tem zakonom se ureja tudi delno izvajanje Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1507 z dne 22. februarja 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril in dejavnikov, ki jih morajo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski bančni organ in pristojni organi upoštevati v zvezi s svojimi pristojnostmi za poseganje (UL L št. 2024/1507 z dne 30. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU ). 1.2. Opredelitve kratic in izrazov
10
·
(2) S tem zakonom se ureja tudi delno izvajanje Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1507 z dne 22. februarja 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril in dejavnikov, ki jih morajo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski bančni organ in pristojni organi upoštevati v zvezi s svojimi pristojnostmi za poseganje (UL L št. 2024/1507 z dne 30. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU ). 1.2. Opredelitve kratic in izrazov
11
+
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
+
12
+
1. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/857 z dne 1. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo standardizirano metodologijo in poenostavljeno standardizirano metodologijo za oceno tveganj, izhajajočih iz morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti pri dejavnostih iz netrgovalne knjige institucije (UL L št. 2024/857 z dne 24. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU);
+
13
+
2. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1174 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 glede določenih vidikov minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 2024/1174 z 22. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU);
+
14
+
3. Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne 16. 8. 2006, str. 1);
+
15
+
4. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40);
+
16
+
5. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU);
+
17
+
6. Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 253), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 14);
+
18
+
7. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu Direktiva 2019/2034/EU);
+
19
+
8. Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/2864/EU).
+
20
+
(2) S tem zakonom se ureja tudi delno izvajanje Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1507 z dne 22. februarja 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril in dejavnikov, ki jih morajo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski bančni organ in pristojni organi upoštevati v zvezi s svojimi pristojnostmi za poseganje (UL L št. 2024/1507 z dne 30. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU).
+
1
−
6. ZTFI-1 je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov;
1
+
(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
2
·
1. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate;
2
·
1. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate;
3
·
2. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe;
3
·
2. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe;
4
·
3. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor;
4
·
3. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor;
5
·
4. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme;
5
·
4. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme;
6
·
5. ZSDU je zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju;
6
·
5. ZSDU je zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju;
7
·
6. ZTFI-1 je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov;
7
·
6. ZTFI-1 je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov;
8
·
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek;
8
·
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek;
9
·
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor.
9
·
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor.
10
·
(2) V tem zakonu so za akte Evropske unije uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
10
·
(2) V tem zakonu so za akte Evropske unije uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
11
·
1. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/911 z dne 15. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi podatkov, ki jih je treba predložiti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi družb za upravljanje in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 2024/911 z dne 25. 3. 2024);
11
·
1. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/911 z dne 15. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi podatkov, ki jih je treba predložiti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi družb za upravljanje in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 2024/911 z dne 25. 3. 2024);
12
·
2. Direktiva 2009/138/ES je Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L št. 335 z dne 17. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023);
12
·
2. Direktiva 2009/138/ES je Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L št. 335 z dne 17. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023);
13
·
3. Direktiva 2014/65/EU je Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 2024/790 z dne 8. 3. 2024);
13
·
3. Direktiva 2014/65/EU je Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 2024/790 z dne 8. 3. 2024);
14
·
4. Uredba 1092/2010/EU je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 146);
14
·
4. Uredba 1092/2010/EU je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 146);
15
·
5. Uredba 1093/2010/EU je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024);
15
·
5. Uredba 1093/2010/EU je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024);
16
·
6. Uredba 575/2013/EU je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1623 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag (UL L 2024/1623 z dne 19. 6. 2024);
16
·
6. Uredba 575/2013/EU je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1623 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag (UL L 2024/1623 z dne 19. 6. 2024);
17
·
7. Uredba 1024/2013/EU je Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63);
17
·
7. Uredba 1024/2013/EU je Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63);
18
·
8. Uredba 468/2014/EU je Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN), (UL L št. 141 z dne 14. 5. 2014, str. 1);
18
·
8. Uredba 468/2014/EU je Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN), (UL L št. 141 z dne 14. 5. 2014, str. 1);
19
·
9. Uredba 806/2014/EU je Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 226);
19
·
9. Uredba 806/2014/EU je Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 226);
20
·
10. Uredba 2016/679/EU je Uredba (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2);
20
·
10. Uredba 2016/679/EU je Uredba (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2);
21
·
11. Uredba 2017/1129/EU je Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023);
21
·
11. Uredba 2017/1129/EU je Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023);
22
·
12. Uredba 2017/2402/EU je Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES , 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1700 z dne 5. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki za enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP, ter za enostavno, pregledno in standardizirano bilančno listinjenje določajo vsebino, metodologije in prikaz informacij v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti (UL L št. 2024/1700 z dne 18. 6. 2024);
22
·
12. Uredba 2017/2402/EU je Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES , 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1700 z dne 5. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki za enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP, ter za enostavno, pregledno in standardizirano bilančno listinjenje določajo vsebino, metodologije in prikaz informacij v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti (UL L št. 2024/1700 z dne 18. 6. 2024);
23
·
13. Uredba 2019/876/EU je Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (UL L št. 204 z dne 26. 6. 2020, str. 4);
23
·
13. Uredba 2019/876/EU je Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (UL L št. 204 z dne 26. 6. 2020, str. 4);
24
·
14. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1);
24
·
14. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1);
25
·
15. MSRP so mednarodni standardi računovodskega poročanja in mednarodni računovodski standardi, ki jih je sprejela Evropska komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62), in Uredbo Komisije (EU) 2023/1803 z dne 13. avgusta 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 237 z dne 26. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/1317 z dne 15. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede Mednarodnega računovodskega standarda 7 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 (UL L št. 2024/1317 z dne 16. 5. 2024);
25
·
15. MSRP so mednarodni standardi računovodskega poročanja in mednarodni računovodski standardi, ki jih je sprejela Evropska komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62), in Uredbo Komisije (EU) 2023/1803 z dne 13. avgusta 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 237 z dne 26. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/1317 z dne 15. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede Mednarodnega računovodskega standarda 7 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 (UL L št. 2024/1317 z dne 16. 5. 2024);
26
·
16. Uredba 2023/2859EU je Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/1760 z dne 5. 7. 2024).
26
·
16. Uredba 2023/2859EU je Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/1760 z dne 5. 7. 2024).
1
−
(1) Kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se lahko ustanovi kot banka ali hranilnica v skladu s tem zakonom.
1
+
(1) Kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se lahko ustanovi kot banka, hranilnica ali kreditna družba v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Izraz »banka« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Izraz »banka« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.
3
−
(3) Izraz »hranilnica« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.
3
+
(3) Izraz »hranilnica« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom in ni banka.
4
−
(4) Izraz »banka države članice« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države članice za opravljanje bančnih storitev.
4
+
(4) Izraz »kreditna družba« se v tem zakonu uporablja za družbo iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 kot kreditna institucija v skladu s tem zakonom.
5
−
(5) Izraz »banka tretje države« je v tem zakonu uporabljen za kreditno institucijo s sedežem v državi, ki ni država članica, in ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države za opravljanje bančnih storitev.
5
+
(5) Izraz »banka države članice« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države članice.
6
−
(6) Izraz »podrejena banka« je za namen nadzora na konsolidirani podlagi v skladu z oddelkom 10.3. tega zakona uporabljen za banko, hranilnico, banko države članice in banko tretje države, ki ima položaj podrejene kreditne institucije.
6
+
(6) Izraz »banka tretje države« je v tem zakonu uporabljen za kreditno institucijo s sedežem v državi, ki ni država članica, in ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države.
7
−
(7) Določbe tega zakona se za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) uporabljajo v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ali drug zakon. SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka po zakonu, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti, razen s ponudbo javnosti, ki se glasi na vplačilo dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je SID banka. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se SID banka za namene 132. člena tega zakona šteje kot posebna finančna institucija in za namene oddelka 10.3. tega zakona šteje kot finančna institucija.
7
+
(7) Izraz »podrejena banka« je za namen nadzora na konsolidirani podlagi v skladu z oddelkom 10.3. tega zakona uporabljen za banko, hranilnico, kreditno družbo, banko države članice in banko tretje države, ki ima položaj podrejene kreditne institucije.
8
−
(8) Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1. Bančno interesno združenje lahko izvaja izobraževanja in izdaja potrdila o opravljenem izobraževanju, organizira za svoje članice izvensodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev ter opravlja tudi druge naloge iz pogodbe o ustanovitvi.
8
+
(8) Določbe tega zakona se za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) uporabljajo v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ali drug zakon. SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka po zakonu, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti, razen s ponudbo javnosti, ki se glasi na vplačilo dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je SID banka. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se SID banka za namene 132. člena tega zakona šteje kot posebna finančna institucija in za namene oddelka 10.3. tega zakona šteje kot finančna institucija.
+
9
+
(9) Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1. Bančno interesno združenje lahko izvaja izobraževanja in izdaja potrdila o opravljenem izobraževanju, organizira za svoje članice izvensodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev ter opravlja tudi druge naloge iz pogodbe o ustanovitvi.
1
·
(1) Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.
1
·
(1) Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.
2
−
16. izdajanje elektronskega denarja, vključno z žetoni elektronskega denarja, kot so opredeljeni v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU;
2
+
(2) Finančne storitve so:
3
−
17. izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, kot so opredeljeni v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU;
−
4
−
18. storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU.
−
5
·
1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
3
·
1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
6
·
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
4
·
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
7
·
- potrošniške kredite,
5
·
- potrošniške kredite,
8
·
- hipotekarne kredite,
6
·
- hipotekarne kredite,
9
·
- odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
7
·
- odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
10
·
- financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
8
·
- financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
11
·
3. finančni zakup (lizing, najem) dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen;
9
·
3. finančni zakup (lizing, najem) dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen;
12
·
4. plačilne storitve;
10
·
4. plačilne storitve;
13
·
5. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;
11
·
5. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;
14
·
6. izdajanje garancij in drugih jamstev;
12
·
6. izdajanje garancij in drugih jamstev;
15
·
7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
13
·
7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
16
·
- z instrumenti denarnega trga,
14
·
- z instrumenti denarnega trga,
17
·
- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
15
·
- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
18
·
- s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
16
·
- s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
19
·
- z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
17
·
- z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
20
·
- s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
18
·
- s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
21
·
8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;
19
·
8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;
22
·
9. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
20
·
9. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
23
·
10. denarno posredništvo na medbančnih trgih;
21
·
10. denarno posredništvo na medbančnih trgih;
24
·
11. upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;
22
·
11. upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;
25
·
12. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;
23
·
12. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;
26
·
13. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti;
24
·
13. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti;
27
·
14. oddajanje sefov;
25
·
14. oddajanje sefov;
28
·
15. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
26
·
15. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
29
·
16. izdajanje elektronskega denarja, vključno z žetoni elektronskega denarja, kot so opredeljeni v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU ;
27
·
16. izdajanje elektronskega denarja, vključno z žetoni elektronskega denarja, kot so opredeljeni v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU ;
30
·
17. izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, kot so opredeljeni v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU ;
28
·
17. izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, kot so opredeljeni v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU ;
31
·
18. storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU .
29
·
18. storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU .
32
·
(3) Vzajemno priznane storitve po tem zakonu so bančne in finančne storitve.
30
·
(3) Vzajemno priznane storitve po tem zakonu so bančne in finančne storitve.
1
·
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
·
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. »bančna skupina« pomeni skupino, v kateri ima vsaj ena družba položaj:
2
·
1. »bančna skupina« pomeni skupino, v kateri ima vsaj ena družba položaj:
3
·
- kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji;
3
·
- kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji;
4
·
- kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem;
4
·
- kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem;
5
·
- nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija; ali
5
·
- nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija; ali
6
·
- nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija;
6
·
- nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija;
7
·
2. »dejanski stroški« so stroški, katerih višina ne presega stroškov, ki nastanejo oziroma je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali zaradi opravljanja storitve ali dejavnosti;
7
·
2. »dejanski stroški« so stroški, katerih višina ne presega stroškov, ki nastanejo oziroma je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali zaradi opravljanja storitve ali dejavnosti;
8
·
3. »država članica« pomeni državo članico Evropske unije ali državo podpisnico Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);
8
·
3. »država članica« pomeni državo članico Evropske unije ali državo podpisnico Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);
9
·
4. »EU nadrejena družba« pomeni EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
9
·
4. »EU nadrejena družba« pomeni EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
10
·
5. »Evropski bančni odbor« pomeni Evropski odbor za bančništvo, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. 1. 2004, str. 36);
10
·
5. »Evropski bančni odbor« pomeni Evropski odbor za bančništvo, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. 1. 2004, str. 36);
11
·
6. »Evropski odbor za sistemska tveganja« pomeni Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo 1092/2010/EU ;
11
·
6. »Evropski odbor za sistemska tveganja« pomeni Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo 1092/2010/EU ;
12
·
7. »Evropski bančni organ« pomeni Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU ;
12
·
7. »Evropski bančni organ« pomeni Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU ;
13
·
8. »Evropski organ za vrednostne papirje in trge« pomeni Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo 1095/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena za Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014-2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L št. 105 z dne 8. 4. 2014, str. 1);
13
·
8. »Evropski organ za vrednostne papirje in trge« pomeni Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo 1095/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena za Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014-2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L št. 105 z dne 8. 4. 2014, str. 1);
14
·
9. »Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine« pomeni Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je bil ustanovljen z Uredbo 1094/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1);
14
·
9. »Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine« pomeni Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je bil ustanovljen z Uredbo 1094/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1);
15
·
10. »evropski nadzorni organ« pomeni Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;
15
·
10. »evropski nadzorni organ« pomeni Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;
16
·
11. »finančna družba« pomeni:
16
·
11. »finančna družba« pomeni:
17
·
- institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državi članici,
17
·
- institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državi članici,
18
·
- finančno institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državni članici, če je finančna institucija podrejena družba kreditne institucije, investicijskega podjetja ali podjetja iz tretje ali četrte alineje te točke ter je vključena v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe 575/2013/EU ,
18
·
- finančno institucijo s sedežem v Republiki Slovenije ali drugi državni članici, če je finančna institucija podrejena družba kreditne institucije, investicijskega podjetja ali podjetja iz tretje ali četrte alineje te točke ter je vključena v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe 575/2013/EU ,
19
·
- finančni holding, mešani finančni holding in mešani poslovni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici,
19
·
- finančni holding, mešani finančni holding in mešani poslovni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici,
20
·
- nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji, EU nadrejeni finančni holding, nadrejeni mešani finančni holding v Republiki Sloveniji in EU nadrejeni mešani finančni holding,
20
·
- nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji, EU nadrejeni finančni holding, nadrejeni mešani finančni holding v Republiki Sloveniji in EU nadrejeni mešani finančni holding,
21
·
- podružnico banke tretje države v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
21
·
- podružnico banke tretje države v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
22
·
12. »finančna pogodba« pomeni katerokoli od naslednjih pogodb ali sporazumov:
22
·
12. »finančna pogodba« pomeni katerokoli od naslednjih pogodb ali sporazumov:
23
·
- pogodbe o vrednostnih papirjih, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo vrednostnega papirja, skupine ali indeksa vrednostnih papirjev, opcijami na vrednostni papir ali skupino ali indeks vrednostnih papirjev, posli začasne prodaje ali začasnega odkupa takšnega vrednostnega papirja, skupine ali indeksa,
23
·
- pogodbe o vrednostnih papirjih, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo vrednostnega papirja, skupine ali indeksa vrednostnih papirjev, opcijami na vrednostni papir ali skupino ali indeks vrednostnih papirjev, posli začasne prodaje ali začasnega odkupa takšnega vrednostnega papirja, skupine ali indeksa,
24
·
- pogodbe o blagu, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo blaga ali skupine ali indeksa blaga z dobavo v prihodnosti, opcijami na blago ali skupino ali indeks blaga, posli začasne prodaje oziroma začasnega odkupa takšnega blaga, skupine ali indeksa,
24
·
- pogodbe o blagu, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo blaga ali skupine ali indeksa blaga z dobavo v prihodnosti, opcijami na blago ali skupino ali indeks blaga, posli začasne prodaje oziroma začasnega odkupa takšnega blaga, skupine ali indeksa,
25
·
- terminske pogodbe in terminske dogovore, vključno s pogodbami (ki niso pogodbe o blagu iz prejšnje alineje) za nakup, prodajo ali prenos blaga ali premoženja druge vrste, storitve, pravice ali poslovnega deleža po določeni ceni na datum v prihodnosti,
25
·
- terminske pogodbe in terminske dogovore, vključno s pogodbami (ki niso pogodbe o blagu iz prejšnje alineje) za nakup, prodajo ali prenos blaga ali premoženja druge vrste, storitve, pravice ali poslovnega deleža po določeni ceni na datum v prihodnosti,
26
·
- sporazume o zamenjavah, vključno z zamenjavami in opcijami v zvezi z obrestnimi merami, sporazumi o promptnem ali drugem menjalnem tečaju, valuto, delniškim indeksom ali lastniškim instrumentom, dolžniškim indeksom ali dolžniškim instrumentom, blagovnimi indeksi ali blagom, vremenom, izpusti ali inflacijo, zamenjavami celotnih donosov, zamenjavami kreditnih razmikov ali kreditnimi zamenjavami, ter drugimi podobnimi sporazumi ali transakcijami, s katerim se periodično trguje na trgih zamenjav ali izvedenih finančnih instrumentov,
26
·
- sporazume o zamenjavah, vključno z zamenjavami in opcijami v zvezi z obrestnimi merami, sporazumi o promptnem ali drugem menjalnem tečaju, valuto, delniškim indeksom ali lastniškim instrumentom, dolžniškim indeksom ali dolžniškim instrumentom, blagovnimi indeksi ali blagom, vremenom, izpusti ali inflacijo, zamenjavami celotnih donosov, zamenjavami kreditnih razmikov ali kreditnimi zamenjavami, ter drugimi podobnimi sporazumi ali transakcijami, s katerim se periodično trguje na trgih zamenjav ali izvedenih finančnih instrumentov,
27
·
- sporazume o medbančnem zadolževanju, kjer je rok vračila največ tri mesece,
27
·
- sporazume o medbančnem zadolževanju, kjer je rok vračila največ tri mesece,
28
·
- okvirne sporazume za pogodbe ali sporazume iz prve do pete alineje te točke;
28
·
- okvirne sporazume za pogodbe ali sporazume iz prve do pete alineje te točke;
29
·
13. »izredna javnofinančna pomoč« pomeni državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali drugo javnofinančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
29
·
13. »izredna javnofinančna pomoč« pomeni državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali drugo javnofinančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
30
·
14. »Komisija« pomeni Evropsko komisijo;
30
·
14. »Komisija« pomeni Evropsko komisijo;
31
·
15. »majhna in nekompleksna banka« pomeni banko, kakor je opredeljena v 145. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in za katero velja, da je skupna vrednost sredstev enaka 5 milijardam eurov ali manjša;
31
·
15. »majhna in nekompleksna banka« pomeni banko, kakor je opredeljena v 145. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in za katero velja, da je skupna vrednost sredstev enaka 5 milijardam eurov ali manjša;
32
·
16. »nadzorni organ« je nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor nad subjekti finančnega sektorja, in ni pristojni organ, in na območju Republike Slovenije pomeni agencijo, pristojno za zavarovalni nadzor ter agencijo, pristojno za finančne trge;
32
·
16. »nadzorni organ« je nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor nad subjekti finančnega sektorja, in ni pristojni organ, in na območju Republike Slovenije pomeni agencijo, pristojno za zavarovalni nadzor ter agencijo, pristojno za finančne trge;
33
−
17. »notranji pristop« pomeni pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz prvega odstavka 143. člena Uredbe 575/2013/EU , pristop na podlagi notranjih modelov iz 221. člena Uredbe 575/2013/EU , pristop na podlagi lastnih ocen iz 225. člena Uredbe 575/2013/EU , pristop na podlagi naprednih pristopov za merjenje iz drugega odstavka 312. člena Uredbe 575/2013/EU , metoda notranjih modelov iz 283. in 363. člena Uredbe 575/2013/EU ter pristop notranjega ocenjevanja iz tretjega odstavka 259. člena Uredbe 575/2013/EU ;
33
+
17. »notranji pristop« pomeni pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz prvega odstavka 143. člena Uredbe 575/2013/EU , pristop na podlagi notranjih modelov iz 221. člena Uredbe 575/2013/EU , pristop na podlagi lastnih ocen iz 225. člena Uredbe 575/2013/EU , pristop na podlagi naprednih pristopov za merjenje iz drugega odstavka 312. člena Uredbe 575/2013/EU , metoda notranjih modelov iz 283. in 363. člena Uredbe 575/2013/EU ter pristop notranjega ocenjevanja iz drugega odstavka 265. člena Uredbe 575/2013/EU ;
34
·
18. »Odbor za finančno stabilnost« pomeni Odbor za finančno stabilnost, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
34
·
18. »Odbor za finančno stabilnost« pomeni Odbor za finančno stabilnost, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
35
·
19. »organ nadzora« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet banke in v enotirnem sistemu upravljanja neizvršne člane upravnega odbora banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke;
35
·
19. »organ nadzora« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet banke in v enotirnem sistemu upravljanja neizvršne člane upravnega odbora banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke;
36
·
20. »organ vodenja« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja upravo banke in v enotirnem sistemu upravljanja izvršne direktorje banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za vodenje poslov banke;
36
·
20. »organ vodenja« pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja upravo banke in v enotirnem sistemu upravljanja izvršne direktorje banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za vodenje poslov banke;
37
·
21. »organ za reševanje« pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Enotni odbor za reševanje;
37
·
21. »organ za reševanje« pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Enotni odbor za reševanje;
38
·
22. »ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
38
·
22. »ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
39
·
- njen zakonec ali oseba, s katero posameznik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,
39
·
- njen zakonec ali oseba, s katero posameznik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,
40
·
- otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje,
40
·
- otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje,
41
·
- druga oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo, ali
41
·
- druga oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo, ali
42
·
- starš ali posvojitelj te osebe ali osebe iz prve alineje te točke;
42
·
- starš ali posvojitelj te osebe ali osebe iz prve alineje te točke;
43
·
23. »politika prejemkov, nevtralna glede na spol« pomeni politiko prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za zaposlene moške in ženske;
43
·
23. »politika prejemkov, nevtralna glede na spol« pomeni politiko prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za zaposlene moške in ženske;
44
·
24. »pomembna banka« pomeni banko, ki jo kot pomembno opredeli Banka Slovenije na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU ;
44
·
24. »pomembna banka« pomeni banko, ki jo kot pomembno opredeli Banka Slovenije na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU ;
45
·
25. »pristojni organ« pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v 40. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , ter Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU ;
45
·
25. »pristojni organ« pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v 40. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , ter Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU ;
46
·
26. »skupina iz tretje države« pomeni skupino, katere nadrejena oseba ima sedež v tretji državi;
46
·
26. »skupina iz tretje države« pomeni skupino, katere nadrejena oseba ima sedež v tretji državi;
47
·
27. »sistemsko pomembna banka« pomeni banko, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje in ima položaj:
47
·
27. »sistemsko pomembna banka« pomeni banko, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje in ima položaj:
48
·
- EU nadrejene banke,
48
·
- EU nadrejene banke,
49
·
- podrejene banke EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu,
49
·
- podrejene banke EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu,
50
·
- banke, ki ni podrejena subjektu iz prve in druge alineje te točke;
50
·
- banke, ki ni podrejena subjektu iz prve in druge alineje te točke;
51
·
28. »sistemsko tveganje« pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;
51
·
28. »sistemsko tveganje« pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;
52
·
29. »subjekt v skupini« pomeni pravno osebo, ki je del skupine;
52
·
29. »subjekt v skupini« pomeni pravno osebo, ki je del skupine;
53
·
30. »tretja država« pomeni državo, ki ni država članica;
53
·
30. »tretja država« pomeni državo, ki ni država članica;
54
·
31. »upravljalni organ« pomeni organ vodenja ali nadzora banke;
54
·
31. »upravljalni organ« pomeni organ vodenja ali nadzora banke;
55
·
32. »višje vodstvo« pomeni fizične osebe, ki v banki opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne organu vodenja za vsakodnevno izvajanje poslov banke;
55
·
32. »višje vodstvo« pomeni fizične osebe, ki v banki opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne organu vodenja za vsakodnevno izvajanje poslov banke;
56
·
33. »zunanje izvajanje« pomeni kakršen koli dogovor med banko in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev izvaja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer banka izvajala sama.
56
·
33. »zunanje izvajanje« pomeni kakršen koli dogovor med banko in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev izvaja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer banka izvajala sama.
57
·
(2) Pojmi elektronski denar, plačilna storitev in storitve upravljanja plačilnih sistemov imajo enak pomen, kakor je določen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme.
57
·
(2) Pojmi elektronski denar, plačilna storitev in storitve upravljanja plačilnih sistemov imajo enak pomen, kakor je določen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme.
58
·
(3) Banka Slovenije opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne banke iz 25. točke prvega odstavka tega člena v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU . Pri določanju podrobnejših meril za pomembne banke Banka Slovenije upošteva:
58
·
(3) Banka Slovenije opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne banke iz 25. točke prvega odstavka tega člena v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU . Pri določanju podrobnejših meril za pomembne banke Banka Slovenije upošteva:
59
·
1. velikost in notranjo organiziranost banke,
59
·
1. velikost in notranjo organiziranost banke,
60
·
2. naravo, obseg in zapletenosti dejavnosti, ki jih banka opravlja,
60
·
2. naravo, obseg in zapletenosti dejavnosti, ki jih banka opravlja,
61
·
3. pomen banke za lokalni trg.
61
·
3. pomen banke za lokalni trg.
1
·
(1) V tem zakonu navedeni izrazi, ki so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU , z upoštevanjem drugega odstavka tega člena pomenijo enako kot je določeno v omenjeni uredbi.
1
·
(1) V tem zakonu navedeni izrazi, ki so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU , z upoštevanjem drugega odstavka tega člena pomenijo enako kot je določeno v omenjeni uredbi.
2
−
4. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 1. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU, in pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen kreditne institucije;
2
+
(2) Za potrebe tega zakona se naslednji izrazi iz Uredbe 575/2013/EU uporabljajo tako, da pomenijo:
3
·
1. »družba za upravljanje« je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni družbo za upravljanje iz 6. točke 2. člena ZFK ali drugega upravitelja investicijskih skladov, vključno s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države, v kateri veljajo zahteve glede nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Evropski uniji;
3
·
1. »družba za upravljanje« je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni družbo za upravljanje iz 6. točke 2. člena ZFK ali drugega upravitelja investicijskih skladov, vključno s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države, v kateri veljajo zahteve glede nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Evropski uniji;
4
·
2. (črtana)
4
·
2. (črtana)
5
·
3. »finančni instrument« je finančni instrument, kakor je opredeljen v 50. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni karkoli od naslednjega:
5
·
3. »finančni instrument« je finančni instrument, kakor je opredeljen v 50. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni karkoli od naslednjega:
6
·
- pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument,
6
·
- pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument,
7
·
- finančni instrument v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov,
7
·
- finančni instrument v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov,
8
·
- izvedeni finančni instrument,
8
·
- izvedeni finančni instrument,
9
·
- primarni finančni instrument,
9
·
- primarni finančni instrument,
10
·
- denarni instrument, pri čemer so instrumenti iz prve, druge in tretje alineje finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;
10
·
- denarni instrument, pri čemer so instrumenti iz prve, druge in tretje alineje finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;
11
·
4. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 1. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU , in pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen kreditne institucije;
11
·
4. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 1. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU , in pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen kreditne institucije;
12
·
5. »mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni mešani finančni holding iz 7. člena ZFK;
12
·
5. »mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni mešani finančni holding iz 7. člena ZFK;
13
·
6. »pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kakor je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni pozavarovalnico iz prve in druge alineje 3. točke 2. člena ZFK;
13
·
6. »pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kakor je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni pozavarovalnico iz prve in druge alineje 3. točke 2. člena ZFK;
14
·
7. »reguliran trg« je reguliran trg, kakor je opredeljen v 92. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni organiziran trg iz zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov;
14
·
7. »reguliran trg« je reguliran trg, kakor je opredeljen v 92. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni organiziran trg iz zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov;
15
·
8. »skupina« pomeni skupino, kakor je opredeljena v 138. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni skupino podjetij:
15
·
8. »skupina« pomeni skupino, kakor je opredeljena v 138. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni skupino podjetij:
16
·
- med katerimi je vsaj eno podjetje kreditna institucija, ki opravlja bančne storitve in
16
·
- med katerimi je vsaj eno podjetje kreditna institucija, ki opravlja bančne storitve in
17
·
- ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe ali podjetja, ki so medsebojno povezana, kot je navedeno v 56. členu ZGD-1;
17
·
- ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe ali podjetja, ki so medsebojno povezana, kot je navedeno v 56. členu ZGD-1;
18
·
9. »subjekt finančnega sektorja« je subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni:
18
·
9. »subjekt finančnega sektorja« je subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni:
19
·
- institucijo,
19
·
- institucijo,
20
·
- finančno institucijo,
20
·
- finančno institucijo,
21
·
- (črtana)
21
·
- (črtana)
22
·
- zavarovalnico,
22
·
- zavarovalnico,
23
·
- zavarovalnico tretje države,
23
·
- zavarovalnico tretje države,
24
·
- pozavarovalnico,
24
·
- pozavarovalnico,
25
·
- pozavarovalnico tretje države,
25
·
- pozavarovalnico tretje države,
26
·
- zavarovalni holding, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
26
·
- zavarovalni holding, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
27
·
- družbo, ki je v državi članici sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo v skladu s predpisi te države, ki prenašajo 4. člen Direktive 2009/138/ES , ne uporabljajo zahteve navedene direktive,
27
·
- družbo, ki je v državi članici sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo v skladu s predpisi te države, ki prenašajo 4. člen Direktive 2009/138/ES , ne uporabljajo zahteve navedene direktive,
28
·
- družbo tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerimkoli subjektom prejšnjih alinej;
28
·
- družbo tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerimkoli subjektom prejšnjih alinej;
29
·
10. »udeležba« je udeležba, kakor je opredeljena v 35. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni udeležbo iz druge alineje 12. točke 2. člena ZFK ali neposredno ali posredno imetništvo 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
29
·
10. »udeležba« je udeležba, kakor je opredeljena v 35. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni udeležbo iz druge alineje 12. točke 2. člena ZFK ali neposredno ali posredno imetništvo 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
30
·
11. »zavarovalnica« je zavarovalnica, kakor je opredeljena v 5. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni zavarovalnico iz prve in druge alineje 2. točke 2. člena ZFK.
30
·
11. »zavarovalnica« je zavarovalnica, kakor je opredeljena v 5. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni zavarovalnico iz prve in druge alineje 2. točke 2. člena ZFK.
