← Back to list
Zakon o bančništvu
ZBan
127articles changed
+16added
+6removed
+105modified
added 7209removed 1731words
230paragraphs
Version history
1
·
(1) Bančne storitve so naslednje finančne storitve:
1
·
(1) Bančne storitve so naslednje finančne storitve:
2
−
1. sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter dajanje kreditov iz teh sredstev za svoj račun,
2
+
1. sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov za svoj račun,
3
·
2. storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.
3
·
2. storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.
4
·
(2) Depozit po prvi točki prvega odstavka tega člena je vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih. Opravljanje bančnih storitev
4
·
(2) Depozit po prvi točki prvega odstavka tega člena je vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih. Opravljanje bančnih storitev
1
·
Bančne storitve lahko opravlja:
1
·
Bančne storitve lahko opravlja:
2
·
1. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije;
2
·
1. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije;
3
·
2. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
3
·
2. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
4
−
3. banka države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije. Prepoved opravljanja bančnih storitev
4
+
3. banka države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije. Prepoved sprejemanja depozitov
1
−
Nihče drug razen oseb iz 4. člena tega zakona ne sme opravljati bančnih storitev, če ni z zakonom drugače določeno. Druge finančne storitve
1
+
(1) Nihče drug razen oseb iz 4. člena tega zakona ne sme sprejemati depozitov od javnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
+
2
+
(2) Sprejemanje depozitov od javnosti po prvem odstavku tega člena je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.
+
3
+
(3) Nepoučena oseba po drugem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.
+
4
+
(4) Za nepoučeno osebo po drugem odstavku tega člena se šteje vsaka fizična ali pravna oseba, razen naslednjih oseb:
+
5
+
1. države, centralne banke in lokalnih skupnosti,
+
6
+
2. bank in drugih finančnih organizacij oziroma od njih odvisnih družb,
+
7
+
3. gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ustrezajo merilom za velike oziroma srednje družbe po ZGD. Druge finančne storitve
1
−
12.a Svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev
1
+
(1) Druge finančne storitve po tem zakonu so naslednje finančne storitve:
2
·
1. factoring;
2
·
1. factoring;
3
·
2. finančni zakup (leasing);
3
·
2. finančni zakup (leasing);
4
·
3. izdajanje garancij in drugih jamstev;
4
·
3. izdajanje garancij in drugih jamstev;
5
·
4. kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;
5
·
4. kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;
6
·
5. trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
6
·
5. trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
7
·
6. trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;
7
·
6. trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;
8
·
7. zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;
8
·
7. zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;
9
·
8. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; 8.a izdajanje elektronskega denarja;
9
·
8. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; 8.a izdajanje elektronskega denarja;
10
·
9. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice);
10
·
9. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice);
11
·
10. oddajanje sefov;
11
·
10. oddajanje sefov;
12
·
11. posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov;
12
·
11. posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov;
13
·
12. storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev; 12.a Svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev;
13
·
12. storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev; 12.a Svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev;
14
·
13. upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade;
14
·
13. upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade;
15
·
14. opravljanje storitev plačilnega prometa;
15
·
14. opravljanje storitev plačilnega prometa;
16
·
15. opravljanje skrbniških storitev.
16
·
15. opravljanje skrbniških storitev.
17
·
(2) Banka lahko opravlja druge finančne storitve iz prvega odstavka tega člena, če za opravljanje teh storitev dobi dovoljenje Banke Slovenije, in če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja posamezne od drugih finančnih storitev.
17
·
(2) Banka lahko opravlja druge finančne storitve iz prvega odstavka tega člena, če za opravljanje teh storitev dobi dovoljenje Banke Slovenije, in če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja posamezne od drugih finančnih storitev.
18
·
(3) Posamezni pojmi iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
18
·
(3) Posamezni pojmi iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
19
·
1. factoring je odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez;
19
·
1. factoring je odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez;
20
·
2. finančni zakup (leasing) je dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstva ter prevzame celotno tveganje posla;
20
·
2. finančni zakup (leasing) je dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstva ter prevzame celotno tveganje posla;
21
·
3. izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
21
·
3. izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
22
·
- katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
22
·
- katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
23
·
- ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
23
·
- ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
24
·
- ki se poravnava v prihodnosti. Druge finančne organizacije
24
·
- ki se poravnava v prihodnosti. Druge finančne organizacije
1
·
(1) Druge finančne organizacije po tem zakonu so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena tega zakona oziroma druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve.
1
·
(1) Druge finančne organizacije po tem zakonu so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena tega zakona oziroma druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve.
2
−
(2) Nefinančne organizacije po tem zakonu so vse druge pravne osebe, razen bank in pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena.
2
+
(2) Druge nadzorovane finančne organizacije po tem zakonu so druge finančne organizacije, nad katerimi opravlja nadzor pristojni nadzorni organ v skladu z zakoni oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje drugih finančnih storitev.
3
−
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše merila pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Prepoved opravljanja drugih dejavnosti
3
+
(3) Nefinančne organizacije po tem zakonu so vse druge pravne osebe, razen bank in pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Minister, pristojen za finance, predpiše merila pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Prepoved opravljanja drugih dejavnosti
1
·
(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.
1
·
(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.
2
−
(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe. Povezane osebe in posredne naložbe
2
+
(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
+
3
+
1. bodisi najmanj 10% delež glasovalnih pravic oziroma najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe,
+
4
+
2. bodisi delež glasovalnih pravic oziroma delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe. Povezane osebe in posredne naložbe
1
−
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi
1
+
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.
+
2
+
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
2
·
1. kot ožji družinski člani;
3
·
1. kot ožji družinski člani;
3
·
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
4
·
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
4
·
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
5
·
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
5
·
4. tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/2001 in 93/2002 - v nadaljnjem besedilu: ZGD);
6
·
4. tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/2001 in 93/2002 - v nadaljnjem besedilu: ZGD);
6
·
5. kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
7
·
5. kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
7
·
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
8
·
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
8
·
1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
9
·
1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
9
·
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
10
·
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
10
·
3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.
11
·
3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.
11
·
(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.
12
·
(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.
12
·
(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.
13
·
(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.
13
·
(6) Kadar je v tem zakonu določeno, da banka ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.
14
·
(6) Kadar je v tem zakonu določeno, da banka ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.
14
·
(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki jih obvladuje oseba iz šestega odstavka tega člena. Posredna pridobitev
15
·
(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki jih obvladuje oseba iz šestega odstavka tega člena. Posredna pridobitev
1
·
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.
1
·
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.
2
−
(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba. Uskladitev denarnih zneskov
2
+
(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je druga oseba, ki jo ta oseba obvladuje. Uskladitev denarnih zneskov
1
·
(1) Oseba države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice.
1
·
(1) Oseba države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice.
2
−
(2) Tuja oseba po tem zakonu je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice. II. STATUSNE DOLOČBE
2
+
(2) Tuja oseba po tem zakonu je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice. Območje opravljanja storitev
3
−
1. Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
−
+
1
+
(1) Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na območju določene države:
+
2
+
1. če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne storitve, ali
+
3
+
2. če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve na enega od naslednjih načinov:
+
4
+
- prek oglasov, objavljenih v sredstvih javnega obveščanja na območju te države oziroma na drug javno dostopen način,
+
5
+
- prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
+
6
+
- prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.
+
7
+
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druge finančne storitve. II. STATUSNE DOLOČBE
+
8
+
1. Uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah Uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah
1
·
(1) Banka se lahko ustanovi samo kot delniška družba.
1
·
(1) Banka se lahko ustanovi samo kot delniška družba.
2
−
(2) Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 1.000,000.000 tolarjev. Delnice banke
2
+
(2) Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 1.100,000.000 tolarjev. Delnice banke
1
·
(1) Delnice banke se lahko glasijo le na ime.
1
·
(1) Delnice banke se lahko glasijo le na ime.
2
·
(2) Delnice banke morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
2
·
(2) Delnice banke morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
3
·
(3) Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
3
·
(3) Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
4
·
(4) Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20% deležem.