31
·
(3) Kadar se zahteve ali nadzorniška pooblastila iz tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU uporabljajo na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, zajemajo izrazi »institucija«, »nadrejena institucija v državi članici« »EU nadrejena institucija« in »nadrejena oseba«, kot so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU , in izrazi »banka«, »nadrejena banka« in »EU nadrejena banka«, kot so uporabljeni v tem zakonu, tudi:
31
·
(3) Kadar se zahteve ali nadzorniška pooblastila iz tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU uporabljajo na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, zajemajo izrazi »institucija«, »nadrejena institucija v državi članici« »EU nadrejena institucija« in »nadrejena oseba«, kot so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU , in izrazi »banka«, »nadrejena banka« in »EU nadrejena banka«, kot so uporabljeni v tem zakonu, tudi:
32
·
- finančne holdinge in mešane finančne holdinge, ki so pridobili odobritev v skladu s 83. členom tega zakona oziroma 21a členom Direktive 2013/36/EU ,
32
·
- finančne holdinge in mešane finančne holdinge, ki so pridobili odobritev v skladu s 83. členom tega zakona oziroma 21a členom Direktive 2013/36/EU ,
33
·
- podrejeno kreditno institucijo, ki je imenovana kot odgovorna za zagotavljanje izpopolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, kadar jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding, nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, če ta nadrejena oseba ne potrebuje odobritve v skladu s 86. členom tega zakona oziroma četrtim odstavkom 21a člena Direktive 2013/36/EU ; in
33
·
- podrejeno kreditno institucijo, ki je imenovana kot odgovorna za zagotavljanje izpopolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, kadar jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding, nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, če ta nadrejena oseba ne potrebuje odobritve v skladu s 86. členom tega zakona oziroma četrtim odstavkom 21a člena Direktive 2013/36/EU ; in
34
·
- finančne holdinge, mešane finančne holdinge ali institucije, ki so v skladu s 306. členom tega zakona oziroma točko (d) šestega odstavka 21a člena Direktive 2013/36/EU začasno imenovane za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz tega zakona oziroma Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani podlagi.
34
·
- finančne holdinge, mešane finančne holdinge ali institucije, ki so v skladu s 306. členom tega zakona oziroma točko (d) šestega odstavka 21a člena Direktive 2013/36/EU začasno imenovane za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz tega zakona oziroma Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani podlagi.
35
·
2. POGLAVJE: PRISTOJNI ORGAN IN SPLOŠNA NAČELA IZVAJANJA NADZORA 2.1 . Pristojni organi
35
·
2. POGLAVJE: PRISTOJNI ORGAN IN SPLOŠNA NAČELA IZVAJANJA NADZORA 2.1 . Pristojni organi
1
·
(1) Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 458. člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za določanje ukrepov za omejevanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi z bankami ter za določanje zahtev glede kapitalskih blažilnikov v obsegu in na način, določen v 7. poglavju tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 458. člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za določanje ukrepov za omejevanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi z bankami ter za določanje zahtev glede kapitalskih blažilnikov v obsegu in na način, določen v 7. poglavju tega zakona.
2
−
(2) Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 124. člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za ocenjevanje ustreznosti in določitev višje uteži tveganja ter strožjih meril za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, iz 125. in 126. člena Uredbe 575/2013/EU .
2
+
(2) Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 124. člena Uredbe 575/2013/EU .
3
−
(3) Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 164. člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za ocenjevanje ustreznosti in določitev višjih minimalnih vrednosti z izpostavljenostjo tehtanega povprečja izgube ob neplačilu za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, iz četrtega odstavka 164. člena Uredbe 575/2013/EU .
3
+
(3) Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 164. člena Uredbe 575/2013/EU .
4
−
(4) Banka Slovenije pri sprejemanju odločitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena tesno sodeluje z Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , zlasti z izmenjavo vseh potrebnih informacij in ob upoštevanju medsebojnega vpliva z drugimi ukrepi. V ta namen Banka Slovenije uradno obvestilo Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz tretjega pododstavka drugega odstavka 124. člena Uredbe 575/2013/EU in iz tretjega pododstavka šestega odstavka 164. člena Uredbe 575/2013/EU pošlje tudi Evropski centralni banki.
4
+
(4) Banka Slovenije pri sprejemanju odločitev iz 124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU tesno sodeluje z Evropsko centralno banko, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , zlasti z izmenjavo vseh potrebnih informacij in ob upoštevanju medsebojnega vpliva z drugimi ukrepi. V ta namen Banka Slovenije uradno obvestilo Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz 124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU pošlje tudi Evropski centralni banki.
1
·
(1) Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi držav članic, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij, glede nadzora nad poslovanjem kreditnih institucij, ki poslujejo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža, zlasti prek podružnice.
1
·
(1) Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi držav članic, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij, glede nadzora nad poslovanjem kreditnih institucij, ki poslujejo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža, zlasti prek podružnice.
2
·
(2) Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad kreditnimi institucijami, vključno s preverjanjem pogojev za izdajo dovoljenj, spremljanjem izpolnjevanja bonitetnih zahtev ter presojo ugleda in izkušenj članov upravljalnih organov ter primernosti imetnikov kvalificiranih deležev.
2
·
(2) Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad kreditnimi institucijami, vključno s preverjanjem pogojev za izdajo dovoljenj, spremljanjem izpolnjevanja bonitetnih zahtev ter presojo ugleda in izkušenj članov upravljalnih organov ter primernosti imetnikov kvalificiranih deležev.
3
·
(3) Banka Slovenije pristojnemu organu v državi članici:
3
·
(3) Banka Slovenije pristojnemu organu v državi članici:
4
·
1. na njegovo zahtevo predloži informacije iz prejšnjega odstavka;
4
·
1. na njegovo zahtevo predloži informacije iz prejšnjega odstavka;
5
·
2. na lastno pobudo posreduje vse informacije, ki so po mnenju Banke Slovenije bistvene za izvajanje nalog nadzora tega pristojnega organa.
5
·
2. na lastno pobudo posreduje vse informacije, ki so po mnenju Banke Slovenije bistvene za izvajanje nalog nadzora tega pristojnega organa.
6
·
(4) Informacija se šteje za bistveno po prejšnjem odstavku, če bi lahko imela pomemben vpliv za oceno finančne trdnosti banke države članice.
6
·
(4) Informacija se šteje za bistveno po prejšnjem odstavku, če bi lahko imela pomemben vpliv za oceno finančne trdnosti banke države članice.
7
·
(5) Kadar je Banka Slovenije pristojna za nadzor podružnice banke tretje države ali za nadzor banke, ki je del iste skupine kot podružnica banke tretje države, tesno sodeluje s pristojnimi organi držav članic za podružnice banke ali institucije, ki so del iste skupine iz tretje države, z namenom:
7
·
(5) Kadar je Banka Slovenije pristojna za nadzor podružnice banke tretje države ali za nadzor banke, ki je del iste skupine kot podružnica banke tretje države, tesno sodeluje s pristojnimi organi držav članic za podružnice banke ali institucije, ki so del iste skupine iz tretje države, z namenom:
8
·
- da se zagotovi, da so vse dejavnosti te skupine iz tretje države v Evropski uniji predmet celovitega nadzora,
8
·
- da se zagotovi, da so vse dejavnosti te skupine iz tretje države v Evropski uniji predmet celovitega nadzora,
9
·
- da se prepreči izogibanje zahtevam, ki se uporabljajo za skupine iz tretjih držav na podlagi tega zakona, Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU , ter
9
·
- da se prepreči izogibanje zahtevam, ki se uporabljajo za skupine iz tretjih držav na podlagi tega zakona, Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU , ter
10
·
- da se preprečijo škodljive posledice za finančno stabilnost Evropske unije.
10
·
- da se preprečijo škodljive posledice za finančno stabilnost Evropske unije.
11
·
(6) Banka Slovenije sklepa sporazume o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav glede opravljanja nalog nadzora nad bankami, ki opravljajo storitve v tretji državi v skladu s tem zakonom, ter glede opravljanja nalog nadzora nad podružnicami bank iz tretje države, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom.
11
·
(6) Banka Slovenije sklepa sporazume o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav glede opravljanja nalog nadzora nad bankami, ki opravljajo storitve v tretji državi v skladu s tem zakonom, ter glede opravljanja nalog nadzora nad podružnicami bank iz tretje države, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom.
12
·
(7) Banka Slovenije tesno sodeluje in si izmenjuje informacije s finančnimi obveščevalnimi enotami in drugimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor nad kreditnimi institucijami finančnimi institucijami na podlagi predpisov, ki prenašajo Direktivo 2015/849/EU , če:
12
·
(7) Banka Slovenije tesno sodeluje in si izmenjuje informacije s finančnimi obveščevalnimi enotami in drugimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor nad kreditnimi institucijami finančnimi institucijami na podlagi predpisov, ki prenašajo Direktivo 2015/849/EU , če:
13
·
- je to potrebno za opravljanje nalog v skladu s tem zakonom, Direktivo 2013/36/EU , Uredbo 575/2013/EU ali Direktivo 2015/849/EU in
13
·
- je to potrebno za opravljanje nalog v skladu s tem zakonom, Direktivo 2013/36/EU , Uredbo 575/2013/EU ali Direktivo 2015/849/EU in
14
·
- če takšno sodelovanje in izmenjava informacij ne posegata v poizvedovanje, preiskavo ali postopek, ki poteka v skladu s kazenskim ali upravnim pravom Republike Slovenije.
14
·
- če takšno sodelovanje in izmenjava informacij ne posegata v poizvedovanje, preiskavo ali postopek, ki poteka v skladu s kazenskim ali upravnim pravom Republike Slovenije.
+
15
+
(8) Kadar so za reševanje pooblaščeni organi, ki niso pristojni organi, Banka Slovenije tesno sodeluje in se posvetuje tudi z organi, pooblaščenimi za reševanje, zlasti glede priprave načrtov sodelovanja ter v drugih primerih, kadar tako sodelovanje zahteva ta zakon, Uredba 575/2013/EU ali Direktiva 2014/59/EU .
1
·
(1) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »banka«, »kreditna institucija« ali »hranilnica« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje bančnih storitev.
1
·
(1) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »banka«, »kreditna institucija« ali »hranilnica« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje bančnih storitev.
2
−
(2) Če uporaba firme ali druge oznake banke države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji, ustvarja ali bi lahko ustvarila zmedo med uporabniki, lahko Banka Slovenije od te banke zahteva, da uporabi dodatne znake, s katerimi se odpravijo nejasnosti. 3.2. Ustanovni kapital in delnice banke
2
+
(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besedi »kreditna družba« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.
+
3
+
(3) Če uporaba firme ali druge oznake banke države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji, ustvarja ali bi lahko ustvarila zmedo med uporabniki, lahko Banka Slovenije od te banke zahteva, da uporabi dodatne znake, s katerimi se odpravijo nejasnosti. 3.2. Ustanovni kapital in delnice banke
1
·
(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke mora banka priložiti:
1
·
(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke mora banka priložiti:
2
·
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
2
·
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
3
·
- izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
3
·
- izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
4
·
- kopijo osebnega dokumenta;
4
·
- kopijo osebnega dokumenta;
5
·
- življenjepisom;
5
·
- življenjepisom;
6
·
- kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
6
·
- kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
7
·
- kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
7
·
- kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
8
·
- sklepom nadzornega sveta oziroma skupščine o imenovanju za člana uprave banke iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona;
8
·
- sklepom nadzornega sveta oziroma skupščine o imenovanju za člana uprave banke iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona;
9
·
- izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
9
·
- izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
10
·
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona,
10
·
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona,
11
·
3. strategijo kandidata glede vodenja poslov banke in
11
·
3. strategijo kandidata glede vodenja poslov banke in
12
·
4. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.
12
·
4. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.
13
−
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
−
14
−
- izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
−
15
−
- kopijo osebnega dokumenta;
−
16
−
- življenjepisom;
−
17
−
- kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
−
18
−
- kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
−
19
−
- sklepom nadzornega sveta oziroma skupščine o imenovanju za člana uprave banke iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona;
−
20
−
- izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
−
21
−
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona,
−
22
−
3. strategijo kandidata glede vodenja poslov banke in
−
23
−
4. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.
−
24
·
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu s to uredbo.
13
·
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu s to uredbo.
25
·
(3) Podatke glede opravljanja drugih direktorskih funkcij iz 38. člena tega zakona ter podatke o okoliščinah iz drugega odstavka 40. člena tega zakona pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana organa vodenja banke, lahko pa jih pridobi od pristojnih državnih organov in iz uradnih evidenc.
14
·
(3) Podatke glede opravljanja drugih direktorskih funkcij iz 38. člena tega zakona ter podatke o okoliščinah iz drugega odstavka 40. člena tega zakona pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana organa vodenja banke, lahko pa jih pridobi od pristojnih državnih organov in iz uradnih evidenc.
26
·
(4) Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke od banke zahteva, da v določenem roku predloži Banki Slovenije oceno glede primernosti kandidata.
15
·
(4) Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke od banke zahteva, da v določenem roku predloži Banki Slovenije oceno glede primernosti kandidata.
1
·
(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta mora banka priložiti:
1
·
(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta mora banka priložiti:
2
·
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
2
·
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
3
·
- izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
3
·
- izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
4
·
- kopijo osebnega dokumenta;
4
·
- kopijo osebnega dokumenta;
5
·
- življenjepisom;
5
·
- življenjepisom;
6
·
- kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
6
·
- kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
7
·
- kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
7
·
- kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
8
·
- izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
8
·
- izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
9
·
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
9
·
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
10
·
3. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.
10
·
3. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.
11
−
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
−
12
−
- izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
−
13
−
- kopijo osebnega dokumenta;
−
14
−
- življenjepisom;
−
15
−
- kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
−
16
−
- kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
−
17
−
- izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
−
18
−
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
−
19
−
3. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.
−
20
·
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu s to uredbo.
11
·
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu s to uredbo.
21
·
(3) Podatke glede opravljanja drugih direktorskih funkcij iz 38. člena tega zakona ter podatke o okoliščinah iz drugega odstavka 55. člena tega zakona pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana organa nadzora banke, lahko pa jih pridobi od pristojnih državnih organov in iz uradnih evidenc.
12
·
(3) Podatke glede opravljanja drugih direktorskih funkcij iz 38. člena tega zakona ter podatke o okoliščinah iz drugega odstavka 55. člena tega zakona pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana organa nadzora banke, lahko pa jih pridobi od pristojnih državnih organov in iz uradnih evidenc.
22
·
(4) Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke od banke in (kadar je to ustrezno) organa, pristojnega za izbor in imenovanje predstavnika delavcev v nadzornem svetu, zahteva, da Banki Slovenije v določenem roku predloži oceno o primernosti kandidata.
13
·
(4) Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke od banke in (kadar je to ustrezno) organa, pristojnega za izbor in imenovanje predstavnika delavcev v nadzornem svetu, zahteva, da Banki Slovenije v določenem roku predloži oceno o primernosti kandidata.
1
·
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se vloži pri Banki Slovenije in mora obsegati:
1
·
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se vloži pri Banki Slovenije in mora obsegati:
2
·
1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
2
·
1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
3
·
2. dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom, predpisanim s tem zakonom.
3
·
2. dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom, predpisanim s tem zakonom.
4
·
(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve vložniku izdati:
4
·
(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve vložniku izdati:
5
·
- potrdilo o prejemu popolne zahteve, z navedbo datuma izteka roka iz drugega odstavka 74. člena tega zakona za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ali
5
·
- potrdilo o prejemu popolne zahteve, z navedbo datuma izteka roka iz drugega odstavka 74. člena tega zakona za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ali
6
·
- potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo, da rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža še ni začel teči, ter navedbo končnega datuma za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti.
6
·
- potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo, da rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža še ni začel teči, ter navedbo končnega datuma za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti.
7
·
(3) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o prejemu nepopolne zahteve) izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti v skladu s šestim odstavkom 366. člena tega zakona.
7
·
(3) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o prejemu nepopolne zahteve) izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti v skladu s šestim odstavkom 366. člena tega zakona.
8
·
(4) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu dopolnitve zahteve v skladu s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, če je ta vložena pravočasno, izdati:
8
·
(4) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu dopolnitve zahteve v skladu s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, če je ta vložena pravočasno, izdati:
9
·
- potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo roka za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 74. člena tega zakona, ali
9
·
- potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo roka za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 74. člena tega zakona, ali
10
·
- potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo roka za odločitev v skladu s četrtim odstavkom 366. člena tega zakona.
10
·
- potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo roka za odločitev v skladu s četrtim odstavkom 366. člena tega zakona.
11
−
- potrdilo o prejemu popolne zahteve, z navedbo datuma izteka roka iz drugega odstavka 74. člena tega zakona za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ali
−
12
−
- potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo, da rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža še ni začel teči, ter navedbo končnega datuma za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti.
−
13
−
(3) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o prejemu nepopolne zahteve) izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti v skladu s šestim odstavkom 366. člena tega zakona.
−
14
−
(4) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu dopolnitve zahteve v skladu s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, če je ta vložena pravočasno, izdati:
−
15
−
- potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo roka za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 74. člena tega zakona, ali
−
16
−
- potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo roka za odločitev v skladu s četrtim odstavkom 366. člena tega zakona.
−
17
·
(5) Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente). Banka Slovenije lahko zahteva dodatne informacije ali dokumente od vložnika najpozneje do 50. delovnega dne po poteku roka za izdajo potrdila o prejemu popolne zahteve iz drugega odstavka tega člena.
11
·
(5) Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente). Banka Slovenije lahko zahteva dodatne informacije ali dokumente od vložnika najpozneje do 50. delovnega dne po poteku roka za izdajo potrdila o prejemu popolne zahteve iz drugega odstavka tega člena.
18
·
(6) Banka Slovenije mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve za dodatne informacije ali dokumente izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov.
12
·
(6) Banka Slovenije mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve za dodatne informacije ali dokumente izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov.
19
·
(7) Banka Slovenije mora v potrdilu iz tretjega oziroma šestega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz prvega odstavka 74. člena tega zakona.
13
·
(7) Banka Slovenije mora v potrdilu iz tretjega oziroma šestega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz prvega odstavka 74. člena tega zakona.
20
·
(8) Banka Slovenije zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, vključno z dodatnimi informacijami in dokumentacijo iz petega odstavka tega člena, posreduje Evropski centralni banki v skladu s 15. členom in točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU in o tem obvesti stranke postopka. Postopek odločanja o zahtevi se nadaljuje v skladu z Uredbo 1024/2013/EU .
14
·
(8) Banka Slovenije zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, vključno z dodatnimi informacijami in dokumentacijo iz petega odstavka tega člena, posreduje Evropski centralni banki v skladu s 15. členom in točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU in o tem obvesti stranke postopka. Postopek odločanja o zahtevi se nadaljuje v skladu z Uredbo 1024/2013/EU .
1
·
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
1
·
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
2
·
1. ugled bodočega kvalificiranega imetnika;
2
·
1. ugled bodočega kvalificiranega imetnika;
3
·
2. ugled, znanje, veščine in izkušnje vseh članov organov vodenja ali nadzora, ki bodo imeli možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;
3
·
2. ugled, znanje, veščine in izkušnje vseh članov organov vodenja ali nadzora, ki bodo imeli možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;
4
·
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka;
4
·
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka;
5
·
4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve v skladu s pravili, ki jih določa ta zakon, Uredba 575/2013/EU ter drugi predpisi, ki se uporabljajo za banko.
5
·
4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve v skladu s pravili, ki jih določa ta zakon, Uredba 575/2013/EU ter drugi predpisi, ki se uporabljajo za banko.
6
−
(2) Banka Slovenije mora pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka presoditi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala banka, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
6
+
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 2. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije smiselno upošteva določbe tega zakona o presoji primernosti članov upravljalnih organov bank in hranilnic.
7
−
(3) Banka Slovenije mora pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:
7
+
(3) Banka Slovenije mora pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka presoditi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala banka, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
+
8
+
(4) Banka Slovenije mora pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:
8
·
1. da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali izveden poskus tega dejanja; ali
9
·
1. da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali izveden poskus tega dejanja; ali
9
·
2. da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
10
·
2. da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
10
−
(4) Banka Slovenije ne sme presojati primernosti bodočega kvalificiranega imetnika z vidika gospodarskih potreb trga.
11
+
(5) Banka Slovenije ne sme presojati primernosti bodočega kvalificiranega imetnika z vidika gospodarskih potreb trga.
11
−
(5) Če Banka Slovenije hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti banki, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.
12
+
(6) Če Banka Slovenije hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti banki, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.
1
−
(1) Za poslovne knjige in letna poročila bank ter za revidiranje letnih poročil bank se uporabljajo splošna pravila, določena v osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje, če niso v tem poglavju določena posebna pravila. V zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili bank se ne uporablja 5. točka prvega odstavka 685. člena ZGD-1.
1
+
(1) Za poslovne knjige in letna poročila bank ter za revizijski pregled letnih poročil bank se uporabljajo splošna pravila, določena v osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje, če niso v tem poglavju določena posebna pravila. V zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili bank se ne uporablja 5. točka prvega odstavka 685. člena ZGD-1.
2
·
(2) Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke ter sestavljati poročila v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka ter podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi 109. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke ter sestavljati poročila v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka ter podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi 109. člena tega zakona.
1
−
(predložitev letnega poročila Banki Slovenije)
1
+
(1) Banka mora v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne pozneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta, Banki Slovenije predložiti:
2
·
1. letno poročilo;
2
·
1. letno poročilo;
3
·
2. revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
3
·
2. revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
4
·
3. in kadar je to ustrezno, revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti iz tretjega odstavka 57. člena ZGD-1.
4
·
3. in kadar je to ustrezno, revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti iz tretjega odstavka 57. člena ZGD-1.
5
·
(2) Če mora banka pripraviti konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revizijski pregled in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo prejšnji odstavek in 106. do 108. člen tega zakona.
5
·
(2) Če mora banka pripraviti konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revizijski pregled in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo prejšnji odstavek in 106. do 108. člen tega zakona.
1
−
(1) Revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevo poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati tudi dodatni revizijski pregled in dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v banki.
1
+
(1) Za revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevi poročili iz prejšnjega člena se uporabljajo prvi, drugi in tretji odstavek 57. člena ZGD-1.
2
·
(2) Za revizijski pregled letnega poročila iz prejšnjega odstavka imenuje banka revizijsko družbo za obdobje, ki ne sme biti krajše od treh poslovnih let. Revizijski pregled letnega poročila banke lahko opravlja posamezna revizijska družba neprekinjeno za največ deset poslovnih let s prekinitvijo za obdobje najmanj naslednjih štirih poslovnih let.
2
·
(2) Za revizijski pregled letnega poročila iz prejšnjega odstavka imenuje banka revizijsko družbo za obdobje, ki ne sme biti krajše od treh poslovnih let. Revizijski pregled letnega poročila banke lahko opravlja posamezna revizijska družba neprekinjeno za največ deset poslovnih let s prekinitvijo za obdobje najmanj naslednjih štirih poslovnih let.
3
−
(3) Banka ali revizijska družba lahko odpove pogodbo iz prejšnjega odstavka pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe. Pogodba o revizijskem pregledu se odpoveduje sodno. Uprava banke lahko pogodbo o revizijskem pregledu odpove pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le s soglasjem nadzornega sveta in po posvetovanju z revizijsko komisijo.
3
+
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja za banke in hranilnice, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES , zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 (UL L 2869 z dne 20. 12. 2023, stran 1) subjekt javnega interesa.
4
−
(4) Banka mora pisno obvestiti Banko Slovenije o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe pred pogodbeno dogovorjenim rokom in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop.
4
+
(4) Banka ali revizijska družba lahko odpove pogodbo o revizijskem pregledu iz 57. člena ZGD-1 pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe. Pogodba o revizijskem pregledu se odpoveduje sodno. Uprava banke lahko pogodbo o revizijskem pregledu odpove pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le s soglasjem nadzornega sveta in po posvetovanju z revizijsko komisijo.
5
−
(5) Banka Slovenije lahko od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
5
+
(5) Banka mora pisno obvestiti Banko Slovenije o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe pred pogodbeno dogovorjenim rokom in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop.
6
−
(6) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ali dodatno revizorjevo poročilo ni pripravljeno v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma s predpisom iz drugega odstavka 109. člena tega zakona, lahko Banka Slovenije zahteva dopolnitev ali popravek poročila.
6
+
(6) Banka Slovenije lahko od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
+
7
+
(7) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevi poročili nista pripravljeni v skladu s 57. členom ZGD-1, lahko Banka Slovenije zahteva dopolnitev ali popravek pregleda ali poročil.
1
−
(6) Podružnica banke države članice ali banke tretje države mora na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti slovenski prevod računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov banke države članice ali banke tretje države skupaj z revizorjevim poročilom ter povezavo do spletne strani, na kateri sta dostopna njeno revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo, najpozneje v petnajstih dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža banke. Če letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke države članice ali banke tretje države ni bilo sestavljeno v skladu z MSRP oziroma Direktivo 2013/34/EU in Direktivo 86/635/EGS ali na enakovreden način, mora podružnica v istem roku razkriti v slovenskem jeziku računovodsko poročilo za dejavnosti podružnice v skladu s tem zakonom.
1
+
(1) Banka mora v štirih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti letno poročilo skupaj z revizorjevima poročiloma iz 57. člena ZGD-1.
2
·
(2) Če letnega poročila do roka iz prejšnjega odstavka še ni sprejel pristojni organ banke, mora banka v navedenem roku objaviti sestavljeno letno poročilo, ki ga mora uprava banke predložiti nadzornemu svetu po tretjem odstavku 272. člena ZGD-1 (v nadaljnjem besedilu: sestavljeno letno poročilo), in na to v objavi opozoriti.
2
·
(2) Če letnega poročila do roka iz prejšnjega odstavka še ni sprejel pristojni organ banke, mora banka v navedenem roku objaviti sestavljeno letno poročilo, ki ga mora uprava banke predložiti nadzornemu svetu po tretjem odstavku 272. člena ZGD-1 (v nadaljnjem besedilu: sestavljeno letno poročilo), in na to v objavi opozoriti.
3
·
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora banka v petnajstih dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ banke pri sprejetju letnega poročila ni spremenil sestavljenega letnega poročila, lahko banka namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ banke sprejel letno poročilo z vsebino sestavljenega letnega poročila.
3
·
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora banka v petnajstih dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ banke pri sprejetju letnega poročila ni spremenil sestavljenega letnega poročila, lahko banka namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ banke sprejel letno poročilo z vsebino sestavljenega letnega poročila.
4
·
(4) Banka mora zagotoviti, da ostaneta letno poročilo in revizorjevi poročili iz 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih uradnih spletnih straneh najmanj deset let po njuni objavi.
4
·
(4) Banka mora zagotoviti, da ostaneta letno poročilo in revizorjevi poročili iz 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih uradnih spletnih straneh najmanj deset let po njuni objavi.
5
·
(5) Banka mora v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevima poročiloma iz 57. člena ZGD-1 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave.
5
·
(5) Banka mora v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevima poročiloma iz 57. člena ZGD-1 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave.
6
·
(6) Podružnica banke države članice ali banke tretje države mora na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti slovenski prevod računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov banke države članice ali banke tretje države skupaj z revizorjevim poročilom ter povezavo do spletne strani, na kateri sta dostopna njeno revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo, najpozneje v petnajstih dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža banke. Če letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke države članice ali banke tretje države ni bilo sestavljeno v skladu z MSRP oziroma Direktivo 2013/34/EU in Direktivo 86/635/EGS ali na enakovreden način, mora podružnica v istem roku razkriti v slovenskem jeziku računovodsko poročilo za dejavnosti podružnice v skladu s tem zakonom.
6
·
(6) Podružnica banke države članice ali banke tretje države mora na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti slovenski prevod računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov banke države članice ali banke tretje države skupaj z revizorjevim poročilom ter povezavo do spletne strani, na kateri sta dostopna njeno revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo, najpozneje v petnajstih dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža banke. Če letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke države članice ali banke tretje države ni bilo sestavljeno v skladu z MSRP oziroma Direktivo 2013/34/EU in Direktivo 86/635/EGS ali na enakovreden način, mora podružnica v istem roku razkriti v slovenskem jeziku računovodsko poročilo za dejavnosti podružnice v skladu s tem zakonom.
1
−
2. podrobnejšo vsebino, obliko in način pošiljanja letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila
1
+
Banka Slovenije v zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili banke predpiše:
2
·
1. vsebino glavne knjige v okviru vodenja poslovnih knjig ter vrste in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke;
2
·
1. vsebino glavne knjige v okviru vodenja poslovnih knjig ter vrste in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke;
3
·
2. podrobnejšo vsebino, obliko in način pošiljanja letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila;
3
·
2. podrobnejšo vsebino, obliko in način pošiljanja letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila;
4
·
3. podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk;
4
·
3. podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk;
5
·
4. podrobnejšo vsebino, obliko, način, pogostost in roke za posredovanje finančnih informacij iz tretjega odstavka 103. člena tega zakona.
5
·
4. podrobnejšo vsebino, obliko, način, pogostost in roke za posredovanje finančnih informacij iz tretjega odstavka 103. člena tega zakona.
6
·
5. POGLAVJE: OPRAVLJANJE STORITEV BANK 5.1. Splošne določbe
6
·
5. POGLAVJE: OPRAVLJANJE STORITEV BANK 5.1. Splošne določbe
1
·
(1) Družba s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU .
1
·
(1) Družba s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU .
2
·
(2) Banka lahko začne opravljati finančne storitve in dodatne finančne storitve na območju Republike Slovenije, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Banka lahko začne opravljati finančne storitve in dodatne finančne storitve na območju Republike Slovenije, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.
3
−
(4) Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 na območju Republike Slovenije kot kreditna družba, ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek sme banka opravljati dodatne finančne storitve iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožne storitve, če o tem predhodno obvesti Banko Slovenije v skladu s 113.a členom tega zakona.
4
·
(4) Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 na območju Republike Slovenije kot kreditna družba, ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU .
4
·
(4) Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 na območju Republike Slovenije kot kreditna družba, ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU .
1
−
(posebne zahteve za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU )
1
+
(1) Pred začetkom opravljanja dodatnih finančnih storitev iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožnih storitev iz 31. člena tega zakona mora banka o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
2
−
(1) Družbe iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU , ki so že pridobile dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, vložijo vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s 113. členom tega zakona najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega:
2
+
(2) Banka obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
3
−
a) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali preseže 30 milijard eurov ali
3
+
1. podrobnejši opis storitev, ki jih namerava banka opravljati,
4
−
b) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard eurov, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard eurov in opravljajo katero koli dejavnost iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, enaka ali presega 30 milijard eurov, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.
4
+
2. opis ureditve notranjega upravljanja iz 148. člena tega zakona v zvezi s storitvami iz prejšnjega odstavka.
5
−
(2) Družbe iz prejšnjega odstavka lahko še naprej opravljajo dejavnosti iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU , dokler ne pridobijo dovoljenja iz prejšnjega odstavka.
5
+
(3) Banka lahko začne opravljati storitve iz prvega odstavka tega člena:
6
−
(3) Kadar Banka Slovenije po prejemu informacij ugotovi, da se družbi izda dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s 97. členom tega zakona, uradno obvesti družbo in agencijo ter od dneva tega uradnega obvestila prevzame postopek izdaje dovoljenja.
6
+
- z dnem, ko prejme obvestilo Banke Slovenije, da obvestilo banke izpolnjuje zahteve iz prejšnjega odstavka in da predlagano opravljanje poslov vsebinsko sodi v opredelitev storitev iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in tretjega odstavka 31. člena tega zakona;
7
−
(4) Banka Slovenije v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.
7
+
- z iztekom enega meseca od dneva, ko je Banka Slovenije prejela obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka, če do izteka tega roka ne prejme obvestila Banke Slovenije iz prejšnje alineje ali zahteve Banke Slovenije za predložitev dodatnih informacij.