4
·
(4) Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20% deležem.
5
−
(5) Za kreditiranje iz četrtega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu. Prednostne delnice banke
5
+
(5) Za kreditiranje iz četrtega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
+
6
+
(6) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena velja tudi za podrejene dolžniške instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v katerih je banka udeležena z najmanj 20% deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti banke.
+
7
+
(7) Drugi odstavek tega člena ne velja v naslednjih primerih:
+
8
+
1. ustanovitve banke oziroma povečanja osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve oziroma delitve,
+
9
+
2. povečanja osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge banke, če je banka za takšno povečanje pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
+
10
+
(8) Za dovoljenje iz 2. točke sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev. Prednostne delnice banke
1
−
(1) Za pridobitev delnic banke, na podlagi katerih oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v banki je potrebno dovoljenje Banke Slovenije (dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
1
+
(1) Za pridobitev delnic banke, na podlagi katerih oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v banki je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
2
−
(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic banke, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba banke, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
2
+
(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic banke, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba banke, predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
3
−
(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.
3
+
(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
4
·
(4) Banka Slovenije predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.
4
·
(4) Banka Slovenije predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.
5
−
(5) Banka Slovenije mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik ena od naslednjih oseb:
5
+
(5) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
6
−
1. banka, ki je v tej državi članici upravičena opravljati bančne storitve,
6
+
1. banka, zavarovalnica ali borzno posredniška družba, ki je v tej državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali zavarovalniških storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
7
−
2. obvladujoča oziroma odvisna družba banke iz 1. točke tega odstavka,
7
+
2. obvladujoča družba banke, zavarovalnice ali borzno posredniške družbe iz 1. točke tega odstavka;
8
−
3. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo banko iz 1. točke tega odstavka.
8
+
3. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo banko, zavarovalnico ali borzno posredniško družbo iz 1. točke tega odstavka.
9
−
(6) Če je bodoči kvalificirani imetnik banka države članice oziroma tuja banka, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa. Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža
9
+
(6) Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjuje informacije zlasti glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine. Če Banka Slovenije odloča o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena v postopku, v katerem odloča tudi o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, se s pristojnim nadzornim organom države članice posvetuje tudi glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za opravljanje bančnih storitev.
+
10
+
(7) Če je bodoči kvalificirani imetnik banka države članice oziroma tuja banka ali druga nadzorovana finančna organizacija države članice oziroma tuje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, takšno soglasje oziroma mnenje ni potrebno.
+
11
+
(8) Dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena preneha veljati, če oseba v šestih mesecih od vročitve odločbe Banke Slovenije o izdaji dovoljenja ne pridobi delnic na katere se dovoljenje nanaša. Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža
1
·
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti listine iz 4. in 5. točke 37. člena tega zakona.
1
·
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti listine iz 4. in 5. točke 37. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja:
2
·
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja:
3
−
1. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
3
+
1. da bi bilo zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
4
·
2. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami, lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko.
4
·
2. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami, lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko.
5
·
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu tujemu kvalificiranemu imetniku, tudi če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
5
·
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu tujemu kvalificiranemu imetniku, tudi če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
6
·
(4) Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije bodočemu kvalificiranemu imetniku rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
6
·
(4) Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije bodočemu kvalificiranemu imetniku rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
7
−
(5) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, se postopek odločanja o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev. Sankcija za kršitev
7
+
(5) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, se postopek odločanja o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.
+
8
+
(6) Če Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona ne odloči v roku iz 224. člena tega zakona, se šteje, da je dovoljenje izdano.
+
9
+
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora Banka Slovenije na zahtevo imetnika kvalificiranega deleža izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo ugotovitvene odločbe. Sankcija za kršitev
1
·
(1) Če oseba pridobi delnice v nasprotju s 18. oziroma 19. členom tega zakona, iz tako pridobljenih delnic nima glasovalnih pravic.
1
·
(1) Če oseba pridobi delnice v nasprotju s 18. oziroma 19. členom tega zakona, iz tako pridobljenih delnic nima glasovalnih pravic.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, če imetnik kvalificiranega deleža krši obveznosti nadrejene banke v bančni skupini iz 97. člena tega zakona oziroma nadrejenega finančnega holdinga v bančni skupini iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona krši obveznosti iz drugega odstavka 100. člena tega zakona ali če nastopijo okoliščine iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, če imetnik kvalificiranega deleža krši obveznosti nadrejene banke v bančni skupini iz 97. člena tega zakona oziroma nadrejenega finančnega holdinga v bančni skupini iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona krši obveznosti iz drugega odstavka 100. člena tega zakona ali če nastopijo okoliščine iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
3
−
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena imetnik kvalificiranega deleža izgubi glasovalne pravice iz delnic, na podlagi katerih je njegov delež pri glasovanju večji kot 10%.
3
+
(3) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.
4
−
4. Organi banke Uprava banke
4
+
(4) Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler imetnik iz teh delnic, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu banke, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za glasovalne pravice iz delnic, v zvezi s katerimi je Banka Slovenije odvzela dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona in za glasovalne pravice iz delnic, ki jih je imetnik pridobil v nasprotju z 18. členom tega zakona.
+
5
+
(5) Če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, mu Banka Slovenije z odredbo o odpravi kršitev naloži, da delnice, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona odsvoji v roku, določenem z odredbo, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
+
6
+
(6) Imetnik iz petega odstavka tega člena mora do roka, določenega v odredbi, Banki Slovenije predložiti poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in ji predložiti dokaze o odsvojitvi.
+
7
+
(7) Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo iz petega odstavka tega člena, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 223.a člena tega zakona.
+
8
+
(8) Če imetnik iz petega odstavka tega člena delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo Banke Slovenije oziroma če Banka Slovenije v postopku po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnic iz šestega odstavka tega člena delnice v svojem imenu in za račun imetnika iz petega odstavka tega člena, izda odločbo, s katero ugotovi, da imetnik ni ravnal v skladu z odredbo iz petega odstavka tega člena. Odločba iz prejšnjega stavka se vroči tudi banki.
+
9
+
(9) Od izdaje odločbe iz osmega odstavka tega člena imetnik iz petega odstavka tega člena oziroma pridobitelj teh delnic iz šestega odstavka tega člena, iz delnic, ki jih ima v nasprotju z odredbo Banke Slovenije iz petega odstavka tega člena, v razmerju do banke ne more uresničevati nobenih pravic. Banka Slovenije v izreku odločbe iz osmega odstavka tega člena navede podatke o imetniku oziroma pridobiteljih in številu delnic, v zvezi s katerimi navedene osebe v razmerju do banke iz delnic ne morejo uresničevati nobenih pravic in prepove banki, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic.
+
10
+
(10) Če je banka v obdobju od izdaje odločbe Banke Slovenije iz osmega odstavka tega člena do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala odločba Banke Slovenije, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
+
11
+
(11) Določbe petega do desetega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v naslednjih primerih:
+
12
+
- če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, pa je ta zahteva zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena,
+
13
+
- če je imetniku odvzeto dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, in
+
14
+
- če je imetnik pridobil delnice v nasprotju z 18. členom tega zakona. Obvestilo o delničarskem sporazumu
+
1
+
(1) Če posamezni delničarji banke sklenejo sporazum, s katerim se dogovorijo o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, mora vsak izmed njih v treh delovnih dneh od sklenitve sporazuma obvestiti Banko Slovenije o sklenitvi sporazuma in obvestilu priložiti kopijo tega sporazuma. V primeru iz prejšnjega stavka lahko sklenitelji sporazuma pooblastijo posameznega sklenitelja, da v imenu ostalih skleniteljev obvesti Banko Slovenije o sklenitvi sporazuma.
+
2
+
(2) Če posamezni delničarji banke sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, in skupna višina teh delnic oziroma upravljavskih upravičenj presega meje kvalificiranega deleža, morajo predhodno za sklenitev sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
+
3
+
4. Organi banke Uprava banke
1
·
(1) Član uprave banke je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1
·
(1) Član uprave banke je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke;
2
·
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke;
3
−
2. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
3
+
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člena Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99; v nadaljnjem besedilu: KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana.