1
·
(1) Banka, ki namerava po ustanovitvi začeti opravljati finančne storitve iz 5. člena tega zakona ali dodatne finančne storitve iz 6. člena tega zakona, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, razen za storitve iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka, ki namerava po ustanovitvi začeti opravljati finančne storitve iz 5. člena tega zakona ali dodatne finančne storitve iz 6. člena tega zakona, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, razen za storitve iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona.
2
−
(2) Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev pred začetkom opravljanja teh storitev.
2
+
(2) Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev iz prejšnjega odstavka pred začetkom opravljanja teh storitev.
1
·
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev se vloži pri Banki Slovenije.
1
·
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev se vloži pri Banki Slovenije.
2
·
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora banka priložiti:
2
·
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora banka priložiti:
3
·
1. poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
3
·
1. poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
4
·
- podrobnejši opis dejavnosti, ki jih namerava banka opravljati in
4
·
- podrobnejši opis dejavnosti, ki jih namerava banka opravljati in
5
·
- opis ureditve notranjega upravljanja iz 148. člena tega zakona;
5
·
- opis ureditve notranjega upravljanja iz 148. člena tega zakona;
6
·
2. druge informacije in dokazila, iz katerih izhaja, da bo banka v zvezi z izvajanjem načrtovanih storitev zagotavljala varno in skrbno upravljanje banke;
6
·
2. druge informacije in dokazila, iz katerih izhaja, da bo banka v zvezi z izvajanjem načrtovanih storitev zagotavljala varno in skrbno upravljanje banke;
7
·
3. dokaze o izpolnjevanju pogojev, ki jih za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka določajo drugi predpisi.
7
·
3. dokaze o izpolnjevanju pogojev, ki jih za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka določajo drugi predpisi.
8
·
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih ali dodatnih finančnih storitev banke, če:
8
·
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih ali dodatnih finančnih storitev banke, če:
9
·
1. načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 148. člena tega zakona ni ustrezna in primerna za upravljanje tveganj, ki jim bo banka pri opravljanju načrtovanih storitev izpostavljena; ali
9
·
1. načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 148. člena tega zakona ni ustrezna in primerna za upravljanje tveganj, ki jim bo banka pri opravljanju načrtovanih storitev izpostavljena; ali
10
·
2. banka ne izpolnjuje pogojev, ki jih za opravljanje teh storitev določajo drugi predpisi.
10
·
2. banka ne izpolnjuje pogojev, ki jih za opravljanje teh storitev določajo drugi predpisi.
11
·
(4) Kadar v skladu z Uredbo 1024/2013/EU vse pristojnosti in naloge nadzora iz prvega odstavka 4. člena te uredbe v zvezi z banko izvaja Evropska centralna banka, se Banka Slovenije v zvezi z okoliščinami iz 1. točke prejšnjega odstavka posvetuje z Evropsko centralno banko.
11
·
(4) Kadar v skladu z Uredbo 1024/2013/EU vse pristojnosti in naloge nadzora iz prvega odstavka 4. člena te uredbe v zvezi z banko izvaja Evropska centralna banka, se Banka Slovenije v zvezi z okoliščinami iz 1. točke prejšnjega odstavka posvetuje z Evropsko centralno banko.
12
·
(5) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje finančnih ali dodatnih finančnih storitev ter navede storitve, za katere se dovoljenje izdaja, če pri banki niso podani razlogi iz tretjega odstavka tega člena.
12
·
(5) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje finančnih ali dodatnih finančnih storitev ter navede storitve, za katere se dovoljenje izdaja, če pri banki niso podani razlogi iz tretjega odstavka tega člena.
13
·
(6) Banka Slovenije lahko z namenom, da se preprečijo kršitve tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU , v odločbi o izdaji dovoljenja določi pogoje ali omejitve za opravljanje storitev, za katere se izdaja dovoljenje.
13
·
(6) Banka Slovenije lahko z namenom, da se preprečijo kršitve tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU , v odločbi o izdaji dovoljenja določi pogoje ali omejitve za opravljanje storitev, za katere se izdaja dovoljenje.
+
14
+
(7) Banka Slovenije agencijo, pristojno za finančne trge, obvešča o izdaji ali odvzemu dovoljenj iz 17. in 18. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona.
1
·
Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila glede:
1
·
Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila glede:
2
·
1. dokumentacije in informacij, ki se predložijo k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, vključno z zahtevami glede poslovnega načrta iz 2. točke drugega odstavka 116. člena tega zakona;
2
·
1. dokumentacije in informacij, ki se predložijo k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, vključno z zahtevami glede poslovnega načrta iz 2. točke drugega odstavka 116. člena tega zakona;
3
−
2. dokumentacije in informacij, ki se predložijo k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev, ter za statusne spremembe, kadar se zahteva za izdajo dovoljenja v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU vloži pri Banki Slovenije. 5.3. Čezmejno opravljanje storitev
3
+
2. dokumentacije in informacij, ki se predložijo k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev, ter za statusne spremembe, kadar se zahteva za izdajo dovoljenja v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU vloži pri Banki Slovenije. 5.2.a DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV KOT KREDITNA DRUŽBA
+
1
+
(1) Kreditna družba, ki namerava začeti opravljati katere koli investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Evropske centralne banke (dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba).
+
2
+
(2) Kreditna družba mora pridobiti dovoljenje za opravljanje poslov in storitev iz prejšnjega odstavka pred začetkom opravljanja teh poslov in storitev.
+
3
+
(3) Za zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 120. člen tega zakona
+
4
+
(4) Glede prenehanja dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 122. člen tega zakona
+
1
+
(1) Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , ki je že pridobila dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, vloži vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s 113. členom tega zakona najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega:
+
2
+
a) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali preseže 30 milijard eurov, ali
+
3
+
b) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard eurov, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard eurov in opravljajo katero koli dejavnost iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, enaka ali presega 30 milijard eurov, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.
+
4
+
(2) Ne glede na četrti odstavek 113. člena tega zakona lahko družbe iz prejšnjega odstavka še naprej opravljajo dejavnosti iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , dokler ne pridobijo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.
+
5
+
(3) Banka Slovenije v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionalen in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.
+
6
+
(4) Ob izdaji dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba iz prvega odstavka tega člena pridobijo predhodno izdana dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1 status mirovanja, ki nastopi z dnem pravnomočnosti odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba in traja do:
+
7
+
- izdaje odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba v skladu s 122. členom tega zakona ali
+
8
+
- izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba na podlagi 12. točke prvega odstavka 294.a člena tega zakona.
+
1
+
(1) Družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba, in ki za pet zaporednih let ne izpolnjuje pogojev glede povprečne bilančne vsote iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , mora o tem obvestiti Banko Slovenije.
+
2
+
(2) Kadar Banka Slovenije ugotovi, da kreditna družba ne izpolnjuje več pogojev iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba v skladu z 294.a členom tega zakona. Banka Slovenije o začetku postopka za odvzem dovoljenja kreditni družbi na podlagi 5. točke prvega odstavka 294.a člena tega zakona obvesti agencijo, pristojno za finančne trge.
+
3
+
(3) Kreditna družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov izključno na podlagi tega zakona, mora za nadaljnje opravljanje teh storitev in poslov vložiti vlogo za izdajo dovoljenja v skladu z ZTFI-1.
+
4
+
(4) Kreditna družba iz prejšnjega odstavka lahko še naprej opravlja dejavnosti, za katere je že pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov izključno na podlagi tega zakona, do odločitve agencije, pristojne za finančne trge, o vlogi za izdajo dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov.
+
5
+
(5) Agencija, pristojna za finančne trge, v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.
+
6
+
(6) Z izdajo odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba na podlagi 5. točke prvega odstavka 294.a člena tega zakona pristojnost za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev preide na agencijo, pristojno za finančne trge. O prenosu nadzora z Banke Slovenije na agencijo, pristojno za finančne trge, se pripravi zapisnik, ki ga potrdita oba pristojna organa. 5.3. Čezmejno opravljanje storitev
1
·
(1) Dve ali več podružnic, ki jih ustanovi banka v posamezni državi članici, se za namene tega zakona štejejo kot ena sama podružnica banke v tej državi članici.
1
·
(1) Dve ali več podružnic, ki jih ustanovi banka v posamezni državi članici, se za namene tega zakona štejejo kot ena sama podružnica banke v tej državi članici.
2
·
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za podružnice, ki jih na območju Republike Slovenije ustanovi banka države članice ali banka tretje države. 5.3.1. Opravljanje vzajemno priznanih storitev bank na območju druge države članice
2
·
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za podružnice, ki jih na območju Republike Slovenije ustanovi banka države članice ali banka tretje države. 5.3.1. Opravljanje vzajemno priznanih storitev bank na območju druge države članice
3
−
drugega in tretjega odstavka tega člena
3
+
124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU
4
−
tretjega pododstavka drugega odstavka 124. člena Uredbe 575/2013/EU in iz tretjega pododstavka šestega odstavka 164. člena Uredbe 575/2013/EU
4
+
124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU
1
·
(1) Banka, ki namerava zaradi opravljanja vzajemno priznanih finančnih storitev, za katere je pridobila ustrezno dovoljenje v skladu s tem zakonom, v drugi državi članici ustanoviti podružnico, mora o tem obvestiti Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je ta pri opravljanju nadzora nad banko v skladu z Uredbo 1024/2013/EU odgovorna za izvajanje nalog iz točke (b) prvega odstavka 4. člena te uredbe.
1
·
(1) Banka, ki namerava zaradi opravljanja vzajemno priznanih finančnih storitev, za katere je pridobila ustrezno dovoljenje v skladu s tem zakonom, v drugi državi članici ustanoviti podružnico, mora o tem obvestiti Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je ta pri opravljanju nadzora nad banko v skladu z Uredbo 1024/2013/EU odgovorna za izvajanje nalog iz točke (b) prvega odstavka 4. člena te uredbe.
2
·
(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka priložiti naslednje informacije:
2
·
(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka priložiti naslednje informacije:
3
·
1. državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico;
3
·
1. državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico;
4
·
2. poslovni načrt, ki med drugim obsega podrobnejši opis dejavnosti, ki jih namerava opravljati prek podružnice, in organizacijsko strukturo podružnice;
4
·
2. poslovni načrt, ki med drugim obsega podrobnejši opis dejavnosti, ki jih namerava opravljati prek podružnice, in organizacijsko strukturo podružnice;
5
·
3. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;
5
·
3. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;
6
·
4. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje podružnice.
6
·
4. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje podružnice.
7
·
(3) Šteje se, da obvestilo banke o nameri ustanovitve podružnice, ki ga banka posreduje Banki Slovenije, vsebuje zahtevo za posredovanje obvestila pristojnemu organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila pristojnemu organu države članice). Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (b) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi z banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu s to uredbo in Uredbo 468/2014/EU .
7
·
(3) Šteje se, da obvestilo banke o nameri ustanovitve podružnice, ki ga banka posreduje Banki Slovenije, vsebuje zahtevo za posredovanje obvestila pristojnemu organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila pristojnemu organu države članice). Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (b) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi z banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu s to uredbo in Uredbo 468/2014/EU .
8
−
drugega in tretjega odstavka tega člena
8
+
124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU
9
−
tretjega pododstavka drugega odstavka 124. člena Uredbe 575/2013/EU in iz tretjega pododstavka šestega odstavka 164. člena Uredbe 575/2013/EU
9
+
124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU
1
·
(1) Banka tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico in se vpiše v sodni register, če pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države) v skladu s tem zakonom.
1
·
(1) Banka tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico in se vpiše v sodni register, če pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države) v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države se vloži pri Banki Slovenije.
2
·
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države se vloži pri Banki Slovenije.
3
·
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države je treba priložiti:
3
·
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države je treba priložiti:
4
·
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
4
·
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
5
·
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
5
·
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
6
·
3. podatke o članih oziroma članicah poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
6
·
3. podatke o članih oziroma članicah poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
7
·
4. revidirana letna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
7
·
4. revidirana letna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
8
·
5. podatke o imetnikih kvalificiranih deležev, oziroma če ni takšnih imetnikov, podatke o 20 največjih delničarjih oziroma družbenikih banke tretje države ter ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike teh delnic oziroma deležev;
8
·
5. podatke o imetnikih kvalificiranih deležev, oziroma če ni takšnih imetnikov, podatke o 20 največjih delničarjih oziroma družbenikih banke tretje države ter ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike teh delnic oziroma deležev;
9
·
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matični banki;
9
·
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matični banki;
10
·
7. opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica, ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
10
·
7. opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica, ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
11
·
8. dovoljenje za opravljanje bančnih, finančnih ali dodatnih finančnih storitev, ki ga je matični banki izdal pristojni organ države njenega sedeža;
11
·
8. dovoljenje za opravljanje bančnih, finančnih ali dodatnih finančnih storitev, ki ga je matični banki izdal pristojni organ države njenega sedeža;
12
·
9. dovoljenje pristojnega organa matične banke za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te banke ni potrebno;
12
·
9. dovoljenje pristojnega organa matične banke za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te banke ni potrebno;
13
·
10. izjavo banke tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
13
·
10. izjavo banke tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
14
·
11. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
14
·
11. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
15
·
12. drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva.
15
·
12. drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva.
16
·
(4) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države zahteva, da banka tretje države v Republiki Sloveniji deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.
16
·
(4) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države zahteva, da banka tretje države v Republiki Sloveniji deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.
17
·
(5) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje.
17
·
(5) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje.
18
·
(6) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o:
18
·
(6) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o:
19
·
1. vseh dovoljenjih, izdanih podružnicam bank tretjih držav, in vseh poznejših spremembah teh dovoljenj;
19
·
1. vseh dovoljenjih, izdanih podružnicam bank tretjih držav, in vseh poznejših spremembah teh dovoljenj;
20
·
2. skupnih sredstvih in obveznostih, po katerih podružnice banke tretjih držav poročajo v skladu s 139. členom tega zakona;
20
·
2. skupnih sredstvih in obveznostih, po katerih podružnice banke tretjih držav poročajo v skladu s 139. členom tega zakona;
21
·
3. imenu skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje iz prvega odstavka tega člena.
21
·
3. imenu skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje iz prvega odstavka tega člena.
22
·
(7) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matične banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
22
·
(7) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matične banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
23
·
(8) Banka tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja bančne storitve, finančne storitve ter dodatne finančne storitve, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
23
·
(8) Banka tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja bančne storitve, finančne storitve ter dodatne finančne storitve, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
24
·
(9) Če namerava banka tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi dodatne storitve, ki niso navedene v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
24
·
(9) Če namerava banka tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi dodatne storitve, ki niso navedene v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
25
−
(10) Za dodatno dovoljenje iz osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi odstavek, 7. in 12. točka tretjega odstavka ter peti in sedmi odstavek tega člena.
25
+
(10) Za dodatno dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi odstavek, 7. in 12. točka tretjega odstavka ter peti in sedmi odstavek tega člena.
26
·
(11) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo banka tretje države priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.
26
·
(11) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo banka tretje države priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.
1
·
(1) Dve ali več institucij s sedežem v Evropski uniji, ki so del iste skupine iz tretje države, morajo imeti eno samo vmesno EU nadrejeno osebo, če:
1
·
(1) Dve ali več institucij s sedežem v Evropski uniji, ki so del iste skupine iz tretje države, morajo imeti eno samo vmesno EU nadrejeno osebo, če:
2
·
- je vsaj ena izmed teh institucij banka in
2
·
- je vsaj ena izmed teh institucij banka in
3
·
- skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Evropski uniji presega 40 milijard eurov.
3
·
- skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Evropski uniji presega 40 milijard eurov.
4
·
(2) Banka Slovenije lahko v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi v državah članicah dovoli, da ima skupina iz tretje države dodatno vmesno EU nadrejeno osebo, če ustanovitev ene same vmesne EU nadrejene osebe:
4
·
(2) Banka Slovenije lahko v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi v državah članicah dovoli, da ima skupina iz tretje države dodatno vmesno EU nadrejeno osebo, če ustanovitev ene same vmesne EU nadrejene osebe:
5
·
- ne bi bila združljiva z zahtevo za ločene dejavnosti, ki jo nalagajo pravila ali nadzorni organi tretje države, v kateri ima končna nadrejena oseba skupine svoj sedež, ali
5
·
- ne bi bila združljiva z zahtevo za ločene dejavnosti, ki jo nalagajo pravila ali nadzorni organi tretje države, v kateri ima končna nadrejena oseba skupine svoj sedež, ali
6
·
- bi bilo reševanje ene vmesne EU nadrejene osebe v skladu z oceno, ki jo je izvedel pristojni organ za njeno reševanje, manj učinkovito kot v primeru dveh vmesnih EU nadrejenih oseb.
6
·
- bi bilo reševanje ene vmesne EU nadrejene osebe v skladu z oceno, ki jo je izvedel pristojni organ za njeno reševanje, manj učinkovito kot v primeru dveh vmesnih EU nadrejenih oseb.
7
·
(3) Zahteva za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se vloži pri Banki Slovenije. Zahtevi morajo biti priložena dokazila, iz katerih izhaja, da je izpolnjen vsaj en pogoj iz prejšnjega odstavka.
7
·
(3) Zahteva za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se vloži pri Banki Slovenije. Zahtevi morajo biti priložena dokazila, iz katerih izhaja, da je izpolnjen vsaj en pogoj iz prejšnjega odstavka.
8
·
(4) Vmesna EU nadrejena oseba je banka, banka države članice ali kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa v skladu s 113. členom tega zakona oziroma 8. členom Direktive 2013/36/EU , ali finančni holding ali mešani finančni holding, ki je pridobil odobritev pristojnega organa v skladu s 83. členom tega zakona ali 21a členom Direktive 2013/36/EU .
8
·
(4) Vmesna EU nadrejena oseba je banka, banka države članice ali kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa v skladu s 113. členom tega zakona oziroma 8. členom Direktive 2013/36/EU , ali finančni holding ali mešani finančni holding, ki je pridobil odobritev pristojnega organa v skladu s 83. členom tega zakona ali 21a členom Direktive 2013/36/EU .
9
·
(5) Vsaka banka, ki je del skupine iz tretje države, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
9
·
(5) Vsaka banka, ki je del skupine iz tretje države, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
10
·
1. ima vmesno EU nadrejeno osebo;
10
·
1. ima vmesno EU nadrejeno osebo;
11
·
2. je vmesna EU nadrejena oseba;
11
·
2. je vmesna EU nadrejena oseba;
12
·
3. je edina institucija v Evropski uniji v tej skupini;
12
·
3. je edina institucija v Evropski uniji v tej skupini;
13
·
4. je del skupine iz tretje države, katere skupna vrednost sredstev, izračunana v skladu s 143. členom tega zakona, je nižja od 40 milijard eurov.
13
·
4. je del skupine iz tretje države, katere skupna vrednost sredstev, izračunana v skladu s 143. členom tega zakona, je nižja od 40 milijard eurov.
+
14
+
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, da nobena od institucij iz prvega odstavka tega člena ni banka ali da je treba v povezavi z investicijskimi dejavnostmi vzpostaviti dodatno vmesno EU nadrejeno osebo, da se zagotovi skladnost z zahtevo iz drugega odstavka tega člena, vmesna EU nadrejena oseba ali dodatna vmesna EU nadrejena oseba lahko investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje agencije, pristojne za finančne trge, v skladu s prvim odstavkom 5. člena Direktive 2014/65/EU oziroma 197. členom ZTFI-1 in za katero velja Direktiva 2014/59/EU oziroma 293. člen Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21 in 133/23). V tem primeru se zahteva za dovoljenje iz drugega odstavka tega člena vloži pri agenciji, pristojni za finančne trge.
1
−
Pri tem banka upošteva tehnična merila iz tega poglavja.
1
+
(1) Banka mora imeti stabilno ureditev notranjega upravljanja, ki obsega:
2
·
1. jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2
·
1. jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
3
·
2. učinkovite procese upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno z načrti sanacije ter poročanjem o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila;
3
·
2. učinkovite procese upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno z načrti sanacije ter poročanjem o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila;
4
·
3. primerne mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki, omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki so vzpostavljeni in se upravljajo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič dopolnjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1774 z dne 13. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo orodja, metode, postopke in politike za obvladovanje tveganj na področju IKT ter poenostavljen okvir za obvladovanje tveganj na področju IKT (UL L št. 2024/1774 z dne 25. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU );
4
·
3. primerne mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki, omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki so vzpostavljeni in se upravljajo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič dopolnjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1774 z dne 13. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo orodja, metode, postopke in politike za obvladovanje tveganj na področju IKT ter poenostavljen okvir za obvladovanje tveganj na področju IKT (UL L št. 2024/1774 z dne 25. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU );
5
·
4. ustrezne politike in prakse prejemkov, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tudi spodbujajo ter so nevtralne glede na spol.
5
·
4. ustrezne politike in prakse prejemkov, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tudi spodbujajo ter so nevtralne glede na spol.
6
·
(2) Ureditev notranjega upravljanja mora biti celovita in sorazmerna z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela banke in dejavnosti, ki jih opravlja banka. Pri tem banka upošteva tehnična merila iz tega poglavja.
6
·
(2) Ureditev notranjega upravljanja mora biti celovita in sorazmerna z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela banke in dejavnosti, ki jih opravlja banka. Pri tem banka upošteva tehnična merila iz tega poglavja.
1
·
(1) Letni načrt dela službe notranje revizije mora biti zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.
1
·
(1) Letni načrt dela službe notranje revizije mora biti zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.
2
·
(2) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni načrt dela službe notranje revizije.
2
·
(2) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni načrt dela službe notranje revizije.
3
·
(3) Letni načrt dela službe notranje revizije mora obsegati:
3
·
(3) Letni načrt dela službe notranje revizije mora obsegati:
4
·
1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja;
4
·
1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja;
5
·
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
5
·
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
6
−
(6) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravi ter hkrati nadzornemu svetu in revizijski komisiji, če jo banka ima.
6
+
(4) Služba notranje revizije mora najmanj za vsako polletje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
7
·
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja;
7
·
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja;
8
·
2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj;
8
·
2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj;
9
·
3. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol;
9
·
3. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol;
10
·
4. kršitve in nepravilnosti, ki jih je služba notranje revizije ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti;
10
·
4. kršitve in nepravilnosti, ki jih je služba notranje revizije ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti;
11
·
5. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila služba notranje revizije.
11
·
5. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila služba notranje revizije.
12
·
(5) Služba notranje revizije mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
12
·
(5) Služba notranje revizije mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
13
·
1. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela,
13
·
1. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela,
14
·
2. oceno skladnosti prakse prejemkov s politiko prejemkov in
14
·
2. oceno skladnosti prakse prejemkov s politiko prejemkov in
15
·
3. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
15
·
3. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
16
·
(6) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravi ter hkrati nadzornemu svetu in revizijski komisiji, če jo banka ima.
16
·
(6) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravi ter hkrati nadzornemu svetu in revizijski komisiji, če jo banka ima.
17
·
(7) Uprava banke mora skupščini banke predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 282. člena ZGD-1.
17
·
(7) Uprava banke mora skupščini banke predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 282. člena ZGD-1.
1
·
(1) Banka mora sprejeti strategijo in načrt ukrepov, ki se uporabijo v primeru nastanka morebitnih likvidnostnih primanjkljajev banke, pri čemer upošteva tudi poslovanje podružnic, ustanovljenih v drugih državah članicah.
1
·
(1) Banka mora sprejeti strategijo in načrt ukrepov, ki se uporabijo v primeru nastanka morebitnih likvidnostnih primanjkljajev banke, pri čemer upošteva tudi poslovanje podružnic, ustanovljenih v drugih državah članicah.
2
·
(2) Banka mora vsaj enkrat na leto preveriti ustreznost strategij in načrta ukrepov za ponovno vzpostavitev ustreznega likvidnostnega položaja in jih posodabljati na podlagi rezultatov scenarijev iz četrtega odstavka 179. člena tega zakona. Uprava banke mora na podlagi ugotovitev preverjanja sprejeti ustrezne ukrepe za prilagoditev strategij, politike in postopkov upravljanja likvidnostnega tveganja.
2
·
(2) Banka mora vsaj enkrat na leto preveriti ustreznost strategij in načrta ukrepov za ponovno vzpostavitev ustreznega likvidnostnega položaja in jih posodabljati na podlagi rezultatov scenarijev iz četrtega odstavka 179. člena tega zakona. Uprava banke mora na podlagi ugotovitev preverjanja sprejeti ustrezne ukrepe za prilagoditev strategij, politike in postopkov upravljanja likvidnostnega tveganja.
3
−
(3) Banka mora na podlagi načrta ukrepov za ponovno vzpostavitev ustreznega likvidnostnega položaja zagotoviti vse operativne pogoje, da se lahko v primeru nastanka likvidnostnega primanjkljaja začnejo predvideni ukrepi takoj uresničevati. 6.3.6. Upravljanje operativnega tveganja
3
+
(3) Banka mora na podlagi načrta ukrepov za ponovno vzpostavitev ustreznega likvidnostnega položaja zagotoviti vse operativne pogoje, da se lahko v primeru nastanka likvidnostnega primanjkljaja začnejo predvideni ukrepi takoj uresničevati.
+
4
+
(4) Operativni pogoji iz prejšnjega odstavka vključujejo posedovanje zavarovanja s premoženjem, ki je takoj razpoložljivo za financiranje s strani centralnih bank. To vključuje, da je zavarovanje s premoženjem po potrebi v valuti druge države članice ali valuti tretje države, v kateri ima institucija izpostavljenosti, in kadar je potrebno za poslovanje na ozemlju države članice gostiteljice ali tretje države, valuti katere je izpostavljena. 6.3.6. Upravljanje operativnega tveganja
1
·
Banka mora zagotoviti, da ima ustrezne krizne načrte ter politike in načrte neprekinjenega poslovanja, vključno s politikami in načrti neprekinjenega poslovanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ter načrte odzivanja in okrevanja IKT, za tehnologijo, ki jo uporabljajo za sporočanje informacij, ter da se ti načrti vzpostavijo, upravljajo in testirajo v skladu z 11. členom Uredbe 2022/2554/EU , da banka lahko še naprej ustrezno posluje v primeru resnih motenj poslovanja in omeji izgube, ki nastanejo zaradi takih motenj. 6.3.7. Upravljanje drugih tveganj
1
·
Banka mora zagotoviti, da ima ustrezne krizne načrte ter politike in načrte neprekinjenega poslovanja, vključno s politikami in načrti neprekinjenega poslovanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ter načrte odzivanja in okrevanja IKT, za tehnologijo, ki jo uporabljajo za sporočanje informacij, ter da se ti načrti vzpostavijo, upravljajo in testirajo v skladu z 11. členom Uredbe 2022/2554/EU , da banka lahko še naprej ustrezno posluje v primeru resnih motenj poslovanja in omeji izgube, ki nastanejo zaradi takih motenj. 6.3.7. Upravljanje drugih tveganj
2
+
Banka mora zagotoviti, da ima ustrezne krizne načrte ter politike in načrte neprekinjenega poslovanja, vključno s politikami in načrti neprekinjenega poslovanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ter načrte odzivanja in okrevanja IKT, za tehnologijo, ki jo uporabljajo za sporočanje informacij, ter da se ti načrti vzpostavijo, upravljajo in testirajo v skladu z 11. členom Uredbe 2022/2554/EU, da banka lahko še naprej ustrezno posluje v primeru resnih motenj poslovanja in omeji izgube, ki nastanejo zaradi takih motenj.
+
1
·
(1) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena navedene uredbe, z izvajanjem nadzora nad banko preverja, ali ureditev notranjega upravljanja ter kapital in likvidnost, ki jih banka zagotavlja v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU , omogočajo učinkovito in skrbno upravljanje banke ter ustrezno pokritje vseh tveganj, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila. Pri tem v skladu s 153. in 154. členom tega zakona upošteva raven izpolnjevanja obveznosti, kot so določene za banko na podlagi Uredbe 575/2013/EU .
1
·
(1) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena navedene uredbe, z izvajanjem nadzora nad banko preverja, ali ureditev notranjega upravljanja ter kapital in likvidnost, ki jih banka zagotavlja v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU , omogočajo učinkovito in skrbno upravljanje banke ter ustrezno pokritje vseh tveganj, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila. Pri tem v skladu s 153. in 154. členom tega zakona upošteva raven izpolnjevanja obveznosti, kot so določene za banko na podlagi Uredbe 575/2013/EU .
2
−
3. tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem IV Uredbe 2022/2554/EU.
2
+
(2) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, z namenom zagotavljanja učinkovitega in skrbnega upravljanja banke ocenjuje:
3
·
1. tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila;
3
·
1. tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila;
4
·
2. tveganja, ki so ugotovljena v okviru stresnih testov, z upoštevanjem narave, obsega in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja banka;
4
·
2. tveganja, ki so ugotovljena v okviru stresnih testov, z upoštevanjem narave, obsega in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja banka;
5
·
3. tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem IV Uredbe 2022/2554/EU .
5
·
3. tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem IV Uredbe 2022/2554/EU .
6
·
(3) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, določi pogostost in podrobnost nadzorniškega pregledovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena glede na velikost in pomen posamezne banke za finančni sistem ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih banka opravlja, in pri tem upošteva načelo sorazmernosti v skladu z merili, objavljenimi na podlagi 3. točke prvega odstavka 307. člena tega zakona.
6
·
(3) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, določi pogostost in podrobnost nadzorniškega pregledovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena glede na velikost in pomen posamezne banke za finančni sistem ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih banka opravlja, in pri tem upošteva načelo sorazmernosti v skladu z merili, objavljenimi na podlagi 3. točke prvega odstavka 307. člena tega zakona.
7
·
(4) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko prilagodi metodologije za izvajanje pregledovanja in ovrednotenja iz drugega odstavka tega člena, da se upoštevajo banke s podobnim profilom tveganosti, kot so podobni poslovni modeli ali geografska lokacija izpostavljenosti. Takšne prilagojene metodologije lahko vključujejo referenčne vrednosti na podlagi tveganj in kvantitativne kazalnike ter omogočajo upoštevanje posebnih tveganj, ki jim je lahko izpostavljena posamezna banka, in ne vplivajo na posebno naravo ukrepov, ki so naloženi posamezni banki v skladu z 280. členom tega zakona.
7
·
(4) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko prilagodi metodologije za izvajanje pregledovanja in ovrednotenja iz drugega odstavka tega člena, da se upoštevajo banke s podobnim profilom tveganosti, kot so podobni poslovni modeli ali geografska lokacija izpostavljenosti. Takšne prilagojene metodologije lahko vključujejo referenčne vrednosti na podlagi tveganj in kvantitativne kazalnike ter omogočajo upoštevanje posebnih tveganj, ki jim je lahko izpostavljena posamezna banka, in ne vplivajo na posebno naravo ukrepov, ki so naloženi posamezni banki v skladu z 280. členom tega zakona.
8
·
(5) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, preverjanje in oceno iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede najmanj enkrat na leto.
8
·
(5) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, preverjanje in oceno iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede najmanj enkrat na leto.
9
·
(6) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, vsaj enkrat na leto izvede stresne teste, s katerimi se dopolnjuje proces pregledovanja in ovrednotenja tveganj iz prvega in drugega odstavka tega člena.