4
−
(2) Pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje bančnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov. Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke
4
+
(2) Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje bančnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
+
5
+
(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence. Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke
1
·
(1) Za člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke.
1
·
(1) Za člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke.
2
·
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.
2
·
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.
3
·
(3) Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.
3
·
(3) Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.
4
−
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.
4
+
(4) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 24. člena tega zakona.
5
−
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
5
+
(5) Banka Slovenije izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.
6
−
(6) Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi banki pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Dolžnosti članov uprave
6
+
(6) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
+
7
+
(7) Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi banki pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
+
8
+
(8) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo ali obstajajo okoliščine iz šestega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.
+
9
+
(9) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena neha veljati:
+
10
+
1. če oseba v naslednjem roku od prejema odločbe ni imenovana za člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša:
+
11
+
- če je dovoljenje pridobljeno v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev: v šestih mesecih,
+
12
+
- v drugih primerih: v treh mesecih,
+
13
+
2. če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša.
+
14
+
(10) Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh od prenehanja funkcije.
+
15
+
(11) Če dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati zaradi razlogov iz osmega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje nehalo veljati. Dolžnosti članov uprave
1
·
(1) Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke o naslednjih dogodkih:
1
·
(1) Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke o naslednjih dogodkih:
2
·
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
2
·
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
3
·
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
3
·
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
4
·
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona,
4
·
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona,
5
−
4. o nastanku velikih izpostavljenosti ter izpostavljenostih banke do povezanih oseb.
5
+
4. nastanku velikih izpostavljenosti ter izpostavljenostih banke do oseb iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, ki presega 1% kapitala banke,
+
6
+
5. ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.
6
·
(2) Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:
7
·
(2) Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:
7
·
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,
8
·
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,
8
·
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža. Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
9
·
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža. Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
1
·
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1
·
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:
2
−
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2
+
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
3
−
2. če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 26. oziroma 27. člena tega zakona.
3
+
2. če član uprave krši dolžnost obveščanja nadzornega sveta o okoliščinah iz 1., 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona,
4
−
(2) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad banko začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, lahko Banka Slovenije oba postopka združi. Člani nadzornega sveta banke
4
+
3. če član uprave huje krši dolžnosti iz 26. člena tega zakona oziroma dolžnost obveščanja nadzornega sveta iz 4. in 5. točke prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka 27. člena tega zakona,
+
5
+
4. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona,
+
6
+
5. če nastopijo okoliščine iz šestega odstavka 25. člena tega zakona.
+
7
+
(2) Za hujšo kršitev določb iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje:
+
8
+
1. kršitev, zaradi katere je ogrožena likvidnost ali solventnost banke, ali
+
9
+
2. ponavljajoča kršitev navedenih določb.
+
10
+
(3) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad banko začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, lahko Banka Slovenije oba postopka združi. Člani nadzornega sveta banke
1
−
(4) Prepoved iz 2.točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.
1
+
(1) Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba:
2
·
1. ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima banka več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,
2
·
1. ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima banka več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,
3
·
2. ki je član nadzornega sveta, član uprave, prokurist ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v naslednjih pravnih osebah ne glede na njihov sedež:
3
·
2. ki je član nadzornega sveta, član uprave, prokurist ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v naslednjih pravnih osebah ne glede na njihov sedež:
4
·
- v drugi banki,
4
·
- v drugi banki,
5
·
- v borzno posredniški družbi,
5
·
- v borzno posredniški družbi,
6
·
- v družbi, ki je neposredno ali posredno obvladujoča družba druge banke oziroma borzno posredniške družbe ali
6
·
- v družbi, ki je neposredno ali posredno obvladujoča družba druge banke oziroma borzno posredniške družbe ali
7
·
- v finančnem holdingu,
7
·
- v finančnem holdingu,
8
·
3. katerih obveznosti do banke so večje od njenih terjatev in naložb v banki oziroma ki je povezana s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke.
8
·
3. katerih obveznosti do banke so večje od njenih terjatev in naložb v banki oziroma ki je povezana s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke.
9
·
(2) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev pri upravljanju, delavci banke ne morejo biti člani nadzornega sveta te banke.
9
·
(2) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev pri upravljanju, delavci banke ne morejo biti člani nadzornega sveta te banke.
10
·
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna obveznosti, terjatev in naložb zaradi ugotovitve izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena.
10
·
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna obveznosti, terjatev in naložb zaradi ugotovitve izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena.
11
·
(4) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.
11
·
(4) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.
12
·
(5) Število članov nadzornega sveta banke, ki so povezani s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke, lahko doseže največ tretjino članov nadzornega sveta banke. Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke
12
·
(5) Število članov nadzornega sveta banke, ki so povezani s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke, lahko doseže največ tretjino članov nadzornega sveta banke. Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke
+
1
+
(1) Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
+
2
+
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov banke;
+
3
+
2. da ni bila pravnomočno obsojena v skladu z 2. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona;
+
4
+
3. da ni bila član uprave podjetja, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, likvidacija, stečaj ali izredna uprava.
+
5
+
(2) Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje vodenja ali nadziranja poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov ali je strokovnjak na teh področjih.
+
6
+
(3) Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke, če:
+
7
+
1. član nadzornega sveta krši dolžnosti iz 31. člena tega zakona;
+
8
+
2. so kršene določbe 29. člena tega zakona;
+
9
+
3. ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Pristojnosti nadzornega sveta banke
1
·
(1) Člani nadzornega sveta banke morajo:
1
·
(1) Člani nadzornega sveta banke morajo:
2
·
1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
2
·
1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
3
·
2. obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3
·
2. obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
4
−
3. preveriti letna in druga finančna poročila banke in o tem izdelati obrazloženo mnenje,
4
+
3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev banke,
5
·
4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
5
·
4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
6
·
(2) Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
6
·
(2) Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
7
·
(3) Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o:
7
·
(3) Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o:
8
·
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,
8
·
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,
9
·
2. pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
9
·
2. pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
10
·
5. Redna likvidacija banke Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka
10
·
5. Redna likvidacija banke Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka
1
·
(1) Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke.
1
·
(1) Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke.
2
−
(2) Za likvidacijo banke na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače določeno.
2
+
(2) Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke Slovenije.
3
−
(3) Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev. Likvidacijski upravitelj banke
3
+
(3) Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena poda oceno o ustreznosti jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije mora mnenje podati v roku 30 dni. V primeru, da Banka Slovenije mnenja ne poda v roku 30 dni, lahko skupščina banke, takoj po izteku roka, sprejme sklep o prenehanju banke.
+
4
+
(4) Za likvidacijo banke na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače določeno.
+
5
+
(5) Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 152.c, 152.č, 152.d člena ter drugega odstavka 148. člena, pri čemer se dolžnost obveščanja o začetku redne likvidacije banke nanaša na likvidacijskega upravitelja.
+
6
+
(6) Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev. Likvidacijski upravitelj banke
1
−
Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana samo fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za člana uprave banke. Omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
1
+
(1) Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.
+
2
+
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko za likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke.
+
3
+
(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno. Omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
1
·
(1) Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
1
·
(1) Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
2
·
(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
2
·
(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
3
·
1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
3
·
1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
4
·
2. določi, v katerem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.
4
·
2. določi, v katerem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.
5
−
(3) Po začetku likvidacije lahko banka opravlja samo še tiste bančne posle, ki so določeni z odločbo iz drugega odstavka tega člena. Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
5
+
(3) Po začetku likvidacije lahko banka opravlja samo še tiste bančne posle, ki so določeni z odločbo iz drugega odstavka tega člena.
+
6
+
(4) Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
+
7
+
(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe. Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
1
·
(1) Banka mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).
1
·
(1) Banka mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).