9
·
(6) Banka Slovenije, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (f) prvega odstavka 4. člena te uredbe, vsaj enkrat na leto izvede stresne teste, s katerimi se dopolnjuje proces pregledovanja in ovrednotenja tveganj iz prvega in drugega odstavka tega člena.
10
·
(7) Banka Slovenije posreduje Evropskemu bančnemu organu informacije glede:
10
·
(7) Banka Slovenije posreduje Evropskemu bančnemu organu informacije glede:
11
·
1. izvajanja procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s tem členom;
11
·
1. izvajanja procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s tem členom;
12
·
2. metodologije, ki se uporablja za utemeljitev odločitev in ukrepov nadzora, ki jih izreče v skladu s tem zakonom na podlagi ugotovitev nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;
12
·
2. metodologije, ki se uporablja za utemeljitev odločitev in ukrepov nadzora, ki jih izreče v skladu s tem zakonom na podlagi ugotovitev nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;
13
·
3. uporabe prilagojene metodologije v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
13
·
3. uporabe prilagojene metodologije v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
14
·
(8) Kadar Banka Slovenije na podlagi pregledovanja, zlasti ovrednotenja ureditev upravljanja, poslovnega modela ali dejavnosti banke, upravičeno domneva oziroma sumi, da v povezavi s to banko poteka pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma je do tega prišlo, ali da poteka oziroma se je zgodil poskus pranja denarja ali financiranja terorizma, ali pa da obstaja večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, takoj uradno obvesti Evropski bančni organ in Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, in če je ustrezno, organe iz drugih držav članic, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti z Direktivo 2015/849/EU . V primeru morebitnega večjega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma se Banka Slovenije v funkciji pristojnega organa nad izvajanjem določb tega zakona in v funkciji pristojnega organa nad izvajanjem določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja povežeta z Evropskim bančnim organom in ga takoj uradno obvestita o svoji skupni oceni, Banka Slovenije pa sprejme ustrezne ukrepe v skladu s tem zakonom.
14
·
(8) Kadar Banka Slovenije na podlagi pregledovanja, zlasti ovrednotenja ureditev upravljanja, poslovnega modela ali dejavnosti banke, upravičeno domneva oziroma sumi, da v povezavi s to banko poteka pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma je do tega prišlo, ali da poteka oziroma se je zgodil poskus pranja denarja ali financiranja terorizma, ali pa da obstaja večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, takoj uradno obvesti Evropski bančni organ in Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, in če je ustrezno, organe iz drugih držav članic, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti z Direktivo 2015/849/EU . V primeru morebitnega večjega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma se Banka Slovenije v funkciji pristojnega organa nad izvajanjem določb tega zakona in v funkciji pristojnega organa nad izvajanjem določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja povežeta z Evropskim bančnim organom in ga takoj uradno obvestita o svoji skupni oceni, Banka Slovenije pa sprejme ustrezne ukrepe v skladu s tem zakonom.
1
·
(1) Banka mora v načrtu sanacije upoštevati različne možnosti ukrepanja za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke in njene finančne trdnosti, glede na različne stresne scenarije, ki predvidevajo poslabšanje različnih makroekonomskih in finančnih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na položaj banke, vključno z dogodki na ravni celotnega sistema ter posebnimi okoliščinami posameznega subjekta in skupine. Načrt sanacije ne sme upoštevati možnosti uporabe izredne javnofinančne pomoči in ne sme ustvarjati drugih neposrednih negativnih javnofinančnih učinkov.
1
·
(1) Banka mora v načrtu sanacije upoštevati različne možnosti ukrepanja za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke in njene finančne trdnosti, glede na različne stresne scenarije, ki predvidevajo poslabšanje različnih makroekonomskih in finančnih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na položaj banke, vključno z dogodki na ravni celotnega sistema ter posebnimi okoliščinami posameznega subjekta in skupine. Načrt sanacije ne sme upoštevati možnosti uporabe izredne javnofinančne pomoči in ne sme ustvarjati drugih neposrednih negativnih javnofinančnih učinkov.
2
·
(2) Načrt sanacije banke mora vključevati zlasti naslednje informacije:
2
·
(2) Načrt sanacije banke mora vključevati zlasti naslednje informacije:
3
·
1. povzetek glavnih vsebin načrta sanacije in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo ter navedbo bistvenih sprememb glede na predhodni načrt sanacije;
3
·
1. povzetek glavnih vsebin načrta sanacije in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo ter navedbo bistvenih sprememb glede na predhodni načrt sanacije;
4
·
2. strateško analizo banke, ki mora vsebovati opis organizacijske strukture in poslovni model banke ter glavne poslovne dejavnosti in kritične funkcije;
4
·
2. strateško analizo banke, ki mora vsebovati opis organizacijske strukture in poslovni model banke ter glavne poslovne dejavnosti in kritične funkcije;
5
·
3. opis razpoložljivih možnosti prestrukturiranja, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi uspešno poslovanje in finančna trdnost banke, vključno z vrsto kapitalskih in likvidnostnih ukrepov s časovnim okvirom za njihovo izvedbo ter časovnim okvirom za izvedbo drugih bistvenih vidikov načrta;
5
·
3. opis razpoložljivih možnosti prestrukturiranja, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi uspešno poslovanje in finančna trdnost banke, vključno z vrsto kapitalskih in likvidnostnih ukrepov s časovnim okvirom za njihovo izvedbo ter časovnim okvirom za izvedbo drugih bistvenih vidikov načrta;
6
·
4. analizo učinkov vsake od možnosti, ki je obravnavana v načrtu, vključno z učinki, ki jih ima posamezna možnost za nadaljevanje kritičnih funkcij in vpliva na druge udeležence na trgu, upnike, delničarje banke ter za zaposlene;
6
·
4. analizo učinkov vsake od možnosti, ki je obravnavana v načrtu, vključno z učinki, ki jih ima posamezna možnost za nadaljevanje kritičnih funkcij in vpliva na druge udeležence na trgu, upnike, delničarje banke ter za zaposlene;
7
·
5. analizo izvedljivosti posameznih možnosti, ki so obravnavane v načrtu, vključno z navedbo morebitnih ovir za njihovo izvajanje ter opis postopkov in ukrepov, s katerimi se te ovire odpravijo;
7
·
5. analizo izvedljivosti posameznih možnosti, ki so obravnavane v načrtu, vključno z navedbo morebitnih ovir za njihovo izvajanje ter opis postopkov in ukrepov, s katerimi se te ovire odpravijo;
8
·
6. podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev banke;
8
·
6. podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev banke;
9
·
7. podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja banke ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;
9
·
7. podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja banke ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;
10
·
8. ureditve in ukrepe za ohranitev ali obnovitev kapitala;
10
·
8. ureditve in ukrepe za ohranitev ali obnovitev kapitala;
11
·
9. opis ureditev, ki zagotavljajo vire financiranja banke v izrednih pogojih, vključno z opredelitvijo potencialnih virov, ki bi bili na razpolago, oceno razpoložljivega zavarovanja, oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji ter analizo izpolnjevanja pogojev za dostop banke do posojila v skrajni sili pri Banki Slovenije;
11
·
9. opis ureditev, ki zagotavljajo vire financiranja banke v izrednih pogojih, vključno z opredelitvijo potencialnih virov, ki bi bili na razpolago, oceno razpoložljivega zavarovanja, oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji ter analizo izpolnjevanja pogojev za dostop banke do posojila v skrajni sili pri Banki Slovenije;
12
·
10. ureditve in ukrepe za zmanjšanje tveganja in zadolženosti;
12
·
10. ureditve in ukrepe za zmanjšanje tveganja in zadolženosti;
13
·
11. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje obveznosti;
13
·
11. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje obveznosti;
14
·
12. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje poslovnih področij;
14
·
12. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje poslovnih področij;
15
·
13. ureditve in ukrepe za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;
15
·
13. ureditve in ukrepe za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;
16
−
14. ureditve in ukrepe, potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki se vzpostavijo in upravljajo v skladu z Uredbo 2022/2554/EU;
−
17
−
15. predhodne ureditve, da se olajša prodaja sredstev ali poslovnih področij v časovnem okviru, primernem za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti;
−
18
−
16. druge ukrepe ali strategije upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvideni finančni učinek teh ukrepov ali strategij;
−
19
−
17. opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov poslabšanja finančnega položaja banke, ki zagotavljajo pravočasno izvedbo ukrepov za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne trdnosti banke z lastnimi prizadevanji banke, vključno z opredelitvijo postopkov stopnjevanja ukrepov, ki zagotavljajo, da je uprava pravočasno informirana o stopnjevanju ukrepov in vključena v procese odločanja o teh ukrepih ter da se zagotovi pravočasno obveščanje Banke Slovenije ali Evropske centralne banke, kadar ta v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko izvaja naloge iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, o stopnjevanju ukrepov ter o doseganju ali preseganju mejnih vrednosti kazalnikov poslabšanja;
−
20
−
18. opis stresnih scenarijev, ki so upoštevani v načrtu, ter oceno učinkovitosti in izvedljivosti izvajanja načrta sanacije v pogojih posameznega stresnega scenarija,
−
21
−
19. opis ukrepov, ki bi se lahko izvedli, če se izpolnijo pogoji za ukrepe zgodnjega posredovanja v skladu s tem zakonom;
−
22
−
20. načrt interne izmenjave informacij in komunikacije z javnostjo, vključno z razkritji, ki jih izvede banka v zvezi z izvajanjem ukrepov sanacije, da se glede na posebne značilnosti, ki veljajo za posamezne možnosti sanacije, preprečijo ali zmanjšajo morebitni negativni učinki na trgu;
−
23
−
21. seznam pripravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela banka ali jih bo z namenom, da se olajša izvajanje načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije banke.
−
24
−
1. povzetek glavnih vsebin načrta sanacije in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo ter navedbo bistvenih sprememb glede na predhodni načrt sanacije;
−
25
−
2. strateško analizo banke, ki mora vsebovati opis organizacijske strukture in poslovni model banke ter glavne poslovne dejavnosti in kritične funkcije;
−
26
−
3. opis razpoložljivih možnosti prestrukturiranja, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi uspešno poslovanje in finančna trdnost banke, vključno z vrsto kapitalskih in likvidnostnih ukrepov s časovnim okvirom za njihovo izvedbo ter časovnim okvirom za izvedbo drugih bistvenih vidikov načrta;
−
27
−
4. analizo učinkov vsake od možnosti, ki je obravnavana v načrtu, vključno z učinki, ki jih ima posamezna možnost za nadaljevanje kritičnih funkcij in vpliva na druge udeležence na trgu, upnike, delničarje banke ter za zaposlene;
−
28
−
5. analizo izvedljivosti posameznih možnosti, ki so obravnavane v načrtu, vključno z navedbo morebitnih ovir za njihovo izvajanje ter opis postopkov in ukrepov, s katerimi se te ovire odpravijo;
−
29
−
6. podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev banke;
−
30
−
7. podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja banke ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;
−
31
−
8. ureditve in ukrepe za ohranitev ali obnovitev kapitala;
−
32
−
9. opis ureditev, ki zagotavljajo vire financiranja banke v izrednih pogojih, vključno z opredelitvijo potencialnih virov, ki bi bili na razpolago, oceno razpoložljivega zavarovanja, oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji ter analizo izpolnjevanja pogojev za dostop banke do posojila v skrajni sili pri Banki Slovenije;
−
33
−
10. ureditve in ukrepe za zmanjšanje tveganja in zadolženosti;
−
34
−
11. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje obveznosti;
−
35
−
12. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje poslovnih področij;
−
36
−
13. ureditve in ukrepe za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;
−
37
·
14. ureditve in ukrepe, potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki se vzpostavijo in upravljajo v skladu z Uredbo 2022/2554/EU ;
16
·
14. ureditve in ukrepe, potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki se vzpostavijo in upravljajo v skladu z Uredbo 2022/2554/EU ;
38
·
15. predhodne ureditve, da se olajša prodaja sredstev ali poslovnih področij v časovnem okviru, primernem za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti;
17
·
15. predhodne ureditve, da se olajša prodaja sredstev ali poslovnih področij v časovnem okviru, primernem za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti;
39
·
16. druge ukrepe ali strategije upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvideni finančni učinek teh ukrepov ali strategij;
18
·
16. druge ukrepe ali strategije upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvideni finančni učinek teh ukrepov ali strategij;
40
·
17. opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov poslabšanja finančnega položaja banke, ki zagotavljajo pravočasno izvedbo ukrepov za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne trdnosti banke z lastnimi prizadevanji banke, vključno z opredelitvijo postopkov stopnjevanja ukrepov, ki zagotavljajo, da je uprava pravočasno informirana o stopnjevanju ukrepov in vključena v procese odločanja o teh ukrepih ter da se zagotovi pravočasno obveščanje Banke Slovenije ali Evropske centralne banke, kadar ta v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko izvaja naloge iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, o stopnjevanju ukrepov ter o doseganju ali preseganju mejnih vrednosti kazalnikov poslabšanja;
19
·
17. opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov poslabšanja finančnega položaja banke, ki zagotavljajo pravočasno izvedbo ukrepov za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne trdnosti banke z lastnimi prizadevanji banke, vključno z opredelitvijo postopkov stopnjevanja ukrepov, ki zagotavljajo, da je uprava pravočasno informirana o stopnjevanju ukrepov in vključena v procese odločanja o teh ukrepih ter da se zagotovi pravočasno obveščanje Banke Slovenije ali Evropske centralne banke, kadar ta v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko izvaja naloge iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, o stopnjevanju ukrepov ter o doseganju ali preseganju mejnih vrednosti kazalnikov poslabšanja;
41
·
18. opis stresnih scenarijev, ki so upoštevani v načrtu, ter oceno učinkovitosti in izvedljivosti izvajanja načrta sanacije v pogojih posameznega stresnega scenarija,
20
·
18. opis stresnih scenarijev, ki so upoštevani v načrtu, ter oceno učinkovitosti in izvedljivosti izvajanja načrta sanacije v pogojih posameznega stresnega scenarija,
42
·
19. opis ukrepov, ki bi se lahko izvedli, če se izpolnijo pogoji za ukrepe zgodnjega posredovanja v skladu s tem zakonom;
21
·
19. opis ukrepov, ki bi se lahko izvedli, če se izpolnijo pogoji za ukrepe zgodnjega posredovanja v skladu s tem zakonom;
43
·
20. načrt interne izmenjave informacij in komunikacije z javnostjo, vključno z razkritji, ki jih izvede banka v zvezi z izvajanjem ukrepov sanacije, da se glede na posebne značilnosti, ki veljajo za posamezne možnosti sanacije, preprečijo ali zmanjšajo morebitni negativni učinki na trgu;
22
·
20. načrt interne izmenjave informacij in komunikacije z javnostjo, vključno z razkritji, ki jih izvede banka v zvezi z izvajanjem ukrepov sanacije, da se glede na posebne značilnosti, ki veljajo za posamezne možnosti sanacije, preprečijo ali zmanjšajo morebitni negativni učinki na trgu;
44
·
21. seznam pripravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela banka ali jih bo z namenom, da se olajša izvajanje načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije banke.
23
·
21. seznam pripravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela banka ali jih bo z namenom, da se olajša izvajanje načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije banke.
45
·
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejše informacije, ki jih mora vključevati načrt sanacije banke.
24
·
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejše informacije, ki jih mora vključevati načrt sanacije banke.
46
·
(4) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko za posamezno banko:
25
·
(4) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, lahko za posamezno banko:
47
·
1. določi dodatne informacije, ki jih mora banka vključiti v načrt sanacije;
26
·
1. določi dodatne informacije, ki jih mora banka vključiti v načrt sanacije;
48
·
2. zahteva, da banka za namene ocenjevanja in izvajanja načrta sanacije vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah.
27
·
2. zahteva, da banka za namene ocenjevanja in izvajanja načrta sanacije vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah.
1
−
V 217. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
1
+
(1) Vsak subjekt v skupini, ki je vključen v konsolidiran nadzor, ki ga v skladu s 324. členom tega zakona in 4. členom Uredbe 1024/2013/EU nad banko izvaja Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, mora javno objaviti, ali je bil med vsemi ali posameznimi subjekti iz prvega odstavka 213. člena tega zakona sklenjen sporazumu o finančni podpori v skupini, vključno z informacijo, ali je pristopil kot stranka sporazuma. Če je pristopil kot stranka sporazuma, mora v objavi navesti vse stranke sporazuma in splošne pogoje tega sporazuma.
2
−
(4) Subjekt v skupini mora informacije iz prvega odstavka tega člena predložiti na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
2
+
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka, ki so predmet objave, mora subjekt v skupini posodobiti vsaj enkrat letno.
+
3
+
(3) Za objavo informacij iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo 431. do 434. člen Uredbe 575/2013/EU .
+
4
+
(4) Subjekt v skupini mora informacije iz prvega odstavka tega člena predložiti na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
3
·
- vsa imena institucije, na katero se informacije nanašajo;
5
·
- vsa imena institucije, na katero se informacije nanašajo;
4
−
- identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
6
+
- identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
5
−
- velikost institucije po kategorijah, kot so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
7
+
- velikost institucije po kategorijah, kot so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
6
−
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
8
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
7
−
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
9
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
−
Banka mora vzdrževati varovalni kapitalski blažilnik v višini 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem na posamični in konsolidirani podlagi, kot velja v skladu z II. naslovom 1. dela Uredbe 575/2013/EU . Banka izpolnjuje to zahtevo z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. 7.2.2. Proticiklični kapitalski blažilnik
1
+
(1) Banka mora vzdrževati varovalni kapitalski blažilnik v višini 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem na posamični in konsolidirani podlagi, kot velja v skladu z II. naslovom 1. dela Uredbe 575/2013/EU . Banka izpolnjuje to zahtevo z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom.
+
2
+
(2) Banka navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržuje za izpolnjevanje zahteve po varovalnem kapitalskem blažilniku, ne sme uporabiti za izpolnitev katere koli kapitalske zahteve iz točk (a), (b) ali (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU . 7.2.2. Proticiklični kapitalski blažilnik
1
·
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem metodologije iz drugega odstavka tega člena z odločbo kot GSPB določi:
1
·
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem metodologije iz drugega odstavka tega člena z odločbo kot GSPB določi:
2
·
1. skupino, katere del je banka in na vrhu katere je EU nadrejena banka, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali
2
·
1. skupino, katere del je banka in na vrhu katere je EU nadrejena banka, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali
3
·
2. banko, ki ni podrejena družba EU nadrejene kreditne institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga.
3
·
2. banko, ki ni podrejena družba EU nadrejene kreditne institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga.
4
·
(2) Banka Slovenije določi banko ali skupino kot GSPB, če bi njen propad ali slabo poslovanje lahko povzročilo sistemsko tveganje globalnega pomena. Banka Slovenije oceni vpliv posamezne banke ali skupine na sistemsko tveganje globalnega pomena z uporabo metodologije, ki temelji na naslednjih merljivih in enakovredno uteženih kazalnikih:
4
·
(2) Banka Slovenije določi banko ali skupino kot GSPB, če bi njen propad ali slabo poslovanje lahko povzročilo sistemsko tveganje globalnega pomena. Banka Slovenije oceni vpliv posamezne banke ali skupine na sistemsko tveganje globalnega pomena z uporabo metodologije, ki temelji na naslednjih merljivih in enakovredno uteženih kazalnikih:
5
·
1. velikost skupine;
5
·
1. velikost skupine;
6
·
2. medsebojna povezanost skupine s finančnim sistemom;
6
·
2. medsebojna povezanost skupine s finančnim sistemom;
7
·
3. nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina;
7
·
3. nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina;
8
·
4. zapletenost skupine;
8
·
4. zapletenost skupine;
9
·
5. čezmejne dejavnosti skupine, vključno s čezmejno dejavnostjo med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami ter med Republiko Slovenijo in tretjo državo.
9
·
5. čezmejne dejavnosti skupine, vključno s čezmejno dejavnostjo med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami ter med Republiko Slovenijo in tretjo državo.
10
·
(3) Na podlagi skupnega rezultata uporabljene metodologije iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije banko ali skupino iz prvega odstavka tega člena, katere skupni rezultat presega najnižjo presečno vrednost rezultata, določenega za prvo podkategorijo GSPB, razvrsti v eno od petih podkategorij GSPB iz prvega odstavka 243. člena tega zakona. Presečne vrednosti rezultatov med zaporednimi podkategorijami upoštevajo načelo konstantnega linearnega naraščanja sistemskega pomena GSPB med vsako podkategorijo, z izjemo najvišje podkategorije.
10
·
(3) Na podlagi skupnega rezultata uporabljene metodologije iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije banko ali skupino iz prvega odstavka tega člena, katere skupni rezultat presega najnižjo presečno vrednost rezultata, določenega za prvo podkategorijo GSPB, razvrsti v eno od petih podkategorij GSPB iz prvega odstavka 243. člena tega zakona. Presečne vrednosti rezultatov med zaporednimi podkategorijami upoštevajo načelo konstantnega linearnega naraščanja sistemskega pomena GSPB med vsako podkategorijo, z izjemo najvišje podkategorije.
11
·
(4) Ko Banka Slovenije opredeli banko ali skupino kot GSPB, jo razvrsti v ustrezno podkategorijo GSPB in ji določi rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo v skladu z 243. členom tega zakona.
11
·
(4) Ko Banka Slovenije opredeli banko ali skupino kot GSPB, jo razvrsti v ustrezno podkategorijo GSPB in ji določi rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo v skladu z 243. členom tega zakona.
12
−
(5) Banka Slovenije lahko v primeru posebnih okoliščin:
12
+
(5) Banka Slovenije lahko v primeru posebnih okoliščin in ob upoštevanju podkategorij in presečnih vrednosti rezultatov iz 243. člena tega zakona:
13
·
1. prerazvrsti GSPB v višjo podkategorijo GSPB, kot je določena na podlagi tretjega odstavka tega člena;
13
·
1. prerazvrsti GSPB v višjo podkategorijo GSPB, kot je določena na podlagi tretjega odstavka tega člena;
14
·
2. kot GSPB opredeli banko ali skupino iz prvega odstavka tega člena, ki na podlagi uporabljene metodologije ne presega najnižje presečne vrednosti za prvo podkategorijo GSPB, določeno na podlagi tretjega odstavka tega člena;
14
·
2. kot GSPB opredeli banko ali skupino iz prvega odstavka tega člena, ki na podlagi uporabljene metodologije ne presega najnižje presečne vrednosti za prvo podkategorijo GSPB, določeno na podlagi tretjega odstavka tega člena;
15
·
3. prerazvrsti GSPB na podlagi dodatne določitvene metodologije iz višje v nižjo podkategorijo ob upoštevanju enotnega mehanizma za reševanje na podlagi dodatnega skupnega rezultata iz šestega odstavka tega člena.
15
·
3. prerazvrsti GSPB na podlagi dodatne določitvene metodologije iz višje v nižjo podkategorijo ob upoštevanju enotnega mehanizma za reševanje na podlagi dodatnega skupnega rezultata iz šestega odstavka tega člena.
16
−
(6) Banka Slovenije za banko ali skupino izračuna dodatni skupni rezultat, na podlagi katerega lahko sprejme ukrep iz 3. točke prejšnjega odstavka. Pri izračunu uporabi dodatno določitveno metodologijo, ki temelji na naslednjih enakovrednih kategorijah merljivih kazalnikov:
16
+
(6) Za kategorije iz 1. točke prejšnjega odstavka so kazalniki enaki kot ustrezni kazalniki, določeni na podlagi drugega odstavka tega člena.
+
17
+
(7) Banka Slovenije za banko ali skupino izračuna dodatni skupni rezultat, na podlagi katerega lahko sprejme ukrep iz 3. točke prejšnjega odstavka. Pri izračunu uporabi dodatno določitveno metodologijo, ki temelji na naslednjih enakovrednih kategorijah merljivih kazalnikov:
17
·
1. kategorijah iz 1. do 4. točke drugega odstavka tega člena;
18
·
1. kategorijah iz 1. do 4. točke drugega odstavka tega člena;
18
·
2. čezmejni dejavnosti skupine, razen dejavnosti skupine v sodelujočih državah članicah iz 4. člena Uredbe 806/2014/EU .
19
·
2. čezmejni dejavnosti skupine, razen dejavnosti skupine v sodelujočih državah članicah iz 4. člena Uredbe 806/2014/EU .
19
−
(7) Banka Slovenije najmanj enkrat letno preveri določitev GSPB in razvrstitev GSPB v ustrezne podkategorije GSPB. V primeru, ko Banka Slovenije ob ponovnem pregledu ugotovi, da se GSPB z upoštevanjem skupnega rezultata na podlagi metodologije iz drugega odstavka tega člena ali zaradi posebnih okoliščin iz petega odstavka tega člena prerazvrsti v drugo podkategorijo GSPB, ali če ugotovi, da banka ali skupina ne izpolnjuje več meril za GSPB, odloči, da:
20
+
(8) Banka Slovenije najmanj enkrat letno preveri določitev GSPB in razvrstitev GSPB v ustrezne podkategorije GSPB. V primeru, ko Banka Slovenije ob ponovnem pregledu ugotovi, da se GSPB z upoštevanjem skupnega rezultata na podlagi metodologije iz drugega odstavka tega člena ali zaradi posebnih okoliščin iz petega odstavka tega člena prerazvrsti v drugo podkategorijo GSPB, ali če ugotovi, da banka ali skupina ne izpolnjuje več meril za GSPB, odloči, da:
20
·
1. se za GSPB uporablja nova podkategorija GSPB, določena na podlagi tretjega in petega odstavka tega člena, ter določi rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo GSPB, v skladu z 243. členom tega zakona; ali
21
·
1. se za GSPB uporablja nova podkategorija GSPB, določena na podlagi tretjega in petega odstavka tega člena, ter določi rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju blažilnika za GSPB, ki je določen za to podkategorijo GSPB, v skladu z 243. členom tega zakona; ali
21
·
2. banka ali skupina ni več opredeljena kot GSPB.
22
·
2. banka ali skupina ni več opredeljena kot GSPB.
22
−
(8) Banka Slovenije obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja o rezultatih pregleda in določitvi GSPB ter podkategorijah GSPB, v katero je vsaka GSPB razvrščena, vključno z utemeljitvijo presoje posebnih okoliščin iz petega odstavka tega člena. Banka Slovenije informacijo o podkategoriji, v katero je posamezna GSPB razvrščena, objavi na svoji spletni strani.
23
+
(9) Banka Slovenije obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja o rezultatih pregleda in določitvi GSPB ter podkategorijah GSPB, v katero je vsaka GSPB razvrščena, vključno z utemeljitvijo presoje posebnih okoliščin iz petega odstavka tega člena. Banka Slovenije informacijo o podkategoriji, v katero je posamezna GSPB razvrščena, objavi na svoji spletni strani.
+
24
+
(10) Banka Slovenije informacije iz sedmega in osmega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
25
+
- vsa imena institucij, na katero se informacije nanašajo;
+
26
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
27
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
28
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
·
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem meril iz drugega odstavka tega člena z odločbo kot DSPB določi:
1
·
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem meril iz drugega odstavka tega člena z odločbo kot DSPB določi:
2
·
1. banko ali
2
·
1. banko ali
3
·
2. skupino, katere del je banka in na vrhu katere je ena izmed naslednjih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji:
3
·
2. skupino, katere del je banka in na vrhu katere je ena izmed naslednjih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji:
4
·
- EU nadrejena banka;
4
·
- EU nadrejena banka;
5
·
- EU nadrejeni finančni holding;
5
·
- EU nadrejeni finančni holding;
6
·
- EU nadrejeni mešani finančni holding;
6
·
- EU nadrejeni mešani finančni holding;
7
·
- nadrejena banka;
7
·
- nadrejena banka;
8
·
- nadrejeni finančni holding ali
8
·
- nadrejeni finančni holding ali
9
·
- nadrejeni mešani finančni holding.
9
·
- nadrejeni mešani finančni holding.
10
·
(2) Banka Slovenije banko ali skupino iz prejšnjega odstavka opredeli kot DSPB, če bi propad ali slabo poslovanje banke lahko povzročilo sistemsko tveganje v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije oceni vpliv posamezne banke na sistemsko tveganje v Republiki Sloveniji na podlagi vsaj enega od naslednjih meril:
10
·
(2) Banka Slovenije banko ali skupino iz prejšnjega odstavka opredeli kot DSPB, če bi propad ali slabo poslovanje banke lahko povzročilo sistemsko tveganje v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije oceni vpliv posamezne banke na sistemsko tveganje v Republiki Sloveniji na podlagi vsaj enega od naslednjih meril:
11
·
1. velikost,
11
·
1. velikost,
12
·
2. pomen za gospodarstvo Evropske unije ali Republike Slovenije,
12
·
2. pomen za gospodarstvo Evropske unije ali Republike Slovenije,
13
·
3. pomen čezmejnih dejavnosti,
13
·
3. pomen čezmejnih dejavnosti,
14
·
4. medsebojna povezanost banke ali skupine s finančnim sistemom.
14
·
4. medsebojna povezanost banke ali skupine s finančnim sistemom.
15
·
(3) Ko Banka Slovenije opredeli banko ali skupino kot DSPB, hkrati določi tudi stopnjo blažilnika za DSPB in rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju tega blažilnika.
15
·
(3) Ko Banka Slovenije opredeli banko ali skupino kot DSPB, hkrati določi tudi stopnjo blažilnika za DSPB in rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju tega blažilnika.
16
·
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena Banka Slovenije v primeru, ko ob ponovnem pregledu DSPB določi nižji ali višji blažilnik za DSPB, ali če ugotovi, da z upoštevanjem meril iz prvega in drugega odstavka tega člena pri banki ali skupini niso več podane okoliščine za obravnavo kot DSPB, odloči, da:
16
·
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena Banka Slovenije v primeru, ko ob ponovnem pregledu DSPB določi nižji ali višji blažilnik za DSPB, ali če ugotovi, da z upoštevanjem meril iz prvega in drugega odstavka tega člena pri banki ali skupini niso več podane okoliščine za obravnavo kot DSPB, odloči, da:
17
·
1. se za banko ali skupino uporablja nova stopnja blažilnika za DSPB in določi rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju tega blažilnika, ali
17
·
1. se za banko ali skupino uporablja nova stopnja blažilnika za DSPB in določi rok za izpolnitev zahteve po vzdrževanju tega blažilnika, ali
18
·
2. banka ali skupina ni več opredeljena kot DSPB.
18
·
2. banka ali skupina ni več opredeljena kot DSPB.
19
·
(5) Banka Slovenije obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja o bankah in skupinah, ki jih je opredelila kot DSPB, ter na svoji spletni strani objavi seznam DSPB.
19
·
(5) Banka Slovenije obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja o bankah in skupinah, ki jih je opredelila kot DSPB, ter na svoji spletni strani objavi seznam DSPB.
20
·
(6) Banka Slovenije najmanj enkrat na leto preveri izpolnjevanje meril za DSPB in ustreznost določenih stopenj blažilnika za DSPB. Banka Slovenije obvesti o rezultatih to DSPB in Evropski odbor za sistemska tveganja ter na svoji spletni strani objavi posodobljen seznam DSPB.
20
·
(6) Banka Slovenije najmanj enkrat na leto preveri izpolnjevanje meril za DSPB in ustreznost določenih stopenj blažilnika za DSPB. Banka Slovenije obvesti o rezultatih to DSPB in Evropski odbor za sistemska tveganja ter na svoji spletni strani objavi posodobljen seznam DSPB.
+
21
+
(7) Banka Slovenije informacije iz petega in šestega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
22
+
- vsa imena institucij, na katero se informacije nanašajo;
+
23
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
24
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
25
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
−
Kadar za skupino na konsolidirani podlagi veljata tako zahteva po vzdrževanju blažilnika za GSPB kot zahteva po vzdrževanju blažilnika za DSPB, se uporabi višja od obeh zahtev. 7.2.4. Blažilnik za GSPB in DSPB
1
+
Kadar za skupino na konsolidirani podlagi veljata tako zahteva po vzdrževanju blažilnika za GSPB kot zahteva po vzdrževanju blažilnika za DSPB, se uporabi višja od obeh zahtev. 7.2.4. Blažilnik sistemskih tveganj
1
·
(1) Banka Slovenije lahko določi blažilnik sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti ali za eno ali več podskupin izpostavljenosti iz prvega odstavka 247. člena tega zakona, da se preprečijo ali zmanjšajo sistemska ali makrobonitetna tveganja.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko določi blažilnik sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti ali za eno ali več podskupin izpostavljenosti iz prvega odstavka 247. člena tega zakona, da se preprečijo ali zmanjšajo sistemska ali makrobonitetna tveganja.
2
−
(2) Banka Slovenije lahko zahteva, da morajo vse banke ali določene skupine bank vzdrževati blažilnik sistemskih tveganj, izračunan v skladu z 248. členom tega zakona, in sicer na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani podlagi, . Zahteva se izpolnjuje z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom.
2
+
(2) Banka Slovenije lahko zahteva, da morajo vse banke ali določene skupine bank vzdrževati blažilnik sistemskih tveganj, izračunan v skladu z 248. členom tega zakona, in sicer na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani podlagi, kot to velja v skladu z II. naslovom 1. dela Uredbe 575/2013/EU . Zahteva se izpolnjuje z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom.
3
·
(3) Pri določanju zahtev iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije upošteva tveganja, ki niso zajeta z zahtevami iz 232., 243. in 244. člena tega zakona in Uredbe 575/2013/EU , zlasti pa upošteva tveganje motenj v finančnem sistemu, ki bi lahko imele resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo v Republiki Sloveniji.
3
·
(3) Pri določanju zahtev iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije upošteva tveganja, ki niso zajeta z zahtevami iz 232., 243. in 244. člena tega zakona in Uredbe 575/2013/EU , zlasti pa upošteva tveganje motenj v finančnem sistemu, ki bi lahko imele resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo v Republiki Sloveniji.
1
−
(1) Banka Slovenije lahko odloči stopnje blažilnika sistemskih tveganj za vse banke ali za določene skupine bank, in sicer v zvezi z vsemi izpostavljenostmi oziroma za eno ali več od naslednjih podskupin izpostavljenosti:
1
+
(1) Banka Slovenije lahko določi stopnje blažilnika sistemskih tveganj za vse banke ali za določene skupine bank, in sicer v zvezi z vsemi izpostavljenostmi oziroma za eno ali več od naslednjih podskupin izpostavljenosti:
2
·
1. vse izpostavljenosti v Republiki Sloveniji;
2
·
1. vse izpostavljenosti v Republiki Sloveniji;
3
·
2. vse izpostavljenosti v drugi državi članici ob upoštevanju 249. člena tega zakona;
3
·
2. vse izpostavljenosti v drugi državi članici ob upoštevanju 249. člena tega zakona;
4
·
3. izpostavljenosti v tretjih državah;
4
·
3. izpostavljenosti v tretjih državah;
5
·
4. sektorske izpostavljenosti v Republiki Sloveniji:
5
·
4. sektorske izpostavljenosti v Republiki Sloveniji:
6
·
- vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
6
·
- vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
7
·
- vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti iz prejšnje alineje;
7
·
- vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti iz prejšnje alineje;
8
·
- vse izpostavljenosti do pravnih oseb, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine;
8
·
- vse izpostavljenosti do pravnih oseb, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine;
9
·
- vse druge izpostavljenosti do pravnih oseb, razen izpostavljenosti iz prejšnje alineje;
9
·
- vse druge izpostavljenosti do pravnih oseb, razen izpostavljenosti iz prejšnje alineje;
10
·
5. sektorske izpostavljenosti iz prejšnje točke v drugi državi članici zgolj zaradi omogočitve priznavanja stopnje blažilnika, ki jo določi druga država članica v skladu z 251. členom tega zakona;
10
·
5. sektorske izpostavljenosti iz prejšnje točke v drugi državi članici zgolj zaradi omogočitve priznavanja stopnje blažilnika, ki jo določi druga država članica v skladu z 251. členom tega zakona;
11
·
6. podskupine vseh kategorij sektorskih izpostavljenosti iz 4. točke tega odstavka.
11
·
6. podskupine vseh kategorij sektorskih izpostavljenosti iz 4. točke tega odstavka.
12
·
(2) Banka Slovenije blažilnik sistemskih tveganj določi s stopnjami prilagoditev po 0,5 odstotne točke ali večkratnikom te vrednosti. Za različne skupine bank in izpostavljenosti lahko Banka Slovenije določi različne zahteve.
12
·
(2) Banka Slovenije blažilnik sistemskih tveganj določi s stopnjami prilagoditev po 0,5 odstotne točke ali večkratnikom te vrednosti. Za različne skupine bank in izpostavljenosti lahko Banka Slovenije določi različne zahteve.
13
·
(3) Blažilnik sistemskih tveganj se ne uporablja za obravnavo tveganj iz 232., 243. in 244. člena tega zakona.
13
·
(3) Blažilnik sistemskih tveganj se ne uporablja za obravnavo tveganj iz 232., 243. in 244. člena tega zakona.
14
·
(4) Banka Slovenije pri določanju zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj zagotovi, da blažilnik sistemskih tveganj ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali vsej EU, ki bi ovirali ali povzročili ovire za delovanje notranjega trga.
14
·
(4) Banka Slovenije pri določanju zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj zagotovi, da blažilnik sistemskih tveganj ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali vsej EU, ki bi ovirali ali povzročili ovire za delovanje notranjega trga.
15
·
(5) Banka Slovenije najmanj vsako drugo leto preveri ustreznost zahtev po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj.
15
·
(5) Banka Slovenije najmanj vsako drugo leto preveri ustreznost zahtev po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj.
16
·
(6) Ko Banka Slovenije določi stopnje blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem pododdelkom, zaprosi Evropski odbor za sistemska tveganja, da v skladu s 16. členom Uredbe 1092/2010/EU izda priporočilo za eno ali več držav članic za priznanje stopenj blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti ali za podskupine izpostavljenosti v skladu z 251. členom tega zakona.
16
·
(6) Ko Banka Slovenije določi stopnje blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem pododdelkom, zaprosi Evropski odbor za sistemska tveganja, da v skladu s 16. členom Uredbe 1092/2010/EU izda priporočilo za eno ali več držav članic za priznanje stopenj blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti ali za podskupine izpostavljenosti v skladu z 251. členom tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije pred objavo odločitve o določitvi ali spremembi stopenj blažilnika sistemskih tveganj na podlagi 250. člena tega zakona obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja. V primeru, da se stopnje blažilnika sistemskih tveganj nanašajo na banko, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije obvesti tudi organe te države članice. Kadar se stopnje blažilnika sistemskih tveganj nanašajo na izpostavljenosti v tretjih državah, Banka Slovenije prav tako obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja.
1
·
(1) Banka Slovenije pred objavo odločitve o določitvi ali spremembi stopenj blažilnika sistemskih tveganj na podlagi 250. člena tega zakona obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja. V primeru, da se stopnje blažilnika sistemskih tveganj nanašajo na banko, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije obvesti tudi organe te države članice. Kadar se stopnje blažilnika sistemskih tveganj nanašajo na izpostavljenosti v tretjih državah, Banka Slovenije prav tako obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja.
2
−
2. opis razsežnosti sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, zaradi katerih je ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, kar upravičuje stopnjo blažilnika sistemskih tveganj;
2
+
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vključuje:
3
·
1. opis sistemskega ali makrobonitetnega tveganja v Republiki Sloveniji;
3
·
1. opis sistemskega ali makrobonitetnega tveganja v Republiki Sloveniji;
4
·
2. opis razsežnosti sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, zaradi katerih je ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, kar upravičuje stopnjo blažilnika sistemskih tveganj;
4
·
2. opis razsežnosti sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, zaradi katerih je ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, kar upravičuje stopnjo blažilnika sistemskih tveganj;
5
·
3. utemeljitev razlogov, zakaj Banka Slovenije ocenjuje, da je zahteva po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj nujna ter pomeni učinkovit in sorazmeren ukrep pri zmanjševanju tveganja;
5
·
3. utemeljitev razlogov, zakaj Banka Slovenije ocenjuje, da je zahteva po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj nujna ter pomeni učinkovit in sorazmeren ukrep pri zmanjševanju tveganja;
6
·
4. oceno verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka blažilnika sistemskih tveganj na notranji trg na podlagi razpoložljivih informacij;
6
·
4. oceno verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka blažilnika sistemskih tveganj na notranji trg na podlagi razpoložljivih informacij;
7
·
5. če se stopnja blažilnika uporablja za vse izpostavljenosti, utemeljitev Banke Slovenije, zakaj blažilnik sistemskih tveganj ne podvaja delovanja blažilnika za DSPB iz 244. člena tega zakona;
7
·
5. če se stopnja blažilnika uporablja za vse izpostavljenosti, utemeljitev Banke Slovenije, zakaj blažilnik sistemskih tveganj ne podvaja delovanja blažilnika za DSPB iz 244. člena tega zakona;
8
·
6. stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jih Banka Slovenije namerava določiti, izpostavljenosti, za katere se bodo uporabljale te stopnje, in banke, za katere bodo veljale te stopnje.
8
·
6. stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jih Banka Slovenije namerava določiti, izpostavljenosti, za katere se bodo uporabljale te stopnje, in banke, za katere bodo veljale te stopnje.
9
·
(3) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj ne privede do povečanja predhodno določene stopnje blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije o tem zgolj obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja in druge pristojne organe v skladu s tem členom.
9
·
(3) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj ne privede do povečanja predhodno določene stopnje blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije o tem zgolj obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja in druge pristojne organe v skladu s tem členom.
10
·
(4) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj ne privede do skupne stopnje blažilnika sistemskih tveganj za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, višje od 3 odstotkov, Banka Slovenije pošlje obvestilo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu odboru za sistemska tveganja vsaj en mesec pred objavo odločitve na podlagi 250. člena tega zakona. Za namene tega odstavka se v izračunu navedenega praga ne upošteva stopnje blažilnika sistemskih tveganj, priznane v skladu z 251. členom tega zakona, ki jo določi druga država članica.
10
·
(4) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj ne privede do skupne stopnje blažilnika sistemskih tveganj za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, višje od 3 odstotkov, Banka Slovenije pošlje obvestilo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu odboru za sistemska tveganja vsaj en mesec pred objavo odločitve na podlagi 250. člena tega zakona. Za namene tega odstavka se v izračunu navedenega praga ne upošteva stopnje blažilnika sistemskih tveganj, priznane v skladu z 251. členom tega zakona, ki jo določi druga država članica.
11
·
(5) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj privede do skupne stopnje blažilnika sistemskih tveganj za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, ki je višja od 3 odstotkov, vendar ne presega 5 odstotkov, Banka Slovenije v obvestilu Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz prvega odstavka tega člena zaprosi za mnenje Komisije. Banka Slovenije sprejme odločitev o stopnji blažilnika sistemskih tveganj v skladu z mnenjem Komisije ali obrazloži, zakaj ga ne bo upoštevala.
11
·
(5) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj privede do skupne stopnje blažilnika sistemskih tveganj za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, ki je višja od 3 odstotkov, vendar ne presega 5 odstotkov, Banka Slovenije v obvestilu Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz prvega odstavka tega člena zaprosi za mnenje Komisije. Banka Slovenije sprejme odločitev o stopnji blažilnika sistemskih tveganj v skladu z mnenjem Komisije ali obrazloži, zakaj ga ne bo upoštevala.
12
·
(6) Če se določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj iz prejšnjega odstavka nanaša na banko, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije v obvestilu Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz prvega odstavka tega člena zaprosi za priporočilo Komisije in Evropskega odbora za sistemska tveganja. Če organ nadrejene osebe izrazi nestrinjanje s predlagano stopnjo oziroma stopnjami blažilnika sistemskih tveganj iz prejšnjega odstavka za podrejeno banko ali sta priporočili Komisije in Evropskega odbora za sistemska tveganja negativni, Banka Slovenije:
12
·
(6) Če se določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj iz prejšnjega odstavka nanaša na banko, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije v obvestilu Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz prvega odstavka tega člena zaprosi za priporočilo Komisije in Evropskega odbora za sistemska tveganja. Če organ nadrejene osebe izrazi nestrinjanje s predlagano stopnjo oziroma stopnjami blažilnika sistemskih tveganj iz prejšnjega odstavka za podrejeno banko ali sta priporočili Komisije in Evropskega odbora za sistemska tveganja negativni, Banka Slovenije:
13
·
- lahko prekine postopek in zaprosi za pomoč Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU ter sprejme odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa ali
13
·
- lahko prekine postopek in zaprosi za pomoč Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU ter sprejme odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa ali
14
·
- ustavi postopek določitve predlagane stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj.
14
·
- ustavi postopek določitve predlagane stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj.
15
·
(7) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj privede do skupne stopnje blažilnika sistemskega tveganja za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, višje od 5 odstotkov, Banka Slovenije zaprosi za dovoljenje Komisijo. Zaprosilo vključuje vse informacije iz drugega odstavka tega člena. Če Komisija v treh mescih sprejme izvedbeni akt s pooblastilom Banki Slovenije za uvedbo blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem aktom.
15
·
(7) Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj privede do skupne stopnje blažilnika sistemskega tveganja za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, višje od 5 odstotkov, Banka Slovenije zaprosi za dovoljenje Komisijo. Zaprosilo vključuje vse informacije iz drugega odstavka tega člena. Če Komisija v treh mescih sprejme izvedbeni akt s pooblastilom Banki Slovenije za uvedbo blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem aktom.
16
·
(8) Če Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v drugih državah članicah, mora biti ta stopnja enaka za vse izpostavljenosti znotraj Evropske unije, razen če se prizna stopnja blažilnika sistemskih tveganj v skladu z 251. členom tega zakona.
16
·
(8) Če Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v drugih državah članicah, mora biti ta stopnja enaka za vse izpostavljenosti znotraj Evropske unije, razen če se prizna stopnja blažilnika sistemskih tveganj v skladu z 251. členom tega zakona.
1
−
Če za banko velja blažilnik sistemskih tveganj, določen v skladu s pododdelkom 7.2.4. tega zakona, se ta prišteje blažilniku za GSPB ali blažilniku za DSPB, kot sta določena v pododdelku 7.2.3. tega zakona.
1
+
Če za banko velja blažilnik sistemskih tveganj, določen v skladu s pododdelkom 7.2.4. tega zakona, se ta prišteje blažilniku za GSPB ali blažilniku za DSPB, kot sta določena v pododdelku 7.2.3. tega zakona. Kadar je vsota stopnje blažilnika sistemskih tveganj, kot se izračuna za namen četrtega, petega ali sedmega odstavka 249. člena tega zakona, in stopnje blažilnika za GSPB oziroma DSPB višja od 5 odstotkov, je treba predhodno pridobiti pooblastilo Komisije iz tretjega odstavka 244. člena tega zakona. Za ta namen Banka Slovenije tri mesece pred objavo odločitve predloži obvestilo Evropskemu odboru za sistemska tveganja. 7.4. Ukrepi za ohranitev kapitala 7.4.1. Zahteva po skupnem blažilniku
1
·
(1) Banka mora stalno izpolnjevati zahtevo po skupnem blažilniku z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. Če te zahteve ne izpolnjuje v celoti, zanjo veljajo omejitve razdelitev iz 254. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka mora stalno izpolnjevati zahtevo po skupnem blažilniku z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. Če te zahteve ne izpolnjuje v celoti, zanjo veljajo omejitve razdelitev iz 254. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržuje za izpolnjevanje enega od elementov zahteve po skupnem blažilniku, ne sme uporabiti za izpolnjevanje drugih ustreznih elementov zahteve po skupnem blažilniku.
2
·
(2) Banka navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržuje za izpolnjevanje enega od elementov zahteve po skupnem blažilniku, ne sme uporabiti za izpolnjevanje drugih ustreznih elementov zahteve po skupnem blažilniku.
3
−
5. komponent, ki temeljijo na tveganjih in so določene v 92.a in 92.b členu Uredbe 575/2013/EU ter pri določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.
3
+
(3) Banka navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržuje za izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku iz prvega odstavka tega člena, ne sme uporabiti za izpolnjevanje:
4
·
1. zahtev iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
4
·
1. zahtev iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
5
·
2. dodatne kapitalske zahteve na podlagi 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda;
5
·
2. dodatne kapitalske zahteve na podlagi 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda;
6
·
3. zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda;
6
·
3. zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda;
7
·
4. napotka, sporočenega v skladu z 205. členom tega zakona za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda;
7
·
4. napotka, sporočenega v skladu z 205. členom tega zakona za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda;
8
·
5. komponent, ki temeljijo na tveganjih in so določene v 92.a in 92.b členu Uredbe 575/2013/EU ter pri določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.
8
·
5. komponent, ki temeljijo na tveganjih in so določene v 92.a in 92.b členu Uredbe 575/2013/EU ter pri določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.
9
·
(4) Šteje se, da banka ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, kadar nima kapitala v zadostnem obsegu in kakovosti, da bi hkrati izpolnila vsako od naslednjih zahtev:
9
·
(4) Šteje se, da banka ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, kadar nima kapitala v zadostnem obsegu in kakovosti, da bi hkrati izpolnila vsako od naslednjih zahtev:
10
·
1. zahtevo po skupnem blažilniku;
10
·
1. zahtevo po skupnem blažilniku;
11
·
2. zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
11
·
2. zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
12
·
3. dodatno kapitalsko zahtevo na podlagi 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda;
12
·
3. dodatno kapitalsko zahtevo na podlagi 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda;
13
·
4. zahtevo glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda.
13
·
4. zahtevo glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona, ki se nanaša na tveganja, ki niso tveganja prevelikega finančnega vzvoda.
1
·
(1) Banka izračuna L-MDA z množenjem vsote, izračunane v skladu z drugim odstavkom tega člena, in faktorja, določenega v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Izračunani znesek L-MDA se zmanjša za znesek iz naslova izplačil ali drugih dejanj iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
1
·
(1) Banka izračuna L-MDA z množenjem vsote, izračunane v skladu z drugim odstavkom tega člena, in faktorja, določenega v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Izračunani znesek L-MDA se zmanjša za znesek iz naslova izplačil ali drugih dejanj iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
2
·
(2) Vsota iz prejšnjega odstavka se izračuna kot seštevek vseh dobičkov banke, ustvarjenih med letom, in vseh čistih dobičkov poslovnega leta, kadar ti dobički niso upoštevani v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu banke v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 575/2013/EU , pri tem pa se seštevek zmanjša za morebitno razdelitev dobičkov ali izplačilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter davek, ki bi ga morala banka plačati v primeru, če bi bil ta dobiček zadržan.
2
·
(2) Vsota iz prejšnjega odstavka se izračuna kot seštevek vseh dobičkov banke, ustvarjenih med letom, in vseh čistih dobičkov poslovnega leta, kadar ti dobički niso upoštevani v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu banke v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 575/2013/EU , pri tem pa se seštevek zmanjša za morebitno razdelitev dobičkov ali izplačilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter davek, ki bi ga morala banka plačati v primeru, če bi bil ta dobiček zadržan.
3
·
(3) Faktor iz prvega odstavka tega člena je določen glede na delež, ki ga predstavlja temeljni kapital banke, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s četrtim odstavkom 429. člena Uredbe 575/2013/EU , v zahtevi po blažilniku količnika finančnega vzvoda, in sicer če je višina tega deleža:
3
·
(3) Faktor iz prvega odstavka tega člena je določen glede na delež, ki ga predstavlja temeljni kapital banke, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s četrtim odstavkom 429. člena Uredbe 575/2013/EU , v zahtevi po blažilniku količnika finančnega vzvoda, in sicer če je višina tega deleža:
4
·
1. nižja od ali enaka 25 odstotkov, se uporabi faktor 0;
4
·
1. nižja od ali enaka 25 odstotkov, se uporabi faktor 0;
5
·
2. višja od 25 odstotkov in nižja od ali enaka 50 odstotkov, se uporabi faktor 0,2;
5
·
2. višja od 25 odstotkov in nižja od ali enaka 50 odstotkov, se uporabi faktor 0,2;
6
·
3. višja od 50 odstotkov in nižja od ali enaka 75 odstotkov, se uporabi faktor 0,4;
6
·
3. višja od 50 odstotkov in nižja od ali enaka 75 odstotkov, se uporabi faktor 0,4;
7
·
4. višja od 75 odstotkov in nižja od ali enaka 100 odstotkov, se uporabi faktor 0,6.
7
·
4. višja od 75 odstotkov in nižja od ali enaka 100 odstotkov, se uporabi faktor 0,6.
8
·
(4) Za namen prejšnjega odstavka se kot temeljni kapital banke upošteva kapital, ki se ne uporablja za izpolnjevanje:
8
·
(4) Za namen prejšnjega odstavka se kot temeljni kapital banke upošteva kapital, ki se ne uporablja za izpolnjevanje:
9
·
1. zahteve iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
9
·
1. zahteve iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
10
·
2. zahteve na podlagi 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni zadosti pokrito s točko (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
10
·
2. zahteve na podlagi 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni zadosti pokrito s točko (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
11
·
3. zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona, ki se nanaša na tveganje prevelikega finančnega vzvoda.
11
·
3. zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona, ki se nanaša na tveganje prevelikega finančnega vzvoda.
12
−
tretjega odstavka 259. člena
12
+
drugega odstavka 265. člena
1
·
(1) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil nadzora v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU vsaj enkrat letno sprejme načrt nadzorniških pregledov.
1
·
(1) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil nadzora v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU vsaj enkrat letno sprejme načrt nadzorniških pregledov.
2
·
(2) Banka Slovenije v načrtu iz prejšnjega odstavka opredeli:
2
·
(2) Banka Slovenije v načrtu iz prejšnjega odstavka opredeli:
3
·
1. banke, za katere je na podlagi rezultatov pregledovanja in ovrednotenja poslovanja banke v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona, vključno z rezultati stresnih testov, izvedenih v skladu s 192. členom tega zakona, ugotovila obstoj morebitnih pomembnih tveganj za njihovo finančno trdnost ali morebitnih kršitev določb tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ;
3
·
1. banke, za katere je na podlagi rezultatov pregledovanja in ovrednotenja poslovanja banke v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona, vključno z rezultati stresnih testov, izvedenih v skladu s 192. členom tega zakona, ugotovila obstoj morebitnih pomembnih tveganj za njihovo finančno trdnost ali morebitnih kršitev določb tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ;
4
·
2. druge banke, v katerih je po oceni Banke Slovenije upravičen okrepljen nadzor zaradi drugih okoliščin.
4
·
2. druge banke, v katerih je po oceni Banke Slovenije upravičen okrepljen nadzor zaradi drugih okoliščin.
5
·
(3) Banka Slovenije z upoštevanjem rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja banke v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona v načrtu nadzorniških pregledov za banke iz prejšnjega odstavka opredeli:
5
·
(3) Banka Slovenije z upoštevanjem rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja banke v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona v načrtu nadzorniških pregledov za banke iz prejšnjega odstavka opredeli:
6
·
1. aktivnosti, ki jih bo izvajala v posamezni banki ter pogoje za njihovo izvedbo;
6
·
1. aktivnosti, ki jih bo izvajala v posamezni banki ter pogoje za njihovo izvedbo;
7
·
2. banke, za katere se bo izvajal okrepljen nadzor na način iz četrtega odstavka tega člena;
7
·
2. banke, za katere se bo izvajal okrepljen nadzor na način iz četrtega odstavka tega člena;
8
·
3. načrt inšpekcijskih pregledov v prostorih banke, vključno z njenimi podružnicami in podrejenimi družbami, ustanovljenimi v drugih državah.
8
·
3. načrt inšpekcijskih pregledov v prostorih banke, vključno z njenimi podružnicami in podrejenimi družbami, ustanovljenimi v drugih državah.
9
·
(4) Kadar Banka Slovenije z upoštevanjem rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja banke v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona odloči, da se v banki izvaja okrepljen nadzor, v načrtu nadzorniških pregledov opredeli zlasti naslednje aktivnosti oziroma ukrepe:
9
·
(4) Kadar Banka Slovenije z upoštevanjem rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja banke v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona odloči, da se v banki izvaja okrepljen nadzor, v načrtu nadzorniških pregledov opredeli zlasti naslednje aktivnosti oziroma ukrepe:
10
·
1. dodatno ali pogostejše izvajanje pregledov poslovanja banke;
10
·
1. dodatno ali pogostejše izvajanje pregledov poslovanja banke;
11
·
2. odreditev stalne prisotnosti inšpektorjev ali drugih pooblaščenih oseb Banke Slovenije v banki;
11
·
2. odreditev stalne prisotnosti inšpektorjev ali drugih pooblaščenih oseb Banke Slovenije v banki;
12
·
3. dodatno ali pogostejše poročanje banke;
12
·
3. dodatno ali pogostejše poročanje banke;
13
·
4. dodatne ali pogostejše preglede operativnih, strateških ali poslovnih načrtov banke;
13
·
4. dodatne ali pogostejše preglede operativnih, strateških ali poslovnih načrtov banke;
14
·
5. tematske preglede za preverjanje izpostavljenosti banke specifičnim tveganjem, za katere je verjetno, da se bodo uresničila.
14
·
5. tematske preglede za preverjanje izpostavljenosti banke specifičnim tveganjem, za katere je verjetno, da se bodo uresničila.
15
·
(5) Banka Slovenije lahko ne glede na načrte nadzorniških pregledov pristojnih organov matične države članice izvaja pristojnosti in naloge nadzora, vključno s pregledom poslovanja v podružnicah bank držav članic v Republiki Sloveniji.
15
·
(5) Banka Slovenije lahko ne glede na načrte nadzorniških pregledov pristojnih organov matične države članice izvaja pristojnosti in naloge nadzora, vključno s pregledom poslovanja v podružnicah bank držav članic v Republiki Sloveniji.
16
−
tretjega odstavka 259. člena
16
+
drugega odstavka 265. člena
1
·
(1) Banka Slovenije lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora v skladu s tem zakonom (subjekt nadzora), izreče ukrepe nadzora z odredbo ali odločbo.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora v skladu s tem zakonom (subjekt nadzora), izreče ukrepe nadzora z odredbo ali odločbo.
2
·
(2) Banka Slovenije pri določanju ukrepov nadzora upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU , zlasti pa:
2
·
(2) Banka Slovenije pri določanju ukrepov nadzora upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU , zlasti pa:
3
·
1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja;
3
·
1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja;
4
·
2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti;
4
·
2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti;
5
·
3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;
5
·
3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;
6
·
4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve;
6
·
4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve;
7
·
5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.
7
·
5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.
+
8
+
(3) Kadar Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi pomembna dejstva in okoliščine, ki lahko pripomorejo k zagotavljanju skladnosti delovanja in poslovanja subjektov nadzora s tem zakonom, Uredbo 575/2013/EU ali drugimi predpisi, ali bi bila izdaja odredbe ali odločbe ob upoštevanju prejšnjega odstavka očitno nesorazmeren ukrep, lahko Banka Slovenije o ugotovitvah pri opravljanju nadzora subjekt nadzora pisno obvesti in subjektu nadzora priporoča ali izrazi pričakovanje sprejetja ustreznih sprememb in aktivnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorniško pismo).
1
·
(1) Pregled poslovanja banke opravi strokovni delavec Banke Slovenije ali druga pooblaščena oseba Banke Slovenije, ki jo za opravljanje pregleda poslovanja banke pooblasti guverner Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije).
1
·
(1) Pregled poslovanja banke opravi strokovni delavec Banke Slovenije ali druga pooblaščena oseba Banke Slovenije, ki jo za opravljanje pregleda poslovanja banke pooblasti guverner Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije).
2
·
(2) Pregled poslovanja opravlja Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.
2
·
(2) Pregled poslovanja opravlja Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.
3
·
(3) Banka Slovenije mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje banke samo v taki meri, kot je nujno za dosego namena nadzora.
3
·
(3) Banka Slovenije mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje banke samo v taki meri, kot je nujno za dosego namena nadzora.
4
−
(4) V zvezi s pregledom poslovanja se ne uporabljajo določbe ZUP o zapisniku.
4
+
(4) Inšpektor Banke Slovenije o preliminarnih ugotovitvah pregleda poslovanja lahko pripravi poročilo, ki se pošlje banki. Poročilo ne prejudicira končnih ugotovitev in morebitnih ukrepov nadzora, ki jih Banka Slovenije na podlagi ugotovitev pregleda lahko izreče v skladu s tem zakonom. Banka lahko v zvezi s preliminarni ugotovitvami v poročilu poda dodatna pojasnila. Poročilo je informativne narave in namenjeno razjasnitvi posameznih okoliščin, ugotovljenih v pregledu.
+
5
+
(5) V zvezi s pregledom poslovanja se ne uporabljajo določbe ZUP o zapisniku.
1
·
(1) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad banko, lahko Banka Slovenije zahteva predložitev poslovne dokumentacije, ustrezna poročila in informacije tudi od naslednjih oseb:
1
·
(1) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad banko, lahko Banka Slovenije zahteva predložitev poslovne dokumentacije, ustrezna poročila in informacije tudi od naslednjih oseb:
2
·
1. oseb, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti;
2
·
1. oseb, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti;
3
−
2. oseb, na katere je banka prenesla del svojih poslovnih procesov, ;
3
+
2. oseb, na katere je banka prenesla del svojih poslovnih procesov, vključno s ponudniki storitev IKT iz poglavja V Uredbe 2022/2554/EU ;
4
·
3. imetnikov kvalificiranih deležev v banki;
4
·
3. imetnikov kvalificiranih deležev v banki;
5
·
4. oseb, v katerih ima banka kvalificirano naložbo;
5
·
4. oseb, v katerih ima banka kvalificirano naložbo;
6
·
5. nadrejenega finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga;
6
·
5. nadrejenega finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga;
7
·
6. drugih oseb, ki so vključene v konsolidiran nadzor banke;
7
·
6. drugih oseb, ki so vključene v konsolidiran nadzor banke;
8
·
7. družbe, ki je podrejena nadrejenemu finančnemu holdingu, mešanemu finančnemu holdingu ali mešanemu poslovnemu holdingu.
8
·
7. družbe, ki je podrejena nadrejenemu finančnemu holdingu, mešanemu finančnemu holdingu ali mešanemu poslovnemu holdingu.
9
·
(2) Banka Slovenije lahko zahteva poročila in informacije iz prejšnjega odstavka tudi od članov organov vodenja in od zaposlenih pri teh osebah.
9
·
(2) Banka Slovenije lahko zahteva poročila in informacije iz prejšnjega odstavka tudi od članov organov vodenja in od zaposlenih pri teh osebah.