2
·
(2) Če banka poleg bančnih storitev opravlja druge finančne storitve, mora pred vpisom ustrezne dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
2
·
(2) Če banka poleg bančnih storitev opravlja druge finančne storitve, mora pred vpisom ustrezne dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
3
−
(3) Če se banka združi z drugo banko oziroma drugo pravno osebo, mora pred vpisom v sodni register sklepa o pripojitvi oziroma spojitvi pri prevzemni banki, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev).
3
+
(3) Če se banka združi z drugo banko oziroma drugo pravno osebo oziroma če se banka deli, mora banka pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev).
4
·
(4) Banka mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljevanju: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).
4
·
(4) Banka mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljevanju: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).
5
·
(5) O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je banka pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
5
·
(5) O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je banka pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
1
·
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je potrebno priložiti:
1
·
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je potrebno priložiti:
2
·
1. statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2
·
1. statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
3
·
2. poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organizacijska zgradba banke, kadrovska struktura banke, računovodske politike in postopki ter organizacija in postopki notranje revizije;
3
·
2. poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organizacijska zgradba banke, kadrovska struktura banke, računovodske politike in postopki ter organizacija in postopki notranje revizije;
4
·
3. seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu banke;
4
·
3. seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu banke;
5
·
4. za delničarje, ki so imetniki kvalificiranih deležev:
5
·
4. za delničarje, ki so imetniki kvalificiranih deležev:
6
·
- izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra;
6
·
- izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra;
7
·
- če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini;
7
·
- če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini;
8
−
- računovodske izkaze za zadnji dve poslovni leti;
8
+
- letni poročili za zadnji dve poslovni leti;
+
9
+
- če je imetnik zavezan k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto;
9
·
5. seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave;
10
·
5. seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave;
10
·
6. dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
11
·
6. dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
11
·
(2) Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi druge finančne storitve, mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno navedbo teh drugih finančnih storitev. Pogoji za opravljanje bančnih storitev
12
·
(2) Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi druge finančne storitve, mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno navedbo teh drugih finančnih storitev. Pogoji za opravljanje bančnih storitev
1
·
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, če ugotovi, da banka izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.
1
·
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, če ugotovi, da banka izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.
2
−
(2) Če banka zahteva tudi izdajo dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev, Banka Slovenije v izreku odločbe izrecno navede, na katere druge finančne storitve se dovoljenje nanaša. Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
2
+
(2) Če banka zahteva tudi izdajo dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev, Banka Slovenije v izreku odločbe izrecno navede, na katere druge finančne storitve se dovoljenje nanaša.
+
3
+
(3) Banka Slovenije lahko z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev določi pogoje glede obsega in vrste storitev ter druge pogoje, ki jih mora zagotoviti banka pri opravljanju storitev, ki so predmet dovoljenja. Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
1
·
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev:
1
·
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev:
2
−
1. če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona,
2
+
1. če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona,
3
·
2. če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
3
·
2. če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
4
·
3. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da banka ni organizirana v skladu s tem zakonom,
4
·
3. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da banka ni organizirana v skladu s tem zakonom,
5
·
4. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za poslovanje banke, določeni s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
5
·
4. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za poslovanje banke, določeni s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
6
·
5. če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da banka kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v poslovnem načrtu predvidenega obsega bančnih oziroma drugih finančnih storitev,
6
·
5. če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da banka kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v poslovnem načrtu predvidenega obsega bančnih oziroma drugih finančnih storitev,
7
·
6. če so določbe statuta banke v nasprotju z določbami tega zakona oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
7
·
6. če so določbe statuta banke v nasprotju z določbami tega zakona oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
8
·
7. če drug zakon, ki ureja opravljanje posameznih drugih finančnih storitev, predvidenih v poslovnem načrtu banke, za opravljanje teh storitev določa posebne pogoje, in banka teh pogojev ne izpolnjuje,
8
·
7. če drug zakon, ki ureja opravljanje posameznih drugih finančnih storitev, predvidenih v poslovnem načrtu banke, za opravljanje teh storitev določa posebne pogoje, in banka teh pogojev ne izpolnjuje,
9
·
8. če banka ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev, na katere se zahteva za izdajo dovoljenja nanaša. Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
9
·
8. če banka ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev, na katere se zahteva za izdajo dovoljenja nanaša. Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
1
·
(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
1
·
(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
2
·
1. če banka ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2
·
1. če banka ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
3
·
2. če banka preneha z opravljanje bančnih storitev za več kot eno leto,
3
·
2. če banka preneha z opravljanje bančnih storitev za več kot eno leto,
4
·
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4
·
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
5
·
4. z zaključkom redne likvidacije banke.
5
·
4. z zaključkom redne likvidacije banke.
6
·
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena izda Banka Slovenije sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
6
·
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena izda Banka Slovenije sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
7
·
(3) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev:
7
·
(3) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev:
8
·
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,
8
·
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,
9
·
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je vročena odločba, s katero Banka Slovenije odloči o začetku postopka prisilne likvidacije,
9
·
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je vročena odločba, s katero Banka Slovenije odloči o začetku postopka prisilne likvidacije,
10
·
3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
10
·
3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
11
−
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev. Dovoljenje za združitev
11
+
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev. Dovoljenje za združitev oziroma delitev
1
−
(1) Za odločanje o dovoljenju za združitev se smiselno uporabljajo določbe 37. do 40. člena tega zakona.
1
+
(1) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 37. do 40. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.
2
·
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.
+
3
+
(3) Če zaradi združitve oziroma delitve nastane nova pravna oseba, ki bo opravljala bančne storitve, mora nova pravna oseba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
+
4
+
(4) Če se banka pripoji prevzemni družbi, ki ni banka, oziroma če del sredstev in obveznosti banke na podlagi delitve s prevzemom prevzame prevzemna družba, ki ni banka, in če bo prevzemna družba v navedenih primerih opravljala bančne storitve, mora prevzemna družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
+
5
+
(5) V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena Banka Slovenije združi postopek odločanja o dovoljenju za združitev oziroma delitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.
3
·
2. Opravljanje bančnih storitev izven območja Republike Slovenije Opravljanje dejavnosti v državi članici
6
·
2. Opravljanje bančnih storitev izven območja Republike Slovenije Opravljanje dejavnosti v državi članici
1
·
(1) Banka, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:
1
·
(1) Banka, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:
2
·
1. opis dejavnosti, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja;
2
·
1. opis dejavnosti, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja;
3
·
2. imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
3
·
2. imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
4
·
3. naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici.
4
·
3. naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici.
5
·
(2) Banka Slovenije mora najkasneje v roku treh mesecev obvestilo iz prvega odstavka tega člena s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
5
·
(2) Banka Slovenije mora najkasneje v roku treh mesecev obvestilo iz prvega odstavka tega člena s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
6
·
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:
6
·
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:
7
·
1. podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti,
7
·
1. podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti,
8
·
2. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.
8
·
2. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.
9
·
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja, zaključi, da obstoji utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.
9
·
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja, zaključi, da obstoji utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.
10
−
(5) Banka mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo. Banka Slovenije mora obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema. Neposredno opravljanje bančnih storitev v državi članici
10
+
(5) Banka mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo. Banka Slovenije mora obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema.
+
11
+
(6) Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše sestavine in lastnosti prilog k obvestilu iz prvega odstavka tega člena. Neposredno opravljanje bančnih storitev v državi članici
1
−
(1) Banka, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne bančne oziroma druge finančne storitve , lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.
1
+
(1) Banka, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne bančne oziroma druge finančne storitve iz Priloge I, Seznam dejavnosti, za katere velja vzajemno priznavanje, k Direktivi 2000/12/ES, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.
2
·
(2) Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja bančne oziroma druge finančne storitve prek podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
2
·
(2) Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja bančne oziroma druge finančne storitve prek podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
3
·
1. 90., 91. in 128. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
3
·
1. 90., 91. in 128. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
4
·
2. četrti odstavek 118. člena in 122. člen tega zakona,
4
·
2. četrti odstavek 118. člena in 122. člen tega zakona,
5
·
3. 103. in 104. člen tega zakona,
5
·
3. 103. in 104. člen tega zakona,
6
·
4. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za banke s sedežem v Republiki Sloveniji.
6
·
4. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za banke s sedežem v Republiki Sloveniji.
7
·
(3) Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja bančne oziroma druge finančne storitve veljajo določbe zakonov iz 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov.
7
·
(3) Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja bančne oziroma druge finančne storitve veljajo določbe zakonov iz 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov.
8
·
(4) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena in določbe 49., 50. in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tiste druge finančne organizacije držav članic, ki so v državi članici upravičene opravljati druge finančne storitve in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
8
·
(4) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena in določbe 49., 50. in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tiste druge finančne organizacije držav članic, ki so v državi članici upravičene opravljati druge finančne storitve in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
9
·
1. delničar oziroma družbenik druge finančne organizacije je ena ali več bank iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: banke delničarke), ki ima sedež v isti državi članici kot druga finančna organizacija;
9
·
1. delničar oziroma družbenik druge finančne organizacije je ena ali več bank iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: banke delničarke), ki ima sedež v isti državi članici kot druga finančna organizacija;
10
·
2. druga finančna organizacija v državi članici njenega sedeža dejansko opravlja druge finančne storitve, ki jih namerava opravljati na območju Republike Slovenije;
10
·
2. druga finančna organizacija v državi članici njenega sedeža dejansko opravlja druge finančne storitve, ki jih namerava opravljati na območju Republike Slovenije;
11
·
3. banka delničarka oziroma banke delničarke iz 1. točke tega odstavka imajo v drugi finančni organizaciji skupno najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic;
11
·
3. banka delničarka oziroma banke delničarke iz 1. točke tega odstavka imajo v drugi finančni organizaciji skupno najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic;
12
·
4. banka delničarka oziroma banke delničarke solidarno jamčijo za vse obveznosti druge finančne organizacije in s takšno zavezo soglaša pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka oziroma banke sedež in
12
·
4. banka delničarka oziroma banke delničarke solidarno jamčijo za vse obveznosti druge finančne organizacije in s takšno zavezo soglaša pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka oziroma banke sedež in
13
·
5. druga finančna organizacija je vključena v konsolidiran nadzor vseh oziroma posameznih bank delničark in so izpolnjene vse zahteve na konsolidirani podlagi glede kapitalske ustreznosti, omejitev velikih izpostavljenosti in naložb v kapitalu nefinančnih organizacij.
13
·
5. druga finančna organizacija je vključena v konsolidiran nadzor vseh oziroma posameznih bank delničark in so izpolnjene vse zahteve na konsolidirani podlagi glede kapitalske ustreznosti, omejitev velikih izpostavljenosti in naložb v kapitalu nefinančnih organizacij.
14
·
(5) Obvestilo pristojnega nadzornega organa Banki Slovenije iz prvega oziroma drugega odstavka 49. člena tega zakona mora poleg podatkov o drugi finančni organizaciji iz četrtega odstavka tega člena z vsebino, določeno v tretjem odstavku 44. člena tega zakona, obsegati tudi podatke o banki oziroma bankah delničarkah.
14
·
(5) Obvestilo pristojnega nadzornega organa Banki Slovenije iz prvega oziroma drugega odstavka 49. člena tega zakona mora poleg podatkov o drugi finančni organizaciji iz četrtega odstavka tega člena z vsebino, določeno v tretjem odstavku 44. člena tega zakona, obsegati tudi podatke o banki oziroma bankah delničarkah.
15
·
(6) Če pristojni nadzorni organ države članice obvesti Banko Slovenije, da je druga finančna organizacija države članice nehala izpolnjevati katerega od pogojev iz četrtega odstavka tega člena, se zanjo nehajo uporabljati določbe tega zakona, navedene v četrtem odstavku tega člena.
15
·
(6) Če pristojni nadzorni organ države članice obvesti Banko Slovenije, da je druga finančna organizacija države članice nehala izpolnjevati katerega od pogojev iz četrtega odstavka tega člena, se zanjo nehajo uporabljati določbe tega zakona, navedene v četrtem odstavku tega člena.
16
·
(7) Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
16
·
(7) Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
17
·
(8) Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji. Pričetek poslovanja
17
·
(8) Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji. Pričetek poslovanja
1
−
(1) Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice.
1
+
(1) Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka mora pristojni nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.
2
·
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi določb 194. do 201. člena tega zakona.
2
·
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi določb 194. do 201. člena tega zakona.
3
·
(3) Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije.
3
·
(3) Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije.
4
−
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 194. do 201. člena tega zakona zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami tega zakona iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona. Ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice
4
+
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 194. do 201. člena tega zakona zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami tega zakona iz drugega odstavka 48. člena tega zakona. Ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice
1
−
(1) Če banka države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz drugega odstavka 48. člena tega zakona oziroma če podružnica banke države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.
1
+
(1) Če banka države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona oziroma če podružnica banke države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz drugega odstavka 48. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.
2
·
(2) Če banka države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije pristojni nadzorni organ te države članice.
2
·
(2) Če banka države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije pristojni nadzorni organ te države članice.
3
−
4. Opravljanje dejavnosti tujih bank
3
+
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije banki države članice oziroma njeni podružnici za kršitve, storjene na območju Republike Slovenije, izreče tudi prepoved opravljanja bančnih storitev na območju Republike Slovenije.
4
−
4. 1. Podružnica tuje banke Opravljanje bančnih storitev tuje banke
4
+
(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.
+
5
+
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije banki države članice oziroma njeni podružnici izreče prepoved opravljanja bančnih storitev na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ države članice, če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma njene podružnice oziroma zaradi zaščite drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.
+
6
+
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora Banka Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
+
7
+
4. Opravljanje dejavnosti tujih bank 4.1. Podružnica tuje banke Opravljanje bančnih storitev tuje banke
1
·
(1) Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
1
·
(1) Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
2
·
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je potrebno priložiti:
2
·
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je potrebno priložiti:
3
·
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
3
·
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
4
·
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
4
·
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
5
·
3. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
5
·
3. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
6
·
4. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
6
·
4. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
7
·
5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične banke;
7
·
5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične banke;
8
·
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične banke udeležene z več kot 10%;
8
·
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične banke udeležene z več kot 10%;
9
·
7. opis bančnih storitev in drugih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
9
·
7. opis bančnih storitev in drugih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
10
·
8. dovoljenje nadzornega organa tuje banke za ustanovitev podružnice, oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tuje banke ni potrebno;
10
·
8. dovoljenje nadzornega organa tuje banke za ustanovitev podružnice, oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tuje banke ni potrebno;
11
·
9. izjavo tuje banke, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice, in vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
11
·
9. izjavo tuje banke, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice, in vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
12
·
10. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
12
·
10. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
13
·
11. drugo dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
13
·
11. drugo dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
14
·
(3) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke zahteva, da tuja banka na ozemlju Republike Slovenije deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na območju Republike Slovenije.
14
·
(3) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke zahteva, da tuja banka na ozemlju Republike Slovenije deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na območju Republike Slovenije.
15
·
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje banke, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, zaključi, da je podružnica finančno, upravljalsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
15
·
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje banke, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, zaključi, da je podružnica finančno, upravljalsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
16
−
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona. Uporaba določb
16
+
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
+
17
+
(6) Tuja banka, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko na območju Republike Slovenije preko podružnice opravlja bančne storitve in tiste druge finančne storitve, katerih opis je priložila zahtevi iz drugega odstavka tega člena.
+
18
+
(7) Če namerava tuja banka iz prvega odstavka tega člena na območju Republike Slovenije preko podružnice opravljati tudi druge finančne storitve, katerih opisa ni priložila zahtevi iz drugega odstavka tega člena, mora pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
+
19
+
(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 7. in 11. točke drugega odstavka tega člena ter določbe četrtega in petega odstavka tega člena. Uporaba določb
1
−
(1) Za tujo banko, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo določbe četrtega odstavka 118. člena tega zakona.
1
+
(1) Za tujo banko, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo določbe četrtega odstavka 118. in 122. člena tega zakona.