10
·
(3) Kadar je to potrebno, da se preveri dokumentacija, poročila in informacije, prejete na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije pri pravnih osebah iz prvega odstavka tega člena opravi pregled poslovanja. Za pregled poslovanja se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pregledu poslovanja banke.
10
·
(3) Kadar je to potrebno, da se preveri dokumentacija, poročila in informacije, prejete na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije pri pravnih osebah iz prvega odstavka tega člena opravi pregled poslovanja. Za pregled poslovanja se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pregledu poslovanja banke.
11
·
(4) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prvega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te osebe v sodelovanju s tem organom v skladu z določbami tega zakona. 9.3. Ukrepi nadzora zoper banko 9.3.1. Odredba za odpravo kršitev banke
11
·
(4) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prvega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te osebe v sodelovanju s tem organom v skladu z določbami tega zakona. 9.3. Ukrepi nadzora zoper banko 9.3.1. Odredba za odpravo kršitev banke
1
·
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo zahteva, da banka ali upravljalni organ izvede dodatne aktivnosti ali postopke za odpravljanje ugotovljenih kršitev v banki, če je mogoče pričakovati, da se bo s temi ukrepi zagotovilo učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev, vzpostavilo poslovanje banke v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU ali preprečil nastanek kršitev predpisov iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ki imajo ali bi lahko imele pomembne učinke na varno in skrbno upravljanje banke.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo zahteva, da banka ali upravljalni organ izvede dodatne aktivnosti ali postopke za odpravljanje ugotovljenih kršitev v banki, če je mogoče pričakovati, da se bo s temi ukrepi zagotovilo učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev, vzpostavilo poslovanje banke v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU ali preprečil nastanek kršitev predpisov iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ki imajo ali bi lahko imele pomembne učinke na varno in skrbno upravljanje banke.
2
−
3. naloži banki, da predloži podroben načrt ukrepov za odpravo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ter določi rok za njihovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta ukrepov v zvezi z obsegom in rokom;
2
+
(2) Banka Slovenije lahko odredi zlasti naslednje dodatne ukrepe:
3
·
1. naloži banki, da zagotovi dodatno potreben kapital, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , in sicer pod pogoji iz 203. člena tega zakona;
3
·
1. naloži banki, da zagotovi dodatno potreben kapital, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , in sicer pod pogoji iz 203. člena tega zakona;
4
·
2. naloži banki, da izvede določene ukrepe za izboljšanje ureditev glede ocenjevanja in zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala banke ter glede ureditve notranjega upravljanja banke;
4
·
2. naloži banki, da izvede določene ukrepe za izboljšanje ureditev glede ocenjevanja in zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala banke ter glede ureditve notranjega upravljanja banke;
5
·
3. naloži banki, da predloži podroben načrt ukrepov za odpravo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ter določi rok za njihovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta ukrepov v zvezi z obsegom in rokom;
5
·
3. naloži banki, da predloži podroben načrt ukrepov za odpravo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ter določi rok za njihovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta ukrepov v zvezi z obsegom in rokom;
6
·
4. zahteva od banke, da uporabi posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev z vidika izračuna kapitalskih zahtev;
6
·
4. zahteva od banke, da uporabi posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev z vidika izračuna kapitalskih zahtev;
7
·
5. naloži ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih prevzema banka v zvezi z določenimi posli, produkti ali sistemi, vključno s:
7
·
5. naloži ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih prevzema banka v zvezi z določenimi posli, produkti ali sistemi, vključno s:
8
·
- prepovedjo ali omejitvijo širjenja mreže poslovalnic banke ali zahtevo za zmanjšanje poslovne mreže banke,
8
·
- prepovedjo ali omejitvijo širjenja mreže poslovalnic banke ali zahtevo za zmanjšanje poslovne mreže banke,
9
·
- prepovedjo ali omejitvijo aktivnosti banke, ki pomeni pomembno tveganje za finančni položaj banke;
9
·
- prepovedjo ali omejitvijo aktivnosti banke, ki pomeni pomembno tveganje za finančni položaj banke;
10
·
6. prepove ali omeji banki sklepanje posameznih poslov ali poslov določene vrste ter zahteva postopno zmanjševanje obsega sklenjenih poslov, vključno z dejavnostmi zunanjega izvajanja, ob upoštevanju možnosti za predčasno prenehanje v skladu s pogodbeno ureditvijo, vključno s prepovedjo ali omejitvijo sklepanja poslov banke:
10
·
6. prepove ali omeji banki sklepanje posameznih poslov ali poslov določene vrste ter zahteva postopno zmanjševanje obsega sklenjenih poslov, vključno z dejavnostmi zunanjega izvajanja, ob upoštevanju možnosti za predčasno prenehanje v skladu s pogodbeno ureditvijo, vključno s prepovedjo ali omejitvijo sklepanja poslov banke:
11
·
- z osebami, ki pomenijo povečano tveganje za banko zaradi neprimerne kreditne bonitete ali zaradi drugih okoliščin,
11
·
- z osebami, ki pomenijo povečano tveganje za banko zaradi neprimerne kreditne bonitete ali zaradi drugih okoliščin,
12
·
- s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, z investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v razmerju tesne povezanosti, ali z drugimi družbami in osebami, ki pomenijo za banko povečano tveganje;
12
·
- s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, z investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v razmerju tesne povezanosti, ali z drugimi družbami in osebami, ki pomenijo za banko povečano tveganje;
13
·
7. prepove ali omeji banki izplačila dobička ali plačila obresti delničarjem ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, razen če bi prepoved povzročila nastanek dogodka neplačila banke;
13
·
7. prepove ali omeji banki izplačila dobička ali plačila obresti delničarjem ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, razen če bi prepoved povzročila nastanek dogodka neplačila banke;
14
·
8. naloži banki, da uporabi čisti in preneseni dobiček za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke;
14
·
8. naloži banki, da uporabi čisti in preneseni dobiček za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke;
15
·
9. prepove ali omeji uporabo računovodskih meril, zaradi katerih banka ne izkazuje pravilnega finančnega položaja ali rezultata, in določi ustrezna merila;
15
·
9. prepove ali omeji uporabo računovodskih meril, zaradi katerih banka ne izkazuje pravilnega finančnega položaja ali rezultata, in določi ustrezna merila;
16
·
10. omeji variabilne prejemke zaposlenih s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, če bi izplačilo tega dela prejemkov ogrozilo izpolnjevanje obveznosti ali ciljev glede kapitalske ustreznosti banke;
16
·
10. omeji variabilne prejemke zaposlenih s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, če bi izplačilo tega dela prejemkov ogrozilo izpolnjevanje obveznosti ali ciljev glede kapitalske ustreznosti banke;
17
·
11. določi dodatne zahteve glede zagotavljanja likvidnosti, vključno z omejitvami glede usklajenosti dospelosti terjatev in obveznosti banke;
17
·
11. določi dodatne zahteve glede zagotavljanja likvidnosti, vključno z omejitvami glede usklajenosti dospelosti terjatev in obveznosti banke;
18
·
12. zahteva dodatno ali pogostejše poročanje banke, vključno v zvezi s kapitalom, likvidnostjo in finančnim vzvodom;
18
·
12. zahteva dodatno ali pogostejše poročanje banke, vključno v zvezi s kapitalom, likvidnostjo in finančnim vzvodom;
19
·
13. zahteva, da nadzorni svet imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta;
19
·
13. zahteva, da nadzorni svet imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta;
20
·
14. zahteva dodatna razkritja banke;
20
·
14. zahteva dodatna razkritja banke;
21
·
15. zahteva od nadzornega sveta banke, da odpokliče člana ali člane uprave, ki so neposredno odgovorni za ugotovljene kršitve v banki, in imenuje novega člana ali nove člane uprave;
21
·
15. zahteva od nadzornega sveta banke, da odpokliče člana ali člane uprave, ki so neposredno odgovorni za ugotovljene kršitve v banki, in imenuje novega člana ali nove člane uprave;
22
·
16. zahteva od imetnikov kvalificiranega deleža, da odpokličejo člana ali člane nadzornega sveta, ki so dopustili ugotovljene kršitve v banki, čeprav so zanje vedeli ali bi morali vedeti in imenuje novega člana ali nove člane nadzornega sveta.
22
·
16. zahteva od imetnikov kvalificiranega deleža, da odpokličejo člana ali člane nadzornega sveta, ki so dopustili ugotovljene kršitve v banki, čeprav so zanje vedeli ali bi morali vedeti in imenuje novega člana ali nove člane nadzornega sveta.
23
·
(3) Dodatni ukrep iz 12. točke prejšnjega odstavka glede dodatnega ali pogostejšega poročanja banke se lahko naloži le v primeru, da:
23
·
(3) Dodatni ukrep iz 12. točke prejšnjega odstavka glede dodatnega ali pogostejšega poročanja banke se lahko naloži le v primeru, da:
24
·
- je ukrep primeren in sorazmeren glede na namen, zaradi katerega se zahteva dodatno ali pogostejše poročanje;
24
·
- je ukrep primeren in sorazmeren glede na namen, zaradi katerega se zahteva dodatno ali pogostejše poročanje;
25
·
- zahtevani podatki niso isti ali bistveno isti, kot so že bili sporočeni Banki Slovenije, hkrati pa Banka Slovenije teh podatkov ne more pripraviti sama; in
25
·
- zahtevani podatki niso isti ali bistveno isti, kot so že bili sporočeni Banki Slovenije, hkrati pa Banka Slovenije teh podatkov ne more pripraviti sama; in
26
·
- zahtevani podatki niso bili predloženi v drugačni obliki ali razčlenjenosti, kar bi Banki Slovenije omogočilo pripravo informacije v enaki kakovosti in zanesljivosti, kot če bi jih prejela od banke.
26
·
- zahtevani podatki niso bili predloženi v drugačni obliki ali razčlenjenosti, kar bi Banki Slovenije omogočilo pripravo informacije v enaki kakovosti in zanesljivosti, kot če bi jih prejela od banke.
27
·
(4) Banka Slovenije določi dodatne zahteve glede zagotavljanja ustreznega likvidnostnega položaja banke na podlagi 11. točke drugega odstavka tega člena tako, da se zagotovi pokritje likvidnostnih tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in pri tem upošteva:
27
·
(4) Banka Slovenije določi dodatne zahteve glede zagotavljanja ustreznega likvidnostnega položaja banke na podlagi 11. točke drugega odstavka tega člena tako, da se zagotovi pokritje likvidnostnih tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in pri tem upošteva:
28
·
1. poslovni model banke;
28
·
1. poslovni model banke;
29
·
2. ureditev upravljanja likvidnostnega tveganja;
29
·
2. ureditev upravljanja likvidnostnega tveganja;
30
·
3. ugotovitve pregledovanja in ovrednotenja v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona.
30
·
3. ugotovitve pregledovanja in ovrednotenja v skladu z oddelkom 6.6. tega zakona.
31
·
(5) Banka Slovenije lahko ob upoštevanju neskladja med dejanskim likvidnostnim položajem banke ter zahtevami glede likvidnosti in stabilnih virov financiranja poleg zahteve iz prejšnjega odstavka banki izreče tudi druge ukrepe nadzora.
31
·
(5) Banka Slovenije lahko ob upoštevanju neskladja med dejanskim likvidnostnim položajem banke ter zahtevami glede likvidnosti in stabilnih virov financiranja poleg zahteve iz prejšnjega odstavka banki izreče tudi druge ukrepe nadzora.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo imenuje enega ali več posebnih pooblaščencev v banki, če so podani razlogi iz prvega odstavka prejšnjega člena in razrešitev posameznega ali vseh članov upravljalnega organa ali višjega vodstva na podlagi prejšnjega člena ne zadošča za izboljšanje finančnega položaja banke ali da se ustrezno odpravijo kršitve.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo imenuje enega ali več posebnih pooblaščencev v banki, če so podani razlogi iz prvega odstavka prejšnjega člena in razrešitev posameznega ali vseh članov upravljalnega organa ali višjega vodstva na podlagi prejšnjega člena ne zadošča za izboljšanje finančnega položaja banke ali da se ustrezno odpravijo kršitve.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko posebnega pooblaščenca pooblasti za:
2
·
(2) Banka Slovenije lahko posebnega pooblaščenca pooblasti za:
3
·
1. izvajanje funkcije člana uprave banke ali
3
·
1. izvajanje funkcije člana uprave banke ali
4
·
2. za izvajanje posameznih nalog v banki brez pooblastil za zastopanje banke.
4
·
2. za izvajanje posameznih nalog v banki brez pooblastil za zastopanje banke.
5
·
(3) Banka Slovenije kot posebnega pooblaščenca imenuje osebo, ki je strokovno usposobljena za izvajanje funkcije in nalog iz prejšnjega odstavka. Če je posebni pooblaščenec imenovan za izvajanje funkcije člana uprave banke, mora izpolnjevati pogoje iz 40. člena tega zakona.
5
·
(3) Banka Slovenije kot posebnega pooblaščenca imenuje osebo, ki je strokovno usposobljena za izvajanje funkcije in nalog iz prejšnjega odstavka. Če je posebni pooblaščenec imenovan za izvajanje funkcije člana uprave banke, mora izpolnjevati pogoje iz 40. člena tega zakona.
6
·
(4) Če Banka Slovenije imenuje posebnega pooblaščenca za izvajanje funkcije člana uprave banke, lahko odloči, da posebni pooblaščenec opravlja funkcijo člana uprave namesto razrešenega člana uprave ali skupaj z obstoječimi člani uprave. Banka Slovenije v imenu banke predlaga vpis imenovanja in razrešitve posebnega pooblaščenca s pooblastili za opravljanje funkcije člana uprave banke v sodni register.
6
·
(4) Če Banka Slovenije imenuje posebnega pooblaščenca za izvajanje funkcije člana uprave banke, lahko odloči, da posebni pooblaščenec opravlja funkcijo člana uprave namesto razrešenega člana uprave ali skupaj z obstoječimi člani uprave. Banka Slovenije v imenu banke predlaga vpis imenovanja in razrešitve posebnega pooblaščenca s pooblastili za opravljanje funkcije člana uprave banke v sodni register.
7
·
(5) Banka Slovenije lahko ob imenovanju posebnega pooblaščenca odloči, da se mora uprava banka pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov obvezno posvetovati s posebnim pooblaščencem ali pridobiti njegovo soglasje.
7
·
(5) Banka Slovenije lahko ob imenovanju posebnega pooblaščenca odloči, da se mora uprava banka pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov obvezno posvetovati s posebnim pooblaščencem ali pridobiti njegovo soglasje.
8
·
(6) V odredbi o imenovanju posebnega pooblaščenca Banka Slovenije določi vlogo, pristojnosti in pooblastila posebnega pooblaščenca, vključno z morebitnimi omejitvami iz prejšnjega odstavka. Banka Slovenije lahko ob imenovanju posebnega pooblaščenca odloči tudi, da se mora posebni pooblaščenec pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov obvezno posvetovati z Banko Slovenije. Naloge posebnega pooblaščenca lahko vključujejo zlasti preverjanje finančnega položaja banke, vodenje poslov ali dela poslov banke, da bi se ohranil ali ponovno vzpostavil finančni položaj institucije, ter sprejemanje ukrepov za ponovno vzpostavitev zanesljivega in skrbnega upravljanja banke. Če je posebni pooblaščenec pooblaščen za sklic skupščine banke, mora pred objavo sklica skupščine in določitvijo dnevnega reda skupščine obvezno pridobiti soglasje Banke Slovenije.
8
·
(6) V odredbi o imenovanju posebnega pooblaščenca Banka Slovenije določi vlogo, pristojnosti in pooblastila posebnega pooblaščenca, vključno z morebitnimi omejitvami iz prejšnjega odstavka. Banka Slovenije lahko ob imenovanju posebnega pooblaščenca odloči tudi, da se mora posebni pooblaščenec pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov obvezno posvetovati z Banko Slovenije. Naloge posebnega pooblaščenca lahko vključujejo zlasti preverjanje finančnega položaja banke, vodenje poslov ali dela poslov banke, da bi se ohranil ali ponovno vzpostavil finančni položaj institucije, ter sprejemanje ukrepov za ponovno vzpostavitev zanesljivega in skrbnega upravljanja banke. Če je posebni pooblaščenec pooblaščen za sklic skupščine banke, mora pred objavo sklica skupščine in določitvijo dnevnega reda skupščine obvezno pridobiti soglasje Banke Slovenije.
9
·
(7) Banka Slovenije lahko kadarkoli z odredbo odloči o spremembi vloge, pooblastil in pristojnosti posebnega pooblaščenca.
9
·
(7) Banka Slovenije lahko kadarkoli z odredbo odloči o spremembi vloge, pooblastil in pristojnosti posebnega pooblaščenca.
10
·
(8) Banka Slovenije lahko hkrati z ukrepom iz prvega odstavka tega člena izreče tudi ukrepe nadzora iz 279. člena tega zakona, dodatne ukrepe iz 280. člena tega zakona in druge ukrepe zgodnjega posredovanja iz 283. in 288. člena tega zakona.
10
·
(8) Banka Slovenije lahko hkrati z ukrepom iz prvega odstavka tega člena izreče tudi ukrepe nadzora iz 279. člena tega zakona, dodatne ukrepe iz 280. člena tega zakona in druge ukrepe zgodnjega posredovanja iz 283. in 288. člena tega zakona.
+
11
+
(9) Banka Slovenije informacije iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
12
+
- vsa imena fizične osebe ali institucije, na katero se informacije nanašajo;
+
13
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
14
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
15
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
·
(1) Če Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik nad EU nadrejeno družbo ugotovi, da so v zvezi z EU nadrejeno družbo podane okoliščine za ukrepe zgodnjega posredovanja iz 283. člena tega zakona ali okoliščine za imenovanje posebnega pooblaščenca v skladu z 289. členom tega zakona, o tem nemudoma obvesti sodelujoče pristojne organe v kolegiju ter Evropski bančni organ in se pred uporabo teh ukrepov posvetuje s pristojnimi organi v kolegiju.
1
·
(1) Če Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik nad EU nadrejeno družbo ugotovi, da so v zvezi z EU nadrejeno družbo podane okoliščine za ukrepe zgodnjega posredovanja iz 283. člena tega zakona ali okoliščine za imenovanje posebnega pooblaščenca v skladu z 289. členom tega zakona, o tem nemudoma obvesti sodelujoče pristojne organe v kolegiju ter Evropski bančni organ in se pred uporabo teh ukrepov posvetuje s pristojnimi organi v kolegiju.
2
·
(2) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik na podlagi posvetovanja s sodelujočimi pristojnimi organi odloči, ali bo v zvezi z zadevno EU nadrejeno družbo izrekla katerega od ukrepov iz prejšnjega odstavka, pri tem pa upošteva vpliv teh ukrepov na subjekte v skupini v drugih državah članicah. Banka Slovenije odločitev o uporabi ukrepov sporoči drugim sodelujočim pristojnim organom v kolegiju in Evropskemu bančnemu organu.
2
·
(2) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik na podlagi posvetovanja s sodelujočimi pristojnimi organi odloči, ali bo v zvezi z zadevno EU nadrejeno družbo izrekla katerega od ukrepov iz prejšnjega odstavka, pri tem pa upošteva vpliv teh ukrepov na subjekte v skupini v drugih državah članicah. Banka Slovenije odločitev o uporabi ukrepov sporoči drugim sodelujočim pristojnim organom v kolegiju in Evropskemu bančnemu organu.
3
·
(3) Če Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, pri izvajanju nadzora ugotovi, da so pri banki, ki je podrejena EU nadrejeni družbi, nad katero izvaja nadzor drug konsolidacijski nadzornik, podane okoliščine za ukrepe zgodnjega posredovanja iz 283. člena tega zakona ali okoliščine za imenovanje posebnega pooblaščenca v skladu z 289. členom tega zakona, o tem obvesti Evropski bančni organ in konsolidacijskega nadzornika ter se pred uporabo navedenih ukrepov posvetuje s konsolidacijskim nadzornikom.
3
·
(3) Če Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko odgovorna za izvajanje nalog iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, pri izvajanju nadzora ugotovi, da so pri banki, ki je podrejena EU nadrejeni družbi, nad katero izvaja nadzor drug konsolidacijski nadzornik, podane okoliščine za ukrepe zgodnjega posredovanja iz 283. člena tega zakona ali okoliščine za imenovanje posebnega pooblaščenca v skladu z 289. členom tega zakona, o tem obvesti Evropski bančni organ in konsolidacijskega nadzornika ter se pred uporabo navedenih ukrepov posvetuje s konsolidacijskim nadzornikom.
4
·
(4) Banka Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka odloči o uporabi ukrepov iz prvega odstavka tega člena v banki in pri tem upošteva oceno konsolidacijskega nadzornika, ki je podana najkasneje v treh dneh od obvestila iz prejšnjega odstavka. Banka Slovenije pri odločitvi upošteva tudi morebiten vpliv odločitve na finančno stabilnost v drugih državah članicah. Banka Slovenije obrazloženo odločitev o uporabi ukrepov sporoči banki ter konsolidacijskemu nadzorniku in drugim sodelujočim pristojnim organom v kolegiju ter Evropskemu bančnemu organu.
4
·
(4) Banka Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka odloči o uporabi ukrepov iz prvega odstavka tega člena v banki in pri tem upošteva oceno konsolidacijskega nadzornika, ki je podana najkasneje v treh dneh od obvestila iz prejšnjega odstavka. Banka Slovenije pri odločitvi upošteva tudi morebiten vpliv odločitve na finančno stabilnost v drugih državah članicah. Banka Slovenije obrazloženo odločitev o uporabi ukrepov sporoči banki ter konsolidacijskemu nadzorniku in drugim sodelujočim pristojnim organom v kolegiju ter Evropskemu bančnemu organu.
5
·
(5) Če Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik EU nadrejene družbe v zvezi s posamezno podrejeno institucijo prejme obvestilo sodelujočega pristojnega organa iz tretjega odstavka tega člena, na podlagi obvestila oceni verjetni vpliv uvedbe ukrepov iz prvega odstavka tega člena v podrejeni družbi na skupino kot celoto ali na druge subjekte v skupini. Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik to oceno v treh dneh sporoči sodelujočemu pristojnemu organu, ki je posredoval obvestilo iz tretjega odstavka tega člena.
5
·
(5) Če Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik EU nadrejene družbe v zvezi s posamezno podrejeno institucijo prejme obvestilo sodelujočega pristojnega organa iz tretjega odstavka tega člena, na podlagi obvestila oceni verjetni vpliv uvedbe ukrepov iz prvega odstavka tega člena v podrejeni družbi na skupino kot celoto ali na druge subjekte v skupini. Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik to oceno v treh dneh sporoči sodelujočemu pristojnemu organu, ki je posredoval obvestilo iz tretjega odstavka tega člena.
6
·
(6) Če so podane okoliščine iz tretjega odstavka tega člena pri več podrejenih institucijah v skupini, si Banka Slovenije skupaj z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi prizadeva, da se v petih dneh od obvestila sprejme skupna odločitev glede:
6
·
(6) Če so podane okoliščine iz tretjega odstavka tega člena pri več podrejenih institucijah v skupini, si Banka Slovenije skupaj z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi prizadeva, da se v petih dneh od obvestila sprejme skupna odločitev glede:
7
·
1. imenovanja istega posebnega pooblaščenca za vse zadevne institucije ali
7
·
1. imenovanja istega posebnega pooblaščenca za vse zadevne institucije ali
8
·
2. usklajevanja ukrepov prvega odstavka tega člena za več kot eno institucijo, da se olajša izvajanje ukrepov za ponovno vzpostavitev finančnega položaja posamezne institucije.
8
·
2. usklajevanja ukrepov prvega odstavka tega člena za več kot eno institucijo, da se olajša izvajanje ukrepov za ponovno vzpostavitev finančnega položaja posamezne institucije.
9
·
(7) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik obrazloženo odločitev iz prejšnjega odstavka predloži EU nadrejeni družbi.
9
·
(7) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik obrazloženo odločitev iz prejšnjega odstavka predloži EU nadrejeni družbi.
10
·
(8) Če skupna odločitev iz šestega odstavka tega člena ni sprejeta v petih dneh, lahko Banka Slovenije sama sprejme odločitev o uporabi ukrepov v zvezi z EU nadrejeno družbo oziroma banko, nad katero izvaja nadzor v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU in pri tem upošteva mnenja in pomisleke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v petdnevnem obdobju posvetovanja, ter morebiten vpliv odločitve na finančno stabilnost v zadevnih državah članicah. Obrazloženo odločitev Banka Slovenije posreduje EU nadrejeni družbi oziroma banki.
10
·
(8) Če skupna odločitev iz šestega odstavka tega člena ni sprejeta v petih dneh, lahko Banka Slovenije sama sprejme odločitev o uporabi ukrepov v zvezi z EU nadrejeno družbo oziroma banko, nad katero izvaja nadzor v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU in pri tem upošteva mnenja in pomisleke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v petdnevnem obdobju posvetovanja, ter morebiten vpliv odločitve na finančno stabilnost v zadevnih državah članicah. Obrazloženo odločitev Banka Slovenije posreduje EU nadrejeni družbi oziroma banki.
11
·
(9) Banka Slovenije ali drug pristojni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, lahko pod pogoji, določenimi v desetem odstavku tega člena, predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU glede odločitve, ki vključuje enega ali več ukrepov:
11
·
(9) Banka Slovenije ali drug pristojni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, lahko pod pogoji, določenimi v desetem odstavku tega člena, predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU glede odločitve, ki vključuje enega ali več ukrepov:
12
·
1. iz 1. in 2. točke prvega odstavka 283. člena tega zakona v zvezi s:
12
·
1. iz 1. in 2. točke prvega odstavka 283. člena tega zakona v zvezi s:
13
·
- kapitalskimi in likvidnostnimi ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje ali obnovitev sposobnosti za uspešno delovanje in finančnega položaja institucije,
13
·
- kapitalskimi in likvidnostnimi ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje ali obnovitev sposobnosti za uspešno delovanje in finančnega položaja institucije,
14
·
- ureditvami in ukrepi za ohranitev ali obnovitev kapitala,
14
·
- ureditvami in ukrepi za ohranitev ali obnovitev kapitala,
15
·
- ureditvami in ukrepi za zagotovitev, da ima institucija ustrezen dostop do virov financiranja za nepredvidljive dogodke, vključno z možnimi viri likvidnosti, oceno razpoložljivega zavarovanja in oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji za zagotovitev, da lahko institucija še naprej opravlja svoje dejavnosti in izpolnjuje svoje obveznosti, ko te zapadejo,
15
·
- ureditvami in ukrepi za zagotovitev, da ima institucija ustrezen dostop do virov financiranja za nepredvidljive dogodke, vključno z možnimi viri likvidnosti, oceno razpoložljivega zavarovanja in oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji za zagotovitev, da lahko institucija še naprej opravlja svoje dejavnosti in izpolnjuje svoje obveznosti, ko te zapadejo,
16
·
- pripravljalnimi ukrepi, ki jih je institucija sprejela ali jih namerava sprejeti za namen izvajanja načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije institucije;
16
·
- pripravljalnimi ukrepi, ki jih je institucija sprejela ali jih namerava sprejeti za namen izvajanja načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije institucije;
17
·
2. iz 6. in 8. točke prvega odstavka 283. člena tega zakona.
17
·
2. iz 6. in 8. točke prvega odstavka 283. člena tega zakona.
18
·
(10) Banka Slovenije ali drug pristojni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka, če:
18
·
(10) Banka Slovenije ali drug pristojni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka, če:
19
·
1. se ne strinja z odločitvijo pristojnega organa ali konsolidacijskega organa, ki je sprejeta v skladu z drugim ali četrtim odstavkom tega člena, in če vloži zahtevo pred iztekom tridnevnega roka za posvetovanje; ali
19
·
1. se ne strinja z odločitvijo pristojnega organa ali konsolidacijskega organa, ki je sprejeta v skladu z drugim ali četrtim odstavkom tega člena, in če vloži zahtevo pred iztekom tridnevnega roka za posvetovanje; ali
20
·
2. če ni bila sprejeta skupna odločitev v skladu s šestim odstavkom tega člena in če vloži zahtevo pred iztekom petdnevnega roka za posvetovanje.
20
·
2. če ni bila sprejeta skupna odločitev v skladu s šestim odstavkom tega člena in če vloži zahtevo pred iztekom petdnevnega roka za posvetovanje.
21
−
(11) Če je vložena zahteva iz devetega odstavka tega člena, Banka Slovenije prekine postopek odločanja na podlagi drugega, četrtega ali osmega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU sprejme svojo odločitev o zadevi v treh dneh, Banka Slovenije pri odločanju njegovo odločitev upošteva. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve v treh dneh, Banka Slovenije odloči v skladu z drugim, četrtim ali osmim odstavkom tega člena. 9.3.3. Odvzem dovoljenja za opravljanje storitev banke
21
+
(11) Če je vložena zahteva iz devetega odstavka tega člena, Banka Slovenije prekine postopek odločanja na podlagi drugega, četrtega ali osmega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU sprejme svojo odločitev o zadevi v treh dneh, Banka Slovenije pri odločanju njegovo odločitev upošteva. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve v treh dneh, Banka Slovenije odloči v skladu z drugim, četrtim ali osmim odstavkom tega člena. 9.3.2.a Ukrepi v primeru odločitve, da banka propada ali bo verjetno propadla
+
1
+
Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, propada ali bo verjetno propadla, lahko z odredbo zahteva, da banka ali upravljalni organ izvede dodatne ukrepe iz 280. člena tega zakona in ukrepe zgodnjega posredovanja, kot so določeni v pododdelku 9.3.2. tega zakona.
+
1
+
(1) Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, propada ali bo verjetno propadla, lahko z odredbo določi začasne omejitve poslovanja dejavnosti banke.
+
2
+
(2) Če se omejitev poslovanja iz prejšnjega odstavka nanaša na zapadle obveznosti banke, ki se upoštevajo kot zajamčene vloge pri banki, mora Banka Slovenije v petih delovnih dneh po zadržanju:
+
3
+
1. odločiti o nerazpoložljivosti vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, ali
+
4
+
2. preklicati zadržanje izplačila za te obveznosti in zagotoviti pogoje za izpolnitev obveznosti banke do vlagatelja z izplačilom ali pobotom zapadlih obveznosti banke, ki se upoštevajo kot zajamčene vloge pri banki. 9.3.3. Odvzem dovoljenja za opravljanje storitev banke in kreditne družbe
1
−
V 293. členu se v drugem odstavku na koncu 7. točke podpičje nadomesti s piko, 8. točka pa se črta.
1
+
(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev se lahko odvzame, če so v banki podane kršitve iz drugega odstavka tega člena in hkrati niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo ti razlogi v ustreznem roku verjetno odpravljeni.