2
−
(2) Za podružnico banke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 5., 7., 8., 9. in 10. poglavja tega zakona. V primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona se za podružnico uporabljajo tudi določbe 12. poglavja tega zakona.
2
+
(2) Za tujo banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno podružnico in za poslovodje te podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
+
3
+
1. določbe 5., 7., 8., 9., 10. in 18. poglavja tega zakona,
+
4
+
2. določbe drugih zakonov, ki veljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije,
+
5
+
3. v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona: določbe 12. poglavja tega zakona.
3
·
(3) Za nadzor nad podružnico, ki jo je tuja banka ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.
6
·
(3) Za nadzor nad podružnico, ki jo je tuja banka ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.
4
·
(4) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.
7
·
(4) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.
5
·
(5) Banka Slovenije odvzame podružnici dovoljenje za ustanovitev tudi:
8
·
(5) Banka Slovenije odvzame podružnici dovoljenje za ustanovitev tudi:
6
·
1. če je nadzorni organ tuje banke tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev;
9
·
1. če je nadzorni organ tuje banke tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev;
7
·
2. če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge. Sistem zajamčenih vlog pri tuji podružnici
10
·
2. če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge. Sistem zajamčenih vlog pri tuji podružnici
1
·
(1) Podružnica tuje banke je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež tuja banka.
1
·
(1) Podružnica tuje banke je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež tuja banka.
2
·
(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici tuje banke ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
2
·
(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici tuje banke ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
3
−
(3) Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež tuja banka, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tuje banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve tuje podružnice v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
3
+
(3) Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež tuja banka, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tuje banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve tuje podružnice v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice. 4.2. Predstavništvo tuje banke Predstavništvo tuje banke
4
−
4. 2. Predstavništvo tuje banke Predstavništvo tuje banke
−
1
·
(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
1
·
(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
2
·
(2) Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti Banke Slovenije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:
2
·
(2) Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti Banke Slovenije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:
3
·
1. dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona;
3
·
1. dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona;
4
·
2. članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji, delovanju notranjih revizij;
4
·
2. članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji, delovanju notranjih revizij;
5
·
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji;
5
·
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji;
6
·
4. podružnicah bank v tujini in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji;
6
·
4. podružnicah bank v tujini in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji;
7
·
5. spoštovanju določb o obvladovanju tveganj iz 5. poglavja in 6. poglavja tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov;
7
·
5. spoštovanju določb o obvladovanju tveganj iz 5. poglavja in 6. poglavja tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov;
8
·
6. poročilih iz 91. člena tega zakona;
8
·
6. poročilih iz 91. člena tega zakona;
9
·
7. imetnikih kvalificiranih deležev iz 19. člena tega zakona;
9
·
7. imetnikih kvalificiranih deležev iz 19. člena tega zakona;
10
·
8. revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz 118. člena tega zakona;
10
·
8. revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz 118. člena tega zakona;
11
·
9. izvršenih ukrepih nadzora iz 130. člena tega zakona;
11
·
9. izvršenih ukrepih nadzora iz 130. člena tega zakona;
12
−
10. informacije, ki jih je Banka Slovenije pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic.
12
+
10. informacijah, ki jih je Banka Slovenije pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic oziroma tujih držav.
13
·
(3) Podatke iz drugega odstavka sme Banka Slovenije posredovati:
13
·
(3) Podatke iz drugega odstavka sme Banka Slovenije posredovati:
14
·
1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 58. člena tega zakona;
14
·
1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 58. člena tega zakona;
15
·
2. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
15
·
2. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
16
·
3. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
16
·
3. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
17
−
4. sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad banko;
17
+
4. sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad banko oziroma drugem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
18
−
5. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze banke.
18
+
5. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze banke;
19
−
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme Banka Slovenije podatke iz 10. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval Banki Slovenije. Obveščanje Evropske komisije
19
+
6. ministrstvu, pristojnem za finance, v obsegu, kot jih potrebuje za spremljanje finančnega sistema;
+
20
+
7. pristojnim organom sistema jamstva za vloge v drugih državah;
+
21
+
8. revizijski družbi, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila banke oziroma naloge revidiranja po 205. členu tega zakona, če jih potrebuje za izvedbo teh nalog;
+
22
+
9. pravnim osebam, ki v državah članicah upravljajo plačilne sisteme, če jih potrebujejo za opravljanje nalog upravljanja plačilnih sistemov in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
+
23
+
10. pravnim osebam, ki v tujih državah upravljajo plačilne sisteme, če jih potrebujejo za opravljanje nalog upravljanja plačilnih sistemov, ob pogoju vzajemnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
+
24
+
11. centralnim bankam držav članic, če jih potrebujejo za opravljanje njihovih pristojnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
+
25
+
12. centralnim bankam tujih držav, če jih potrebujejo za opravljanje njihovih pristojnosti, ob pogoju vzajemnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona.
+
26
+
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme Banka Slovenije podatke iz 10. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval Banki Slovenije.
+
27
+
(5) Upravljanje plačilnih sistemov po 9. oziroma 10. točki tretjega odstavka tega člena ima enak pomen kot upravljanje plačilnih sistemov po zakonu, ki ureja plačilni promet. Obveščanje Evropske komisije
1
−
Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo o zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona. Razmerja s tujimi državami
1
+
(1) Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo o zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo tudi o drugih zadevah, ki jih je treba sporočati Evropski komisiji po določbah pravnega reda Evropske unije. Razmerja s tujimi državami
1
·
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
1
·
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
2
·
1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2
·
1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
3
·
2. rezerve banke;
3
·
2. rezerve banke;
4
·
3. preneseni dobiček preteklih let;
4
·
3. preneseni dobiček preteklih let;
5
·
4. dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
5
·
4. dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
6
·
5. rezervacije za splošna bančna tveganja iz prvega odstavka 75. člena tega zakona;
6
·
5. rezervacije za splošna bančna tveganja iz prvega odstavka 75. člena tega zakona;
7
·
6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 1. do 3. in 5. točke tega odstavka.
7
·
6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 1. do 3. in 5. točke tega odstavka.
8
·
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
8
·
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
9
−
1. lastne delnice;
9
+
1. lastne delnice,
10
−
2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
10
+
2. neopredmetena dolgoročna sredstva,
11
−
3. prenesena izguba in izguba tekočega leta;
11
+
3. prenesena izguba in izguba tekočega leta,
12
·
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka. Dodatni kapital
12
·
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka. Dodatni kapital
1
·
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
1
·
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
2
−
1. osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2
+
1. osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic,
3
·
2. podrejeni dolžniški instrumenti,
3
·
2. podrejeni dolžniški instrumenti,
4
−
3. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka;
4
+
3. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.
5
·
(2) Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 67. člena tega zakona glede na višino temeljnega kapitala.
5
·
(2) Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 67. člena tega zakona glede na višino temeljnega kapitala.
6
·
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena banka. Izračun kapitala
6
·
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena banka. Izračun kapitala
1
·
Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s katerim določi:
1
·
Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s katerim določi:
2
·
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala banke in kapitalske ustreznosti,
2
·
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala banke in kapitalske ustreznosti,
3
·
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
3
·
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
4
·
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka 66. člena tega zakona,
4
·
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka 66. člena tega zakona,
5
·
4. podrobnejši način izračuna tveganjem prilagojene aktive s tem, da določi uteži za tehtanje kreditnih tveganj in faktorje za upoštevanje zunajbilančnih postavk,
5
·
4. podrobnejši način izračuna tveganjem prilagojene aktive s tem, da določi uteži za tehtanje kreditnih tveganj in faktorje za upoštevanje zunajbilančnih postavk,
6
−
5. podrobnejši način izračuna drugih kapitalskih zahtev.
6
+
5. podrobnejši način izračuna drugih kapitalskih zahtev,
+
7
+
6. pogoje za oprostitev izračunavanja in izpolnjevanja kapitalskih zahtev za valutna oziroma tržna tveganja,
+
8
+
7. pogoje, ki jih mora izpolnjevati interni model, da ga banka lahko uporabi za namen izračunavanja kapitalskih zahtev za valutna oziroma tržna tveganja.