+
2
+
(2) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev se lahko odvzame, če:
+
3
+
1. je banka pridobila dovoljenje z navajanjem neresničnih podatkov;
+
4
+
2. banka ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom;
+
5
+
3. banka ne izpolnjuje več zahtev iz 3., 4. ali 6. dela Uredbe 575/2013/EU , razen zahtev iz 92a in 92b člena te uredbe, ali dodatne kapitalske zahteve iz 203. člena ali 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, ali dodatne likvidnosti banke na podlagi dodatnih ukrepov iz 280. člena tega zakona, hkrati pa ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi nadzora;
+
6
+
4. če banka ne ravna v skladu z odredbo in ne odpravi kršitev ali ne izvrši ukrepov, ki jih zahteva Banka Slovenije, in ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi nadzora;
+
7
+
5. ni več mogoče pričakovati, da bo banka izpolnila svoje obveznosti do upnikov, in ne zagotavlja več ustreznega jamstva za sredstva, ki so jih banki zaupali njeni vlagatelji, zlasti če ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog;
+
8
+
6. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba banke;
+
9
+
7. če so podane okoliščine, zaradi katerih je oteženo učinkovito izvajanje nadzora nad banko, in z drugimi ukrepi nadzora ni mogoče odpraviti kršitve.
+
10
+
(3) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev se banki lahko odvzame tudi, če njena nadrejena banka, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding:
+
11
+
- ne sprejme ukrepov, ki bi bili lahko potrebni za zagotovitev skladnosti z bonitetnimi zahtevami iz 3., 4., 6. ali 7. dela Uredbe 575/2013/EU ;
+
12
+
- ne ravna v skladu z odločbo iz 205. člena tega zakona, s katero ji oziroma mu je bila naložena dodatna kapitalska zahteva, ali v skladu z odredbo na podlagi 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona; ali
+
13
+
- ne ravna v skladu z odredbo na podlagi četrtega odstavka 280. člena tega zakona, s katero ji oziroma mu je bila naložena dodatna zahteva glede zagotavljanja ustreznega likvidnostnega položaja.
+
14
+
(4) Za namen iz 7. točke drugega odstavka tega člena se šteje, da je izvajanje učinkovitega nadzora oteženo zlasti, če je banka poslovno ali lastniško povezana z drugimi družbami ali posamezniki na način, da zaradi medsebojnih povezav med temi osebami ni mogoče celovito oceniti tveganj, ki nastanejo za banko.
+
15
+
(5) Če banka ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst poslov pri opravljanju bančnih storitev, se lahko namesto odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev banki prepove opravljati te posle.
+
16
+
(6) Banka Slovenije nemudoma obvesti organ, pristojen za reševanje, če ugotovi, da so v banki podani ali bodo v šestih mesecih verjetno podani razlogi iz drugega odstavka tega člena.
+
17
+
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ne odvzame, če organ, pristojen za reševanje, v določenem roku odloči, da se v banki izvedejo ukrepi za reševanje, s katerimi se bodo odpravile okoliščine iz prvega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Banka Slovenije lahko odvzame kreditni družbi dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, če:
+
2
+
1. je kreditna družba pridobila dovoljenje z navajanjem neresničnih podatkov;
+
3
+
2. kreditna družba ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev v skladu s tem zakonom;
+
4
+
3. kreditna družba ne ravna v skladu z zahtevo Banke Slovenije ali Evropske centralne banke in ne odpravi kršitev ali ne izvede ukrepov, da se kršitve odpravijo, ali če ne prepreči nastanka kršitev, kadar kršitve izhajajo iz dejavnosti kreditne družbe pri opravljanju teh storitev;
+
5
+
4. so zaradi dejavnosti kreditne družbe pri opravljanju teh storitev podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče celovito oceniti tveganj, ki nastanejo za kreditno družbo, in z drugimi ukrepi nadzora ni mogoče odpraviti kršitev;
+
6
+
5. uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena.
+
7
+
(2) Če kreditna družba ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst poslov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, lahko Banka Slovenije namesto odvzema dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, z odločbo kreditni družbi prepove opravljati posamezne posle.
+
8
+
(3) Banka Slovenije je v zvezi z ugotavljanjem razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena vezana na ugotovitve Evropske centralne banke, kadar ta v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad kreditno družbo izvaja naloge iz prvega odstavka 4. člena navedene uredbe.
+
9
+
(4) Za postopek v zvezi s prepovedjo opravljanja posameznih poslov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja.
1
−
(javna objava informacij o izdanih dovoljenjih)
1
+
(1) Banka Slovenije na svojih spletnih straneh javno objavi informacije o izdanih dovoljenjih za opravljanje storitev bank, dovoljenjih za kreditne družbe, dovoljenjih za pridobitev kvalificiranega deleža ter o dovoljenjih za opravljanje funkcije člana uprave ali funkcije člana nadzornega sveta banke.
2
·
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za kvalificiran delež, vključujejo:
2
·
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za kvalificiran delež, vključujejo:
3
·
- datum izdaje dovoljenja,
3
·
- datum izdaje dovoljenja,
4
·
- naziv pravne osebe ali osebno ime fizične osebe, ki je pridobila dovoljenje za kvalificiran delež,
4
·
- naziv pravne osebe ali osebno ime fizične osebe, ki je pridobila dovoljenje za kvalificiran delež,
5
·
- banko, v kateri je pridobila kvalificiran delež,
5
·
- banko, v kateri je pridobila kvalificiran delež,
6
·
- delež oziroma razpon iz prvega odstavka 77. člena tega zakona, za katerega je pridobila dovoljenje za kvalificiran delež.
6
·
- delež oziroma razpon iz prvega odstavka 77. člena tega zakona, za katerega je pridobila dovoljenje za kvalificiran delež.
7
·
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev bank in kreditnih družb, vključujejo:
7
·
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev bank in kreditnih družb, vključujejo:
8
·
- datum izdaje dovoljenja,
8
·
- datum izdaje dovoljenja,
9
·
- banko oziroma kreditno družbo, ki ji je dovoljenje izdano,
9
·
- banko oziroma kreditno družbo, ki ji je dovoljenje izdano,
10
·
- vrste storitev, na katere se dovoljenje nanaša.
10
·
- vrste storitev, na katere se dovoljenje nanaša.
11
·
(4) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev funkcije člana uprave ali člana nadzornega sveta, vključujejo:
11
·
(4) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev funkcije člana uprave ali člana nadzornega sveta, vključujejo:
12
·
- ime in priimek člana uprave ali člana nadzornega sveta,
12
·
- ime in priimek člana uprave ali člana nadzornega sveta,
13
·
- datum izdaje dovoljenja,
13
·
- datum izdaje dovoljenja,
14
·
- banko, v kateri opravlja funkcijo.
14
·
- banko, v kateri opravlja funkcijo.
15
·
(5) Ne glede na druge določbe tega zakona, ki določajo zaupnost informacij Banke Slovenije, Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavi izrek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.
15
·
(5) Ne glede na druge določbe tega zakona, ki določajo zaupnost informacij Banke Slovenije, Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavi izrek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.
1
·
(1) Banka Slovenije z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU , javno objavi informacije iz drugega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU in je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije dokončen.
1
·
(1) Banka Slovenije z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU , javno objavi informacije iz drugega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU in je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije dokončen.
2
·
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke:
2
·
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke:
3
·
1. o kršitelju:
3
·
1. o kršitelju:
4
·
- o nazivu in sedežu pravne osebe, ali
4
·
- o nazivu in sedežu pravne osebe, ali
5
·
- o osebnem imenu fizične osebe;
5
·
- o osebnem imenu fizične osebe;
6
·
2. o kršitvi:
6
·
2. o kršitvi:
7
·
- opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ,
7
·
- opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ,
8
·
- naravo ugotovljenih kršitev;
8
·
- naravo ugotovljenih kršitev;
9
·
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
9
·
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
10
·
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
10
·
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
11
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije javno razkrije celotno odločbo ali povzetek odločbe o izrečenem ukrepu, ki poleg informacij iz prejšnjega odstavka obsega dodatne informacije v zvezi z ukrepi nadzora, ki jih je izrekla banki, če presodi, da je to potrebno zaradi učinkovitega preprečevanja kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ali zagotavljanja ustreznega varstva deponentov.
11
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije javno razkrije celotno odločbo ali povzetek odločbe o izrečenem ukrepu, ki poleg informacij iz prejšnjega odstavka obsega dodatne informacije v zvezi z ukrepi nadzora, ki jih je izrekla banki, če presodi, da je to potrebno zaradi učinkovitega preprečevanja kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ali zagotavljanja ustreznega varstva deponentov.
12
·
(4) Pri objavi informacij na podlagi prejšnjega odstavka Banka Slovenije ne sme razkriti osebnih in drugih zaupnih podatkov o stranki ali tretji osebi, razen informacij iz drugega odstavka tega člena. Pred objavo odločbe ali povzetka odločbe Banka Slovenije pozove osebo, na katero se nanašajo podatki, da v določenem roku v odločbi ali povzetku odločbe označi podatke, ki jih šteje kot zaupne podatke, in poda utemeljitev v zvezi z zaupnostjo teh podatkov.
12
·
(4) Pri objavi informacij na podlagi prejšnjega odstavka Banka Slovenije ne sme razkriti osebnih in drugih zaupnih podatkov o stranki ali tretji osebi, razen informacij iz drugega odstavka tega člena. Pred objavo odločbe ali povzetka odločbe Banka Slovenije pozove osebo, na katero se nanašajo podatki, da v določenem roku v odločbi ali povzetku odločbe označi podatke, ki jih šteje kot zaupne podatke, in poda utemeljitev v zvezi z zaupnostjo teh podatkov.
13
·
(5) Informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena se javno objavijo na spletni strani Banke Slovenije in so na spletni strani dostopne najmanj pet let po objavi. Banka Slovenije informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena posreduje Evropskemu bančnemu organu.
13
·
(5) Informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena se javno objavijo na spletni strani Banke Slovenije in so na spletni strani dostopne najmanj pet let po objavi. Banka Slovenije informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena posreduje Evropskemu bančnemu organu.
+
14
+
(6) Banka Slovenije informacije iz drugega odstavka tega člena in ob upoštevanju 311. člena tega zakona predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
15
+
- vsa imena fizične osebe ali institucije, na katero se informacije nanašajo;
+
16
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
17
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
18
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
·
(1) Banka Slovenije je kot konsolidacijski nadzornik pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
1
·
(1) Banka Slovenije je kot konsolidacijski nadzornik pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
2
·
1. če ima banka položaj nadrejene banke Republike Slovenije ali EU nadrejene banke in je Banka Slovenije pristojna za izvajanje nadzora nad to banko na posamični podlagi ali
2
·
1. če ima banka položaj nadrejene banke Republike Slovenije ali EU nadrejene banke in je Banka Slovenije pristojna za izvajanje nadzora nad to banko na posamični podlagi ali
3
·
2. če je banka podrejena:
3
·
2. če je banka podrejena:
4
·
- nadrejenemu investicijskemu podjetju Republike Slovenije oziroma druge države članice,
4
·
- nadrejenemu investicijskemu podjetju Republike Slovenije oziroma druge države članice,
5
·
- nadrejenemu EU investicijskemu podjetju,
5
·
- nadrejenemu EU investicijskemu podjetju,
6
·
- nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije oziroma druge države članice ali mešanemu finančnemu holdingu Republike Slovenije oziroma druge države članice ali
6
·
- nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije oziroma druge države članice ali mešanemu finančnemu holdingu Republike Slovenije oziroma druge države članice ali
7
·
- EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu.
7
·
- EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu.
8
·
(2) Če so istemu nadrejenemu investicijskemu podjetju ali EU investicijskemu podjetju poleg banke podrejene banke ali kreditne institucije drugih držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot drugih podrejenih bank ali kreditnih institucij druge države članice.
8
·
(2) Če so istemu nadrejenemu investicijskemu podjetju ali EU investicijskemu podjetju poleg banke podrejene banke ali kreditne institucije drugih držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot drugih podrejenih bank ali kreditnih institucij druge države članice.
9
·
(3) Če sta istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije, nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu Republike Slovenije, EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu podrejeni dve ali več drugih bank ali kreditnih institucij drugih držav članic vključno z banko, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
9
·
(3) Če sta istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije, nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu Republike Slovenije, EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu podrejeni dve ali več drugih bank ali kreditnih institucij drugih držav članic vključno z banko, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
10
·
- če je v skupini samo banka ali
10
·
- če je v skupini samo banka ali
11
·
- če je v skupini več podrejenih kreditnih institucij s sedežem v drugih državah članicah vključno z banko in je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot drugih podrejenih bank ali kreditnih institucij drugih držav članic.
11
·
- če je v skupini več podrejenih kreditnih institucij s sedežem v drugih državah članicah vključno z banko in je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot drugih podrejenih bank ali kreditnih institucij drugih držav članic.
12
·
(4) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primerih, kadar se zahteva konsolidacija na podlagi tretjega ali šestega odstavka 18. člena Uredbe 575/2013/EU in je bilančna vsota banke največja.
12
·
(4) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primerih, kadar se zahteva konsolidacija na podlagi tretjega ali šestega odstavka 18. člena Uredbe 575/2013/EU in je bilančna vsota banke največja.
13
·
(5) Ne glede na določbe prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom, druge alineje tretjega odstavka in četrtega odstavka tega člena je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primeru, ko je v skladu s tem zakonom pristojna za nadzor ene ali več podrejenih bank v skupini in je seštevek bilančnih vsot teh nadzorovanih bank večji od bilančne vsote podrejenih bank ali kreditnih institucij drugih držav članic v skupini, ki jih nadzira kateri koli drug pristojni organ.
13
·
(5) Ne glede na določbe prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom, druge alineje tretjega odstavka in četrtega odstavka tega člena je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primeru, ko je v skladu s tem zakonom pristojna za nadzor ene ali več podrejenih bank v skupini in je seštevek bilančnih vsot teh nadzorovanih bank večji od bilančne vsote podrejenih bank ali kreditnih institucij drugih držav članic v skupini, ki jih nadzira kateri koli drug pristojni organ.
14
·
(6) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primerih, ko je odgovornost za tak nadzor prevzela na podlagi dogovora s pristojnim organom druge države članice, ki bi bil sicer pristojen in odgovoren za ta nadzor, pri tem pa se upoštevajo merila in postopek iz 325. člena tega zakona.
14
·
(6) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primerih, ko je odgovornost za tak nadzor prevzela na podlagi dogovora s pristojnim organom druge države članice, ki bi bil sicer pristojen in odgovoren za ta nadzor, pri tem pa se upoštevajo merila in postopek iz 325. člena tega zakona.
15
−
(7) Ne glede na določbe tega člena Banka Slovenije ni pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
15
+
(7) Ne glede na določbe prvega do šestega in devetega odstavka tega člena je agencija, pristojna za finančne trge, pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
16
−
1. če ima nadrejeni finančni holding Republike Slovenije, ali nadrejeni mešani finančni holding Republike Slovenije, ali EU nadrejeni finančni holding, ali EU nadrejeni mešani finančni holding položaj investicijskega podjetja in
16
+
1. če ima nadrejeni finančni holding Republike Slovenije, ali nadrejeni mešani finančni holding Republike Slovenije, ali EU nadrejeni finančni holding, ali EU nadrejeni mešani finančni holding položaj investicijskega podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, in
17
·
2. če v skupini ni podrejene banke.
17
·
2. če v skupini ni podrejene banke.
18
−
(8) Finančni holdingi in mešani finančni holdingi, ki so odobreni v skladu s 83. členom tega zakona in imajo kot svojo podrejeno družbo banko, so vključeni v konsolidirani nadzor Banke Slovenije, razen če zakon določa drugače.
18
+
(8) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za investicijska podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji in agencijo, pristojno za finančne trge.
+
19
+
(9) Finančni holdingi in mešani finančni holdingi, ki so odobreni v skladu s 83. členom tega zakona in imajo kot svojo podrejeno družbo banko, so vključeni v konsolidirani nadzor Banke Slovenije, razen če zakon določa drugače.
1
−
(1) Banka Slovenije lahko v dogovoru s pristojnimi organi držav članic prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena na pristojni organ države članice sedeža posamezne druge podrejene banke, če je to ustrezno ob upoštevanju dejavnosti bank v drugih državah članicah.
1
+
(1) Banka Slovenije lahko v dogovoru s pristojnimi organi držav članic prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena na pristojni organ države članice sedeža posamezne druge podrejene banke, če je to ustrezno ob upoštevanju relativne pomembnosti dejavnosti bank ali potrebe po zagotovitvi kontinuitete nadzora na konsolidirani podlagi v drugih državah članicah.
2
−
(2) Pred sprejemom odločitve iz prejšnjega odstavka mora dati Banka Slovenije EU nadrejeni banki, EU nadrejenemu finančnemu holdingu, EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu oziroma podrejeni banki z največjo bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.
2
+
(2) Agencija, pristojna za finančne trge, lahko v dogovoru s pristojnimi organi držav članic prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz prejšnjega člena na pristojni organ države članice sedeža posameznega drugega podrejenega investicijskega podjetja, če je to ustrezno ob upoštevanju relativne pomembnosti dejavnosti investicijskih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji ali potrebe po zagotovitvi kontinuitete nadzora na konsolidirani podlagi v drugih državah članicah.
3
−
(3) Banka Slovenije obvesti Komisijo in Evropski bančni organ o vsakem prenosu pristojnosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz prvega odstavka tega člena.
3
+
(3) Pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka mora dati Banka Slovenije EU nadrejeni banki, EU nadrejenemu finančnemu holdingu, EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu oziroma podrejeni banki z največjo bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.
+
4
+
(4) Pred sprejetjem odločitve iz drugega odstavka tega člena mora dati agencija, pristojna za finančne trge, nadrejenemu investicijskemu podjetju, EU nadrejenemu finančnemu holdingu, EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu oziroma podrejenemu investicijskemu podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji z največjo bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.
+
5
+
(5) Banka Slovenije oziroma agencija, pristojna za finančne trge, obvesti Komisijo in Evropski bančni organ o vsakem prenosu pristojnosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
1
−
1. oceni ustrezne ravni kapitala na konsolidirani podlagi za skupino na podlagi 151. in 192. člena tega zakona, upoštevaje njen finančni položaj in profil tveganosti ter zahtevane ravni kapitala na podlagi 203. člena in 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, za vsak subjekt v skupini in na konsolidirani podlagi;
1
+
(1) Pri nadzoru na konsolidirani podlagi si mora Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik skupaj z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi za nadzor podrejenih družb držav članic EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga prizadevati za sprejem skupne odločitve o:
2
·
1. oceni ustrezne ravni kapitala na konsolidirani podlagi za skupino na podlagi 151. in 192. člena tega zakona, upoštevaje njen finančni položaj in profil tveganosti ter zahtevane ravni kapitala na podlagi 203. člena in 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, za vsak subjekt v skupini in na konsolidirani podlagi;
2
·
1. oceni ustrezne ravni kapitala na konsolidirani podlagi za skupino na podlagi 151. in 192. člena tega zakona, upoštevaje njen finančni položaj in profil tveganosti ter zahtevane ravni kapitala na podlagi 203. člena in 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, za vsak subjekt v skupini in na konsolidirani podlagi;
3
·
2. ukrepih za obravnavo pomembnih zadev in ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, upoštevaje ustreznost organizacije in upravljanje likvidnostnega tveganja iz pododdelka 6.3.5. tega zakona ter posebnih zahtev za posamezno banko glede likvidnosti v skladu s četrtim odstavkom 280. člena tega zakona;
3
·
2. ukrepih za obravnavo pomembnih zadev in ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, upoštevaje ustreznost organizacije in upravljanje likvidnostnega tveganja iz pododdelka 6.3.5. tega zakona ter posebnih zahtev za posamezno banko glede likvidnosti v skladu s četrtim odstavkom 280. člena tega zakona;
4
·
3. kakršnih koli napotkih o dodatno potrebnem kapitalu iz 204. člena tega zakona.
4
·
3. kakršnih koli napotkih o dodatno potrebnem kapitalu iz 204. člena tega zakona.
5
·
(2) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi pristojnimi organi prizadevati, da bi bila skupna odločitev sprejeta:
5
·
(2) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi pristojnimi organi prizadevati, da bi bila skupna odločitev sprejeta:
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: v štirih mesecih od predložitve poročila konsolidacijskega nadzornika drugim pristojnim organom, ki vsebuje oceno tveganj skupine v skladu z 203. členom tega zakona oziroma 104a členom Direktive 2013/36/EU ;
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: v štirih mesecih od predložitve poročila konsolidacijskega nadzornika drugim pristojnim organom, ki vsebuje oceno tveganj skupine v skladu z 203. členom tega zakona oziroma 104a členom Direktive 2013/36/EU ;
7
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: v štirih mesecih od predložitve poročila konsolidacijskega nadzornika drugim pristojnim organom, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine v skladu s pododdelkom 6.3.5 tega zakona ter četrtim odstavkom 280. člena tega zakona oziroma 86. in 105. členom Direktive 2013/36/EU ;
7
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: v štirih mesecih od predložitve poročila konsolidacijskega nadzornika drugim pristojnim organom, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine v skladu s pododdelkom 6.3.5 tega zakona ter četrtim odstavkom 280. člena tega zakona oziroma 86. in 105. členom Direktive 2013/36/EU ;
8
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: v štirih mesecih od predložitve poročila konsolidacijskega nadzornika drugim pristojnim organom, ki vsebuje oceno tveganj skupine v skladu z 204. členom tega zakona oziroma 104b členom Direktive 2013/36/EU .
8
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: v štirih mesecih od predložitve poročila konsolidacijskega nadzornika drugim pristojnim organom, ki vsebuje oceno tveganj skupine v skladu z 204. členom tega zakona oziroma 104b členom Direktive 2013/36/EU .
9
·
(3) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg ocene tveganj skupine oziroma ocene profila likvidnostnega tveganja skupine iz prejšnjega odstavka tudi ocene tveganj podrejenih družb, ki jih v skladu s 151. in 192. členom tega zakona oziroma 73. in 97. členom Direktive 2013/36/EU izdelajo sodelujoči pristojni organi.
9
·
(3) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg ocene tveganj skupine oziroma ocene profila likvidnostnega tveganja skupine iz prejšnjega odstavka tudi ocene tveganj podrejenih družb, ki jih v skladu s 151. in 192. členom tega zakona oziroma 73. in 97. členom Direktive 2013/36/EU izdelajo sodelujoči pristojni organi.
10
·
(4) Obrazloženo skupno odločitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik posreduje EU nadrejeni banki.
10
·
(4) Obrazloženo skupno odločitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik posreduje EU nadrejeni banki.
11
·
(5) Banka Slovenije lahko na lastno pobudo ali v primeru nestrinjanja na zahtevo katerega koli drugega pristojnega organa, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, v zvezi s skupno odločitvijo iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ali odločitvijo pristojnega organa v skladu s šestim ali sedmim odstavkom tega člena do izteka roka iz drugega odstavka tega člena oziroma v vsakem primeru pred sprejetjem odločitve pristojnega organa predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU .
11
·
(5) Banka Slovenije lahko na lastno pobudo ali v primeru nestrinjanja na zahtevo katerega koli drugega pristojnega organa, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, v zvezi s skupno odločitvijo iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ali odločitvijo pristojnega organa v skladu s šestim ali sedmim odstavkom tega člena do izteka roka iz drugega odstavka tega člena oziroma v vsakem primeru pred sprejetjem odločitve pristojnega organa predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU .
12
·
(6) Konsolidacijski nadzornik sam sprejme odločitev na konsolidirani podlagi, če:
12
·
(6) Konsolidacijski nadzornik sam sprejme odločitev na konsolidirani podlagi, če:
13
·
1. skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena ali
13
·
1. skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena ali
14
·
2. Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od prejema predložitve zadeve iz prejšnjega odstavka.
14
·
2. Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od prejema predložitve zadeve iz prejšnjega odstavka.
15
·
(7) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik sprejeme odločitev iz prejšnjega odstavka na konsolidirani podlagi glede uporabe pododdelka 6.3.5., 151., 192., 203., 204. ter četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma glede 73., 86., 97., točke (a) prvega odstavka 104., 104b in 105. člena Direktive 2013/36/EU . Banka Slovenije pri tem po presoji upošteva ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči pristojni organi. Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik svojo odločitev pisno obrazloži in posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim pristojnim organom. Obrazložitev mora obsegati podrobne razloge za odločitev, ki upoštevajo ocene tveganosti podrejenih družb, ki so jih izdali sodelujoči pristojni organi, ter stališča Banke Slovenije o mnenjih in pomislekih drugih pristojnih organov.
15
·
(7) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik sprejeme odločitev iz prejšnjega odstavka na konsolidirani podlagi glede uporabe pododdelka 6.3.5., 151., 192., 203., 204. ter četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma glede 73., 86., 97., točke (a) prvega odstavka 104., 104b in 105. člena Direktive 2013/36/EU . Banka Slovenije pri tem po presoji upošteva ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči pristojni organi. Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik svojo odločitev pisno obrazloži in posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim pristojnim organom. Obrazložitev mora obsegati podrobne razloge za odločitev, ki upoštevajo ocene tveganosti podrejenih družb, ki so jih izdali sodelujoči pristojni organi, ter stališča Banke Slovenije o mnenjih in pomislekih drugih pristojnih organov.
16
·
(8) Če je banka del skupine, nad katero izvaja nadzor pristojni organ druge države članice kot konsolidacijski nadzornik in kadar skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije sama sprejme odločitev glede uporabe pododdelka 6.3.5. tega zakona, 151., 192., 203., 204. ter četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma glede 73., 86., 97., točke (a) prvega odstavka 104., 104b in 105. člena Direktive 2013/36/EU na posamični ali subkonsolidirani podlagi za banko, ki je podrejena EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu, z upoštevanjem skupne odločitve oziroma mnenj in pomislekov konsolidacijskega nadzornika. Banka Slovenije to odločitev pisno obrazloži in pošlje banki ter konsolidacijskemu nadzorniku. Obrazložitev mora obsegati podrobne razloge za odločitev, ki upoštevajo tudi stališča Banke Slovenije do mnenj in pomislekov konsolidacijskega nadzornika.
16
·
(8) Če je banka del skupine, nad katero izvaja nadzor pristojni organ druge države članice kot konsolidacijski nadzornik in kadar skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije sama sprejme odločitev glede uporabe pododdelka 6.3.5. tega zakona, 151., 192., 203., 204. ter četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma glede 73., 86., 97., točke (a) prvega odstavka 104., 104b in 105. člena Direktive 2013/36/EU na posamični ali subkonsolidirani podlagi za banko, ki je podrejena EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu, z upoštevanjem skupne odločitve oziroma mnenj in pomislekov konsolidacijskega nadzornika. Banka Slovenije to odločitev pisno obrazloži in pošlje banki ter konsolidacijskemu nadzorniku. Obrazložitev mora obsegati podrobne razloge za odločitev, ki upoštevajo tudi stališča Banke Slovenije do mnenj in pomislekov konsolidacijskega nadzornika.
17
·
(9) Če je vložena zahteva iz petega odstavka tega člena, Banka Slovenije prekine postopek odločanja iz sedmega ali osmega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU sprejme svojo odločitev o zadevi, Banka Slovenije to odločitev upošteva pri odločitvi na podlagi sedmega ali osmega odstavka tega člena in pojasni vsakršno pomembnejše odstopanje od te odločitve. Obrazloženo odločitev Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim pristojnim organom oziroma podrejeni banki in konsolidacijskemu nadzorniku, če je Banka Slovenije sodelujoči pristojni organ.
17
·
(9) Če je vložena zahteva iz petega odstavka tega člena, Banka Slovenije prekine postopek odločanja iz sedmega ali osmega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU sprejme svojo odločitev o zadevi, Banka Slovenije to odločitev upošteva pri odločitvi na podlagi sedmega ali osmega odstavka tega člena in pojasni vsakršno pomembnejše odstopanje od te odločitve. Obrazloženo odločitev Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim pristojnim organom oziroma podrejeni banki in konsolidacijskemu nadzorniku, če je Banka Slovenije sodelujoči pristojni organ.
18
·
(10) Banka Slovenije kot sodelujoči pristojni organ pri izvajanju nadzora nad banko na posamični ali subkonsolidirani podlagi upošteva skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena ter odločitev konsolidacijskega nadzornika iz šestega odstavka tega člena kot dokončno.
18
·
(10) Banka Slovenije kot sodelujoči pristojni organ pri izvajanju nadzora nad banko na posamični ali subkonsolidirani podlagi upošteva skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena ter odločitev konsolidacijskega nadzornika iz šestega odstavka tega člena kot dokončno.
19
·
(11) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik zagotovi, da se skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ter odločitev iz šestega in devetega odstavka tega člena posodobi enkrat na leto. Posodobitev odločitve Banka Slovenije zagotovi tudi, kadar organ, pristojen za nadzor podrejenih družb EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri Banki Slovenije kot konsolidacijskem nadzorniku vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev odločitve glede uporabe 203., 204. ali četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma točke (a) prvega odstavka 104., 104b ali 105. člena Direktive 2013/36/EU . V primeru iz prejšnjega stavka lahko posodobitev odločitve temelji na dvostranskem dogovoru med Banko Slovenije in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo.
19
·
(11) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik zagotovi, da se skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ter odločitev iz šestega in devetega odstavka tega člena posodobi enkrat na leto. Posodobitev odločitve Banka Slovenije zagotovi tudi, kadar organ, pristojen za nadzor podrejenih družb EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri Banki Slovenije kot konsolidacijskem nadzorniku vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev odločitve glede uporabe 203., 204. ali četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma točke (a) prvega odstavka 104., 104b ali 105. člena Direktive 2013/36/EU . V primeru iz prejšnjega stavka lahko posodobitev odločitve temelji na dvostranskem dogovoru med Banko Slovenije in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo.
20
·
(12) Če je konsolidacijski nadzornik pristojni organ druge države članice, lahko Banka Slovenije pri tem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev skupnih odločitev iz prvega odstavka tega člena.
20
·
(12) Če je konsolidacijski nadzornik pristojni organ druge države članice, lahko Banka Slovenije pri tem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev skupnih odločitev iz prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik na podlagi pisnega dogovora iz 331. člena tega zakona s sodelujočimi pristojnimi organi držav članic ustanovi kolegij pristojnih organov (v nadaljnjem besedilu: kolegij) z namenom učinkovitega sodelovanja pri izvajanju nalog iz 326., 327. in 329. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik na podlagi pisnega dogovora iz 331. člena tega zakona s sodelujočimi pristojnimi organi držav članic ustanovi kolegij pristojnih organov (v nadaljnjem besedilu: kolegij) z namenom učinkovitega sodelovanja pri izvajanju nalog iz 326., 327. in 329. člena tega zakona.
2
·
(2) Kolegij zagotavlja konsolidacijskemu nadzorniku in drugim sodelujočim pristojnim organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti, zlasti za:
2
·
(2) Kolegij zagotavlja konsolidacijskemu nadzorniku in drugim sodelujočim pristojnim organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti, zlasti za:
3
·
1. izmenjavo informacij med člani kolegija, vključno z Evropskim bančnim organom, v skladu z 21. členom Uredbe 1093/2010/EU ;
3
·
1. izmenjavo informacij med člani kolegija, vključno z Evropskim bančnim organom, v skladu z 21. členom Uredbe 1093/2010/EU ;
4
·
2. pripravo dogovorov o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti med člani kolegija;
4
·
2. pripravo dogovorov o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti med člani kolegija;
5
·
3. določanje načrta nadzorniških pregledov na podlagi ocene tveganosti bančne skupine;
5
·
3. določanje načrta nadzorniških pregledov na podlagi ocene tveganosti bančne skupine;
6
·
4. preprečevanje in odpravljanje podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z zahtevami po informacijah iz 330. člena in tretjega odstavka 332. člena tega zakona za povečanje učinkovitosti nadzora;
6
·
4. preprečevanje in odpravljanje podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z zahtevami po informacijah iz 330. člena in tretjega odstavka 332. člena tega zakona za povečanje učinkovitosti nadzora;
7
·
5. dosledno uporabo bonitetnih zahtev iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU za vse osebe v bančni skupini brez poseganja v izvrševanje opcij in diskrecijskih pravic, ki izhajajo iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU ;
7
·
5. dosledno uporabo bonitetnih zahtev iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU za vse osebe v bančni skupini brez poseganja v izvrševanje opcij in diskrecijskih pravic, ki izhajajo iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU ;
8
·
6. izvajanje nalog iz 3. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona ob upoštevanju dela drugih forumov, ki bi bili lahko ustanovljeni za ta namen.
8
·
6. izvajanje nalog iz 3. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona ob upoštevanju dela drugih forumov, ki bi bili lahko ustanovljeni za ta namen.
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik za lažje izvajanje nalog iz prvega odstavka 326. člena, prvega odstavka 329. člena in prvega odstavka 331. člena tega zakona ustanovi kolegij tudi, kadar imajo vse čezmejne podrejene družbe EU nadrejene banke, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga sedež v tretjih državah, pod pogojem, da za sodelujoče pristojne organe iz tretjih držav veljajo zahteve glede zaupnosti, enakovredne tistim iz 14., 15., 16. in 20. člena tega zakona in po potrebi 76. in 81. člena Direktive 2015/65/EU .
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik za lažje izvajanje nalog iz prvega odstavka 326. člena, prvega odstavka 329. člena in prvega odstavka 331. člena tega zakona ustanovi kolegij tudi, kadar imajo vse čezmejne podrejene družbe EU nadrejene banke, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga sedež v tretjih državah, pod pogojem, da za sodelujoče pristojne organe iz tretjih držav veljajo zahteve glede zaupnosti, enakovredne tistim iz 14., 15., 16. in 20. člena tega zakona in po potrebi 76. in 81. člena Direktive 2015/65/EU .
10
−
(4) V kolegiju lahko sodelujejo pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojni organi države članice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice banke iz 319. člena tega zakona, in po potrebi centralne banke ESCB ter pristojni organi tretjih držav (člani kolegija), če zanje velja obveznost varovanja zaupnih informacij, enakovredna obveznosti iz pododdelka 2.2.1. tega zakona .
10
+
(4) V kolegiju lahko sodelujejo pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojni organi države članice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice banke iz 319. člena tega zakona, in po potrebi centralne banke ESCB ter pristojni organi tretjih držav (člani kolegija), če zanje velja obveznost varovanja zaupnih informacij, enakovredna obveznosti iz pododdelka 2.2.1. tega zakona in, kadar je to ustrezno, 2. oddelku 1. poglavja IV. naslova Direktive 2019/2034/EU .
11
·
(5) V kolegiju lahko sodeluje pristojni organ države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding, ki je pridobil odobritev v skladu s 83. členom tega zakona oziroma 21a členom Direktive 2013/36/EU .
11
·
(5) V kolegiju lahko sodeluje pristojni organ države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding, ki je pridobil odobritev v skladu s 83. členom tega zakona oziroma 21a členom Direktive 2013/36/EU .
12
·
(6) Kolegij iz prvega odstavka tega člena vodi Banka Slovenije, ki v zvezi s tem izvaja zlasti te dejavnosti:
12
·
(6) Kolegij iz prvega odstavka tega člena vodi Banka Slovenije, ki v zvezi s tem izvaja zlasti te dejavnosti:
13
·
1. odloča o udeležbi članov kolegija na posameznem sestanku in pri dejavnostih kolegija;
13
·
1. odloča o udeležbi članov kolegija na posameznem sestanku in pri dejavnostih kolegija;
14
·
2. obvešča člane kolegija o sestankih in pomembnejših zadevah, ki bodo obravnavane, ter o odločitvah, sprejetih na sestankih kolegija, in izvedenih dejavnostih;
14
·
2. obvešča člane kolegija o sestankih in pomembnejših zadevah, ki bodo obravnavane, ter o odločitvah, sprejetih na sestankih kolegija, in izvedenih dejavnostih;
15
·
3. obvešča Evropski bančni organ o dejavnosti kolegija, tudi v kriznih razmerah, in mu predloži informacije, pomembne za približevanje nadzorniških praks.
15
·
3. obvešča Evropski bančni organ o dejavnosti kolegija, tudi v kriznih razmerah, in mu predloži informacije, pomembne za približevanje nadzorniških praks.
16
·
(7) Banka Slovenije pri vodenju kolegija upošteva mogoč vpliv sprejetih odločitev na izvajanje nadzora drugih sodelujočih pristojnih organov, zlasti vpliv na stabilnost finančnega sistema v državah članicah teh pristojnih organov, še posebno v kriznih razmerah, poleg tega pa upošteva izvajanje obveznosti iz petega odstavka 314. člena tega zakona.
16
·
(7) Banka Slovenije pri vodenju kolegija upošteva mogoč vpliv sprejetih odločitev na izvajanje nadzora drugih sodelujočih pristojnih organov, zlasti vpliv na stabilnost finančnega sistema v državah članicah teh pristojnih organov, še posebno v kriznih razmerah, poleg tega pa upošteva izvajanje obveznosti iz petega odstavka 314. člena tega zakona.
17
·
(8) Ustanovitev in delovanje kolegija ne vplivata na pristojnosti in odgovornosti Banke Slovenije po tem zakonu in Uredbi 575/2013/EU .
17
·
(8) Ustanovitev in delovanje kolegija ne vplivata na pristojnosti in odgovornosti Banke Slovenije po tem zakonu in Uredbi 575/2013/EU .
18
·
(9) Če je za ustanovitev kolegija kot konsolidacijski nadzornik pristojen pristojni organ druge države članice, Banka Slovenije sodeluje v tem kolegiju na podlagi pisnega dogovora iz 331. člena tega zakona.
18
·
(9) Če je za ustanovitev kolegija kot konsolidacijski nadzornik pristojen pristojni organ druge države članice, Banka Slovenije sodeluje v tem kolegiju na podlagi pisnega dogovora iz 331. člena tega zakona.
1
·
(1) Če banka, finančni holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki imajo položaj zavarovalnice ali druge družbe za investicijske storitve, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev, Banka Slovenije sodeluje tudi z nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor teh družb.
1
·
(1) Če banka, finančni holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki imajo položaj zavarovalnice ali druge družbe za investicijske storitve, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev, Banka Slovenije sodeluje tudi z nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor teh družb.
2
·
(2) Banka Slovenije si mora z nadzornimi organi iz prejšnjega odstavka izmenjevati vse informacije, ki lahko olajšajo njihove naloge in jim omogočijo nadzor nad poslovanjem in splošnim finančnim položajem družb, ki jih nadzorujejo.
2
·
(2) Banka Slovenije si mora z nadzornimi organi iz prejšnjega odstavka izmenjevati vse informacije, ki lahko olajšajo njihove naloge in jim omogočijo nadzor nad poslovanjem in splošnim finančnim položajem družb, ki jih nadzorujejo.
3
·
(3) Če je mešani poslovni holding ali njegova podrejena družba zavarovalnica, se pregled poslovanja iz drugega odstavka 336. člena tega zakona lahko opravi v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim za nadzor zavarovalnice.
3
·
(3) Če je mešani poslovni holding ali njegova podrejena družba zavarovalnica, se pregled poslovanja iz drugega odstavka 336. člena tega zakona lahko opravi v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim za nadzor zavarovalnice.
4
−
(4) Za informacije, pridobljene v okviru nadzora na konsolidirani podlagi, zlasti za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz 14. člena tega zakona, in v skladu s predpisi, ki urejajo bonitetni nadzor investicijskih podjetij, .
4
+
(4) Za informacije, pridobljene v okviru nadzora na konsolidirani podlagi, zlasti za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz 14. člena tega zakona, in v skladu s predpisi, ki urejajo bonitetni nadzor investicijskih podjetij, oziroma 15. členom Direktive 2019/2034/EU .
1
·
(1) Če želi Banka Slovenije zaradi nadzora, za katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu ali Uredbi 575/2013/EU , preveriti informacije, ki se nanašajo na banko, finančni holding, mešani finančni holding, finančno institucijo, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 336. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, zaprosi pristojni organ te druge države članice, da opravi pregled poslovanja te družbe zaradi preveritve teh informacij ali da ji omogoči, da sama opravi tak pregled poslovanja.
1
·
(1) Če želi Banka Slovenije zaradi nadzora, za katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu ali Uredbi 575/2013/EU , preveriti informacije, ki se nanašajo na banko, finančni holding, mešani finančni holding, finančno institucijo, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 336. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, zaprosi pristojni organ te druge države članice, da opravi pregled poslovanja te družbe zaradi preveritve teh informacij ali da ji omogoči, da sama opravi tak pregled poslovanja.
2
·
(2) Pristojni organ, pristojen in odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi ali za nadzor nad banko države članice, lahko na območju Republike Slovenije za namen preveritve informacij, ki se nanašajo na banko, finančni holding, mešani finančni holding, finančno institucijo, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 336. člena tega zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, opravi pregled poslovanja te družbe. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka mora pristojni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije, ki se lahko pregleda udeleži.
2
·
(2) Pristojni organ, pristojen in odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi ali za nadzor nad banko države članice, lahko na območju Republike Slovenije za namen preveritve informacij, ki se nanašajo na banko, finančni holding, mešani finančni holding, finančno institucijo, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 336. člena tega zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, opravi pregled poslovanja te družbe. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka mora pristojni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije, ki se lahko pregleda udeleži.
3
·
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima pristojni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi 278. člena tega zakona.
3
·
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima pristojni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi 278. člena tega zakona.
4
·
(4) Na zaprosilo pristojnega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja družbe iz drugega odstavka tega člena. Pristojni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz prejšnjega stavka.
4
·
(4) Na zaprosilo pristojnega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja družbe iz drugega odstavka tega člena. Pristojni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz prejšnjega stavka.
1
·
(1) Nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding mora zagotoviti, da njegov upravljalni organ izpolnjuje pogoje iz 40. in 55. člena tega zakona.
1
·
(1) Nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding mora zagotoviti, da njegov upravljalni organ izpolnjuje pogoje iz 40. in 55. člena tega zakona.
2
−
(2) Prejšnji odstavek se v primeru, da nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding nima upravljalnega organa v smislu 32. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona, smiselno uporablja za poslovodstvo oziroma osebe, ki dejansko vodijo finančni holding ali mešani finančni holding.
2
+
(2) Prejšnji odstavek se v primeru, da nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding nima upravljalnega organa v smislu 31. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona, smiselno uporablja za poslovodstvo oziroma osebe, ki dejansko vodijo finančni holding ali mešani finančni holding.
1
−
Najnižji znesek ustanovnega kapitala hranilnice je 1.000.000 eurov.
1
+
Najnižji znesek ustanovnega kapitala hranilnice je 1.000.000 eurov. 11.a POGLAVJE: KREDITNE DRUŽBE
2
−
12. POGLAVJE: IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
−
+
1
+
Za kreditne družbe se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na banke, če ta zakon ne določa drugače.
+
1
+
(1) Kreditna družba lahko opravlja finančne storitve in dodatne finančne storitve.
+
2
+
(2) Kreditna družba lahko začne opravljati storitve iz prejšnjega odstavka, ko pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.
+
3
+
(3) Kreditna družba ne sme opravljati drugih dejavnosti in storitev, razen storitev iz prvega odstavka tega člena.
+
4
+
12. POGLAVJE: IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
+
1
+
(1) Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se po elektronski poti pošlje informacijskemu sistemu Banke Slovenije.
+
2
+
(2) Vloge v skupnih postopkih Banke Slovenije in Evropske centralne banke, kot so opredeljeni v V. delu Uredbe 468/2014/EU , ki se v skladu z določbami tega zakona vložijo pri Banki Slovenije, se v elektronski obliki lahko pošljejo tudi informacijskemu sistemu Evropske centralne banke.
+
3
+
(3) Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti pri Banki Slovenije določi Banka Slovenije s podzakonskim predpisom.
1
·
(1) V postopkih po tem zakonu se vročitve pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku opravijo tako, da se dokumenti izročijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali če te osebe ni, drugemu zaposlenemu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
1
·
(1) V postopkih po tem zakonu se vročitve pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku opravijo tako, da se dokumenti izročijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali če te osebe ni, drugemu zaposlenemu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
2
·
(2) Vročitve članom uprave in članom nadzornega sveta banke se opravljajo z vročanjem banki. Šteje se, da je z vročitvijo banki opravljena tudi vročitev članom uprave oziroma članom nadzornega sveta.
2
·
(2) Vročitve članom uprave in članom nadzornega sveta banke se opravljajo z vročanjem banki. Šteje se, da je z vročitvijo banki opravljena tudi vročitev članom uprave oziroma članom nadzornega sveta.
3
−
(3) Kadar stranko v postopku zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je dokument vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
3
+
(3) Vročitve kandidatom za člana uprave in člane nadzornega sveta se opravljajo z vročanjem banki, razen če ta zakon določa drugače.
+
4
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v odločbi, s katero se konča postopek odločanja Banke Slovenije in se vroči banki, podatki in informacije, ki jih je Banka Slovenije v postopku ocenjevanja primernosti pridobila po uradni dolžnosti, prekrijejo. Odločba, s katero se konča postopek odločanja Banke Slovenije, se vroči tudi kandidatu za člana uprave ali člana nadzornega sveta.
+
5
+
(5) Kadar stranko v postopku zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je dokument vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
1
·
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije preizkusi, ali so izpolnjene naslednje procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1
·
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije preizkusi, ali so izpolnjene naslednje procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
2
·
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba;
2
·
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba;
3
·
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati;
3
·
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati;
4
·
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine;
4
·
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine;
5
·
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Banke Slovenije;
5
·
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Banke Slovenije;
6
−
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, dovoljenje za kreditno družbo ali za združitev oziroma delitev, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve, razen če ta zakon določa drugače.
6
+
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
7
·
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
7
·
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
8
·
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, pozove vložnika, da pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši kot 15 dni.
8
·
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, pozove vložnika, da pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši kot 15 dni.
9
·
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v roku, določenem s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, ne odpravi, Banka Slovenije s sklepom zavrže zahtevo.
9
·
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v roku, določenem s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, ne odpravi, Banka Slovenije s sklepom zavrže zahtevo.
10
·
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega postopka sodnega varstva.
10
·
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega postopka sodnega varstva.
11
·
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, dovoljenje za kreditno družbo ali za združitev oziroma delitev, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve, razen če ta zakon določa drugače.
11
·
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, dovoljenje za kreditno družbo ali za združitev oziroma delitev, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve, razen če ta zakon določa drugače.
1
·
(1) Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev ali dokazov, ki jih ni predlagal vložnik, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za to odločitev.
1
·
(1) Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev ali dokazov, ki jih ni predlagal vložnik, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za to odločitev.
2
·
(2) Za možnost izjave iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 354. člena tega zakona, le da rok za izjavo stranke ne sme biti krajši od 15 dni.
2
·
(2) Za možnost izjave iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 354. člena tega zakona, le da rok za izjavo stranke ne sme biti krajši od 15 dni.
+
3
+
(3) Ne glede na tretji odstavek 355. člena tega zakona se poziv k izjavi pred zavrnitvijo zahteve za izdajo dovoljenja vroči kandidatu.
1
−
1. za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev ter dovoljenja za kreditno družbo,
1
+
(1) Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo teh dovoljenj odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve za izdajo dovoljenja:
2
·
1. za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev ter dovoljenja za kreditno družbo,
2
·
1. za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev ter dovoljenja za kreditno družbo,
3
·
2. za združitev oziroma delitev.
3
·
2. za združitev oziroma delitev.
4
·
(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj in soglasij mora Banka Slovenije odločiti v treh mesecih od prejema zahteve, razen če za odločanje o posameznem dovoljenju ali soglasju ta zakon, Uredba 575/2013/EU ali drug predpis izrecno določa drugačen rok.
4
·
(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj in soglasij mora Banka Slovenije odločiti v treh mesecih od prejema zahteve, razen če za odločanje o posameznem dovoljenju ali soglasju ta zakon, Uredba 575/2013/EU ali drug predpis izrecno določa drugačen rok.
5
·
(3) Če je Banka Slovenije pozvala stranko, naj odpravi pomanjkljivosti v skladu s šestim odstavkom 366. člena tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena teče od trenutka, ko so bile pomanjkljivosti odpravljene.
5
·
(3) Če je Banka Slovenije pozvala stranko, naj odpravi pomanjkljivosti v skladu s šestim odstavkom 366. člena tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena teče od trenutka, ko so bile pomanjkljivosti odpravljene.
6
·
(4) Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena v skladu s prejšnjim členom vložnika pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom. 13.3. Postopek nadzora 13.3.1. Splošne določbe
6
·
(4) Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena v skladu s prejšnjim členom vložnika pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom. 13.3. Postopek nadzora 13.3.1. Splošne določbe
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki:
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki:
2
·
1. je pridobila dovoljenje ali soglasje, ki je določeno s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugih zavajajočih ravnanj;
2
·
1. je pridobila dovoljenje ali soglasje, ki je določeno s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugih zavajajočih ravnanj;
3
·
2. če v nasprotju s petim odstavkom 31. člena tega zakona opravlja storitve, ki jih ne sme opravljati;
3
·
2. če v nasprotju s petim odstavkom 31. člena tega zakona opravlja storitve, ki jih ne sme opravljati;
4
·
3. kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
4
·
3. kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
5
·
4. ne vzpostavi ali ne izvaja ustrezne politike izbora kandidatov za člane upravljalnega organa v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
5
·
4. ne vzpostavi ali ne izvaja ustrezne politike izbora kandidatov za člane upravljalnega organa v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
6
·
5. ni zagotovila, da nadzorni svet banke imenuje komisiji v skladu z 51. členom tega zakona ali delovanje teh komisij ni v skladu z 52., 53. ali 54. členom tega zakona;
6
·
5. ni zagotovila, da nadzorni svet banke imenuje komisiji v skladu z 51. členom tega zakona ali delovanje teh komisij ni v skladu z 52., 53. ali 54. členom tega zakona;
7
·
6. je omogočila, da ena ali več oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, opravlja funkcijo člana upravljalnega organa, tudi v njegovi nadzorni funkciji, ali višjega vodstva banke;
7
·
6. je omogočila, da ena ali več oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, opravlja funkcijo člana upravljalnega organa, tudi v njegovi nadzorni funkciji, ali višjega vodstva banke;
8
·
7. ne obvesti Banke Slovenije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu z 81. členom tega zakona;
8
·
7. ne obvesti Banke Slovenije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu z 81. členom tega zakona;
9
·
8. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 102. člena tega zakona;
9
·
8. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 102. člena tega zakona;
10
·
9. ne poroča finančnih informacij v zvezi z računovodskim izkazi v skladu s tretjim odstavkom 103. člena tega zakona;
10
·
9. ne poroča finančnih informacij v zvezi z računovodskim izkazi v skladu s tretjim odstavkom 103. člena tega zakona;
11
·
10. glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu s 104. členom tega zakona;
11
·
10. glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu s 104. členom tega zakona;
12
·
11. ne predloži letnega poročila, konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila ali dodatnega revizorjevega poročila v skladu s 105. členom tega zakona;
12
·
11. ne predloži letnega poročila, konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila ali dodatnega revizorjevega poročila v skladu s 105. členom tega zakona;
13
−
12. v rokih iz prvega oziroma drugega odstavka 108. člena tega zakona na svojih uradnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
13
+
12. v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 108. člena tega zakona na svojih uradnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
14
·
13. ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih uradnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi v skladu s četrtim odstavkom 108. člena tega zakona;
14
·
13. ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih uradnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi v skladu s četrtim odstavkom 108. člena tega zakona;
15
·
14. po prenehanju dovoljenja za opravljanje storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 122. člena tega zakona;
15
·
14. po prenehanju dovoljenja za opravljanje storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 122. člena tega zakona;
16
·
15. ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi o tej nameri predhodno obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 126. člena tega zakona, ali začne opravljati posle prek podružnice v drugi državi članici v nasprotju s 128. členom tega zakona;
16
·
15. ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi o tej nameri predhodno obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 126. člena tega zakona, ali začne opravljati posle prek podružnice v drugi državi članici v nasprotju s 128. členom tega zakona;
17
·
16. začne neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 130. člena tega zakona;
17
·
16. začne neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim odstavkom 130. člena tega zakona;
18
·
17. ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje v skladu s 131. členom tega zakona;
18
·
17. ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje v skladu s 131. členom tega zakona;
19
·
18. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu s 146. členom tega zakona;
19
·
18. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu s 146. členom tega zakona;
20
·
19. ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom tega zakona ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona;
20
·
19. ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom tega zakona ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 151. členom tega zakona;
21
·
20. pridobi kvalificirano naložbo v nasprotju z drugim odstavkom 223. člena tega zakona;
21
·
20. pridobi kvalificirano naložbo v nasprotju z drugim odstavkom 223. člena tega zakona;
22
·
21. ne ravna v skladu z odredbo iz 226. člena tega zakona;
22
·
21. ne ravna v skladu z odredbo iz 226. člena tega zakona;
23
·
22. ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja tveganj oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 337. člena tega zakona;
23
·
22. ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja tveganj oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 337. člena tega zakona;
24
·
23. izvede izplačila imetnikom instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala, v nasprotju z 254. členom tega zakona ali je izplačilo v nasprotju z 28., 51. ali 63. členom Uredbe 575/2013/EU ;
24
·
23. izvede izplačila imetnikom instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala, v nasprotju z 254. členom tega zakona ali je izplačilo v nasprotju z 28., 51. ali 63. členom Uredbe 575/2013/EU ;
25
·
24. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil na način, določen v 272., 275., 276., 277. in 278. členu tega zakona;
25
·
24. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil na način, določen v 272., 275., 276., 277. in 278. členu tega zakona;
26
·
25. ne ravna v skladu z odredbo iz 283. in 288. člena tega zakona;
26
·
25. ne ravna v skladu z odredbo iz 283. in 288. člena tega zakona;
27
·
26. posebnemu pooblaščencu iz 289. člena tega zakona ne omogoči ali ga ovira pri izvajanju njegovih nalog in pooblastil v skladu z določbami 289. in 291. člena tega zakona;
27
·
26. posebnemu pooblaščencu iz 289. člena tega zakona ne omogoči ali ga ovira pri izvajanju njegovih nalog in pooblastil v skladu z določbami 289. in 291. člena tega zakona;
28
·
27. ne sporoča informacij glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev, določenih v skladu z 92. členom Uredbe 575/2013/EU , v skladu s prvim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU , oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije oziroma ne sporoča finančnih informacij v skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU ;
28
·
27. ne sporoča informacij glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev, določenih v skladu z 92. členom Uredbe 575/2013/EU , v skladu s prvim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU , oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije oziroma ne sporoča finančnih informacij v skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU ;
29
·
28. ne sporoča informacij v skladu s 101. členom Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
29
·
28. ne sporoča informacij v skladu s 101. členom Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
30
·
29. ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom 394. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
30
·
29. ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom 394. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
31
·
30. doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz 395. člena Uredbe 575/2013/EU ;
31
·
30. doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz 395. člena Uredbe 575/2013/EU ;
32
·
31. ne razpolaga z likvidnimi sredstvi v skladu s 412. členom Uredbe 575/2013/EU ;
32
·
31. ne razpolaga z likvidnimi sredstvi v skladu s 412. členom Uredbe 575/2013/EU ;
33
·
32. ne sporoča informacij o likvidnosti ter o stabilnem financiranju v skladu s prvim in drugim odstavkom 415. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
33
·
32. ne sporoča informacij o likvidnosti ter o stabilnem financiranju v skladu s prvim in drugim odstavkom 415. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
34
·
33. ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda v skladu s prvim odstavkom 430. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
34
·
33. ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda v skladu s prvim odstavkom 430. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
35
·
34. ne razkrije informacij v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 431. člena ali prvim odstavkom 451. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije.
35
·
34. ne razkrije informacij v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 431. člena ali prvim odstavkom 451. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije.
36
·
(2) Banka, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 80.000 do 500.000 eurov.
36
·
(2) Banka, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 80.000 do 500.000 eurov.
37
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini do:
37
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini do:
38
·
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU , ali
38
·
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU , ali
39
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
39
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
40
·
(4) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave iz prvega ali tretjega odstavka 47. člena tega zakona in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
40
·
(4) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave iz prvega ali tretjega odstavka 47. člena tega zakona in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
41
·
(5) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta banke iz prvega odstavka 62. člena tega zakona in je zato v banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
41
·
(5) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta banke iz prvega odstavka 62. člena tega zakona in je zato v banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
42
·
(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
42
·
(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
43
·
(7) Odgovorna oseba banke, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba banke kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
43
·
(7) Odgovorna oseba banke, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba banke kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
1
−
Višine in razponi glob, določeni v tem zakonu, veljajo in se uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
1
+
(1) Višine in razponi glob, določeni v tem zakonu, veljajo in se uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
+
2
+
(2) Postopek o prekršku po tem zakonu ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen. Določba prejšnjega stavka ne posega v pravila zastaranja za hujše kršitve po tem zakonu.
2
·
16. POGLAVJE: PREHODNE DOLOČBE
3
·
16. POGLAVJE: PREHODNE DOLOČBE
1
−
V 417. členu se črta trinajsti odstavek. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
(1) Sklep o merilih za določitev pomembne banke (Uradni list RS, št. 17/18) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Sklep o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije (Uradni list RS, št. 28/16, 81/18 in 126/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 9. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Sklep o podatkih in informacijah za opredelitev banke kot majhne in nekompleksne (Uradni list RS, št. 21/21) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 9. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Sklep o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 68/17 in 78/19) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 9. člena, 3. točke prvega odstavka 109. člena in 1. točke 155. člena tega zakona.
+
5
+
(5) Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov na področju mikrobonitetnega nadzora (Uradni list RS, št. 78/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 22. člena tega zakona.
+
6
+
(6) Sklep o merilih za stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 55/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 29. člena in drugega odstavka 284. člena v zvezi z 286. členom tega zakona.
+
7
+
(7) Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18, 81/18 in 45/19) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 1. točke 65. člena in 1., 2. in 3. točke 155. člena tega zakona.
+
8
+
(8) Sklep o dokumentaciji za dokazovanje pogojev za imenovanje člana upravljalnega organa banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 33/17) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 2. in 3. točke 65. člena tega zakona.
+
9
+
(9) Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/17) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 82. člena tega zakona.
+
10
+
(10) Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 69/17, št. 73/19 in 164/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi prvega odstavka 109. člena tega zakona.
+
11
+
(11) Sklep o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 44/18 in 140/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 4. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona.
+
12
+
(12) Sklep o odlogu in prenehanju obveznosti poročanja bank, hranilnic, podružnic držav članic, plačilnih institucij, družb za izdajo elektronskega denarja, menjalcev in drugih obveznikov (Uradni list RS, št. 49/20 in 58/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 4. točke prvega odstavka 109. člena in 3. točke 155. člena, četrtega odstavka 169. člena, petega odstavka 170. člena in 228. člena tega zakona.
+
13
+
(13) (črtan)
+
14
+
(14) Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter za statusna preoblikovanja (Uradni list RS, št. 73/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 123. člena tega zakona.
+
15
+
(15) Sklep o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnino (Uradni list RS, št. 9/17) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi druge točke 123. člena tega zakona.
+
16
+
(16) Sklep o poročanju podružnic bank držav članic (Uradni list RS, št. 97/20 in 189/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 133. člena tega zakona.
+
17
+
(17) Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države (Uradni list RS, št. 73/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi enajstega odstavka 137. člena tega zakona.
+
18
+
(18) Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za vključitev kapitalskega instrumenta v izračun kapitala bank in hranilnic ter dokumentaciji o naknadnih izdajah instrumentov (Uradni list RS, št. 21/21) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 149. člena tega zakona.
+
19
+
(19) Sklep o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 63/15, 104/15, 42/16, 68/17 in 33/18) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 3. točke 155. člena, četrtega odstavka 169. člena, petega odstavka 170. člena in 228. člena tega zakona.
+
20
+
(20) Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za kvalificirano naložbo banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 47/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi osmega odstavka 223. člena tega zakona.
+
21
+
(21) Sklep o izračunu stopnje posamezni banki lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 55/15, 42/16 in 9/17) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 232. člena in 262. člena tega zakona.
+
22
+
(22) Sklep o letnih nadomestilih za opravljanje nadzora in taksah v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 47/15, 72/17 in 173/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 268. člena in 362. člena tega zakona.
+
23
+
(23) Sklep o poročanju bank in hranilnic v zvezi s skupino (Uradni list RS, št. 63/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 326. člena tega zakona.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-3A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-3A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. marca 2025. Št. 003-02-1/2025-32 Ljubljana, dne 14. marca 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-3A)
−
1
−
V naslovu pododdelka 9.3.3. se za besedo »banke« doda besedilo »in kreditne družbe«.
−
1
−
(1) Za banke, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za storitve izdajanja elektronskega denarja, se šteje, da imajo dovoljenje za storitve izdajanja elektronskega denarja iz nove 16. točke drugega odstavka 5. člena zakona, ki izključuje storitve za izdajanje žetonov elektronskega denarja, kot je opredeljeno v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU.
−
2
−
(2) Banke, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za storitve izdajanja elektronskega denarja, morajo za izdajanje žetonov elektronskega denarja, kot je opredeljeno v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU, pred začetkom opravljanja teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
−
1
−
Spremenjeni 106. člen zakona se prvič uporabi za revizijski pregled in revizorjevo poročilo za poslovno leto 2025, do takrat pa se uporablja 106. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 - ZBNIP).
−
1
−
Če Banka Slovenije po prejemu informacij s strani agencije, pristojne za finančne trge, v skladu s 95.a členom Direktive 2014/65/EU ugotovi, da je potrebno družbi iz prvega odstavka novega 123.b člena ZBan-3, ki je zaprosila za dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU pred 25. decembrom 2019, izdati dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 kot kreditni družbi, uradno obvesti družbo iz prvega odstavka novega 123.b člena zakona ZBan-3 in agencijo, pristojno za finančne trge, ter od dneva tega uradnega obvestila prevzame postopek izdaje dovoljenja. Banka Slovenije v obvestilu družbi navede tudi informacijo o roku za izdajo dovoljenja.
−
1
−
(1) Vloge v elektronski obliki iz prvega in drugega odstavka novega 352.a člena zakona se začnejo vlagati prvi dan drugega koledarskega meseca, ki sledi uveljavitvi podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka novega 352.a člena zakona.
−
2
−
(2) Banka Slovenije izda predpis iz tretjega odstavka novega 352.a člena zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Novi četrti odstavek 217. člena, novi deseti odstavek 241. člena, novi sedmi odstavek 242. člena, novi deveti odstavek 289. člena in novi šesti odstavek 310. člena zakona se začnejo uporabljati 10. januarja 2030.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda in dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 72/17). Ne glede na prejšnji stavek se ta predpis še uporabi pri dodatnem revizijskem pregledu in pripravi dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah za poslovno leto 2024.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/24-15/11 Ljubljana, dne 6. marca 2025 EPA 1817-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−