7
·
3. Kapitalska ustreznost Minimalni kapital banke
9
·
3. Kapitalska ustreznost Minimalni kapital banke
1
·
(1) Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom banke in tveganju prilagojene aktive povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.
1
·
(1) Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom banke in tveganju prilagojene aktive povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.
2
−
(2) Količnik kapitalske ustreznosti mora vedno znašati najmanj 8% (količnik minimalne kapitalske ustreznosti). Tveganju prilagojena aktiva
2
+
(2) Količnik kapitalske ustreznosti mora vedno znašati najmanj 8% (količnik minimalne kapitalske ustreznosti).
+
3
+
(3) Banka Slovenije lahko posamezni banki z odločbo določi količnik minimalne kapitalske ustreznosti, ki je višji od količnika iz drugega odstavka tega člena (višji količnik minimalne kapitalske ustreznosti), vendar ne višji od 12%, če je to potrebno zaradi narave, vrste in obsega poslov, ki jih banka opravlja in tveganj, ki jim je v zvezi s tem izpostavljena. Z odločbo iz prejšnjega stavka Banka Slovenije določi ukrepe obvladovanja tveganj in druge ukrepe, ki jih mora banka opraviti, da bi zanjo ponovno začel veljati količnik iz drugega odstavka tega člena. Tveganju prilagojena aktiva
1
·
(1) Tveganju prilagojena aktiva je seštevek knjigovodskih stanj vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za oblikovane posebne rezervacije za te postavke, in tehtanih po stopnji kreditnih tveganj.
1
·
(1) Tveganju prilagojena aktiva je seštevek knjigovodskih stanj vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za oblikovane posebne rezervacije za te postavke, in tehtanih po stopnji kreditnih tveganj.
2
−
(2) Stopnje za tehtanje kreditnih tveganj določi Banka Slovenije v razponu od 0% za gotovino, terjatve do Banke Slovenije in kratkoročne terjatve do Republike Slovenije ter terjatve, zavarovane z denarnimi vlogami v banki, do 100% za terjatve brez kvalitetnega zavarovanja ter naložbe v osnovna sredstva in kapital, ki se ne odštevajo od kapitala banke.
2
+
(2) Stopnje za tehtanje kreditnih tveganj določi Banka Slovenije v razponu od 0% za gotovino, terjatve do Banke Slovenije in terjatve do Republike Slovenije ter terjatve, zavarovane z denarnimi vlogami v banki, do 100% za terjatve brez kvalitetnega zavarovanja ter naložbe v osnovna sredstva in kapital, ki se ne odštevajo od kapitala banke.
3
·
(3) Zunajbilančne postavke se pri izračunu tveganju prilagojene aktive upoštevajo z uporabo konverzijskih faktorjev, ki jih določi Banka Slovenije. Drugim tveganjem prilagojene postavke
3
·
(3) Zunajbilančne postavke se pri izračunu tveganju prilagojene aktive upoštevajo z uporabo konverzijskih faktorjev, ki jih določi Banka Slovenije. Drugim tveganjem prilagojene postavke
1
·
(1) Tržnim tveganjem prilagojene postavke se izračunajo tako, da se vrednosti vrednostnih papirjev oziroma drugih finančnih instrumentov, katerih imetnik je banka, ter terjatev in obveznosti banke iz poslov trgovanja z vrednostnimi papirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki jih je sklenila za svoj račun, pomnožijo z ustreznimi utežmi za tehtanje:
1
·
(1) Tržnim tveganjem prilagojene postavke se izračunajo tako, da se vrednosti vrednostnih papirjev oziroma drugih finančnih instrumentov, katerih imetnik je banka, ter terjatev in obveznosti banke iz poslov trgovanja z vrednostnimi papirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki jih je sklenila za svoj račun, pomnožijo z ustreznimi utežmi za tehtanje:
2
−
1. posebnih in splošnih tveganj spremembe cen vrednostnih papirjev;
2
+
1. posebnih in splošnih tveganj spremembe cen finančnih instrumentov,
3
−
2. tveganj izpolnitve nasprotne stranke;
3
+
2. tveganj neizpolnitve nasprotne stranke,
4
−
3. tveganj velike izpostavljenosti do posamezne osebe in z njo povezanih oseb.
4
+
3. tveganj preseganja velike izpostavljenosti na podlagi trgovanja.
5
−
(2) Valutnim tveganjem prilagojene postavke se ugotovijo tako, da se primerjajo vrednosti bilančnih in zunajbilančnih postavk v tujem denarju. Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij
5
+
(2) Valutnim tveganjem prilagojene postavke se ugotovijo tako, da se primerjajo vrednosti bilančnih in zunajbilančnih postavk v tujem denarju.
+
6
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko banka izračunava kapitalske zahteve za valutna oziroma tržna tveganja neposredno z uporabo internega modela, če za to predhodno pridobi soglasje Banke Slovenije. Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij
1
·
Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij se izračunajo kot vsota vrednosti naložb banke, ki presegajo omejitve določene v drugem odstavku 87. člena tega zakona oziroma prvem odstavku 88. členu tega zakona. Če naložbe banke presegajo tako omejitve določene v prvem odstavku 88. člena tega zakona kakor tudi omejitve, določene v drugem odstavku 87. člena zakona, se pri izračunu kapitalskih zahtev upošteva samo tista od obeh vrednosti, ki je višja.
1
·
Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij se izračunajo kot vsota vrednosti naložb banke, ki presegajo omejitve določene v drugem odstavku 87. člena tega zakona oziroma prvem odstavku 88. členu tega zakona. Če naložbe banke presegajo tako omejitve določene v prvem odstavku 88. člena tega zakona kakor tudi omejitve, določene v drugem odstavku 87. člena zakona, se pri izračunu kapitalskih zahtev upošteva samo tista od obeh vrednosti, ki je višja.
2
−
4. Drugi ukrepi obvladovanja tveganj
2
+
4. Drugi ukrepi obvladovanja tveganj 4.1. Skupne določbe Načrtovanje in izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj
3
−
4. 1. Skupne določbe Načrtovanje in izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj
−
1
·
(1) Banka lahko oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, namenjene kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja.
1
·
(1) Banka lahko oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, namenjene kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja.
2
·
(2) Če banka oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, mora v izkazu uspeha ločeno prikazovati prihodke in odhodke, povezane s povečevanjem oziroma zmanjševanjem teh rezervacij.
2
·
(2) Če banka oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, mora v izkazu uspeha ločeno prikazovati prihodke in odhodke, povezane s povečevanjem oziroma zmanjševanjem teh rezervacij.
3
·
(3) Banka mora oblikovati posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov.
3
·
(3) Banka mora oblikovati posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov.
4
−
(4) Za posebne rezervacije iz tretjega odstavka tega člena se štejejo tudi rezervacije, ki jih oblikuje banka glede na posebno tveganje neizterljivosti terjatev iz naslova zajamčenih vlog v primeru stečaja druge banke.
4
+
(4) Za posebne rezervacije iz tretjega odstavka tega člena se štejejo tudi rezervacije, ki jih oblikuje banka glede na posebno tveganje neizterljivosti terjatev iz naslova zajamčenih vlog v primeru stečaja druge banke. 4.2. Kreditna tveganja Kreditno tveganje
5
−
4. 2. Kreditna tveganja Kreditno tveganje
−
1
·
(1) Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.
1
·
(1) Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.
2
−
(2) Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.
2
+
(2) Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto zavarovanja terjatev banke. 4.3. Izpostavljenost Pojem izpostavljenosti
3
−
4. 3. Izpostavljenost Pojem izpostavljenosti
−
1
·
(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ne sme presegati višine 25% kapitala banke.
1
·
(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ne sme presegati višine 25% kapitala banke.
2
−
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost banke do osebe, ki je v razmerju do banke posredno ali neposredno obvladujoča družba oziroma, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko, ne sme presegati višine 20% kapitala banke.
2
+
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost banke do posamezne osebe iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, ne sme presegati 20% višine kapitala banke.
3
−
(3) Če banka preseže največjo dopustno izpostavljenost iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena in roke, v katerih bo te ukrepe opravila. Velika izpostavljenost
3
+
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko, ne sme presegati 20% kapitala banke.
+
4
+
(4) Vsota vseh izpostavljenosti banke do oseb iz drugega odstavka tega člena ne sme presegati 200% višine kapitala banke.
+
5
+
(5) Če banka preseže največjo dopustno izpostavljenost iz prvega do četrtega odstavka tega člena zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve s prvim do četrtim odstavkom tega člena in roke, v katerih bo te ukrepe opravila. Velika izpostavljenost
1
−
8. član uprave, član nadzornega sveta oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega odstavka.
1
+
(1) Osebe v posebnem razmerju do banke so:
2
·
1. član uprave banke,
2
·
1. član uprave banke,
3
·
2. član nadzornega sveta banke,
3
·
2. član nadzornega sveta banke,
4
·
3. prokurist banke,
4
·
3. prokurist banke,
5
·
4. pravna oseba, ki ni banka in katere član uprave oziroma prokurist je oseba iz 1., 2. oziroma 3. točke tega odstavka,
5
·
4. pravna oseba, ki ni banka in katere član uprave oziroma prokurist je oseba iz 1., 2. oziroma 3. točke tega odstavka,
6
·
5. fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 5% glasovalnih pravic oziroma najmanj 5% delež v kapitalu banke,
6
·
5. fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 5% glasovalnih pravic oziroma najmanj 5% delež v kapitalu banke,
7
·
6. pravna oseba, ki ni banka, in ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 10% glasovalnih pravic oziroma najmanj 10% delež v kapitalu banke,
7
·
6. pravna oseba, ki ni banka, in ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 10% glasovalnih pravic oziroma najmanj 10% delež v kapitalu banke,
8
·
7. ožji družinski člani oseb iz 1. do 3. točke in iz 5. točke tega odstavka,
8
·
7. ožji družinski člani oseb iz 1. do 3. točke in iz 5. točke tega odstavka,
9
·
8. član uprave, član nadzornega sveta oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega odstavka.
9
·
8. član uprave, član nadzornega sveta oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega odstavka.
10
·
(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. 4.4. Likvidnostna tveganja Upravljanje z likvidnostjo
10
·
(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. 4.4. Likvidnostna tveganja Upravljanje z likvidnostjo
1
·
(1) Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
1
·
(1) Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
2
·
(2) Banka mora za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:
2
·
(2) Banka mora za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:
3
·
1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
3
·
1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
4
·
2. redno spremljanje likvidnosti;
4
·
2. redno spremljanje likvidnosti;
5
−
3. sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
5
+
3. sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti. 4.5. Obrestna, valutna in druga tržna tveganja Uskladitev naložb
6
−
4. 5. Obrestna, valutna in druga tržna tveganja Uskladitev naložb
−
1
·
(1) Stanje neizravnanih postavk je razlika med aktivnimi in pasivnimi bilančnimi oziroma zunajbilančnimi postavkami, katerih višina je odvisna od spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov oziroma drugih tržnih tveganj.
1
·
(1) Stanje neizravnanih postavk je razlika med aktivnimi in pasivnimi bilančnimi oziroma zunajbilančnimi postavkami, katerih višina je odvisna od spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov oziroma drugih tržnih tveganj.
2
·
(2) Banka mora ločeno izračunavati stanje posameznih neizravnanih postavk, katerih višina je odvisna od posamezne spremembe iz prvega odstavka tega člena.
2
·
(2) Banka mora ločeno izračunavati stanje posameznih neizravnanih postavk, katerih višina je odvisna od posamezne spremembe iz prvega odstavka tega člena.
3
−
(3) Stanje posameznih neizravnanih postavk in skupno stanje vseh neizravnanih postavk ne sme preseči obsega, določenega s predpisom iz 4. točke 74. člena tega zakona.
3
+
(3) Stanje posameznih neizravnanih postavk in skupno stanje vseh neizravnanih postavk ne sme preseči obsega, določenega s predpisom iz 4. točke 74. člena tega zakona. 4.6. Naložbe v kapitalske deleže in nepremičnine Omejitev skupnega obsega naložb
4
−
4. 6. Naložbe v kapitalske deleže in nepremičnine Omejitev skupnega obsega naložb
−
1
·
(1) Vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu posamezne nefinančne organizacije ne sme presegati 15% višine kapitala banke.
1
·
(1) Vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu posamezne nefinančne organizacije ne sme presegati 15% višine kapitala banke.
2
−
(2) Določba tretjega odstavka 87. člena tega zakona se uporablja tudi za naložbe iz prvega odstavka tega člena.
2
+
(2) Določba tretjega odstavka 87. člena tega zakona se uporablja tudi za naložbe iz prvega odstavka tega člena. Predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v tuji finančni organizaciji
3
−
5. Ukrepi spremljanja tveganj in zagotavljanja kapitalske ustreznosti
−
4
−
5. 1. Izračunavanje in poročanje Količniki likvidnosti sredstev
−
+
1
+
(1) Banka mora pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi banki oziroma drugi finančni organizaciji s sedežem izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice (v nadaljnjem besedilu: tuja finančna organizacija) o nameri pridobitve pisno obvestiti Banko Slovenije, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.
+
2
+
(2) Banka iz prvega odstavka tega člena mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu tuje finančne organizacije ali na podlagi katere bo banka postala obvladujoča družba tuje finančne organizacije, o nameri pridobitve pisno obvestiti Banko Slovenije, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.
+
3
+
(3) Če namerava banka odtujiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v tuji finančni organizaciji zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
+
4
+
(4) V primeru, če vrednost naložbe ne dosega 10% kapitala banke ali če gre za naložbo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, mora banka o nameravani pridobitvi obvestiti Banko Slovenije v skladu s 127. členom tega zakona.
+
5
+
(5) Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
+
6
+
1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v tuji finančni organizaciji s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih,
+
7
+
2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za tujo finančno organizacijo,
+
8
+
3. letni poročili tuje finančne organizacije za zadnji dve poslovni leti,
+
9
+
4. če je tuja finančna organizacija po predpisih države sedeža zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnji dve poslovni leti,
+
10
+
5. seznam oseb, ki so povezane s tujo finančno organizacijo z opisom načina povezav,
+
11
+
6. strategijo upravljanja tuje finančne organizacije z oceno ekonomske učinkovitosti naložbe.
+
12
+
5. Ukrepi spremljanja tveganj in zagotavljanja kapitalske ustreznosti 5.1. Izračunavanje in poročanje Količniki likvidnosti sredstev
1
·
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko v bančni skupini, tudi na podlagi konsolidacije finančnega položaja bančne skupine.
1
·
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko v bančni skupini, tudi na podlagi konsolidacije finančnega položaja bančne skupine.
2
·
(2) Bančna skupina po tem zakonu obstoji, kadar je banka ali finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji nadrejena družba eni ali več bankam oziroma drugim finančnim organizacijam ali družbi za pomožne bančne storitve, s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje (v nadaljnjem besedilu: podrejene družbe).
2
·
(2) Bančna skupina po tem zakonu obstoji, kadar je banka ali finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji nadrejena družba eni ali več bankam oziroma drugim finančnim organizacijam ali družbi za pomožne bančne storitve, s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje (v nadaljnjem besedilu: podrejene družbe).
3
−
(3) Šteje se, da je banka ali finančni holding nadrejena družba v smislu drugega odstavka tega člena, če je v podrejenih družbah iz drugega odstavka tega člena:
3
+
(3) Banka oziroma finančni holding je nadrejena družba drugi družbi (podrejeni družbi) po drugem odstavku tega člena:
4
−
1. večinsko posredno ali neposredno udeležena,
4
+
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi, ali
5
−
2. ima posredno ali neposredno večino glasovalnih pravic,
5
+
2. če ima pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali nadzornega sveta druge družbe, ali
6
−
3. ima pravico imenovati večino članov uprave ali nadzornega sveta,
6
+
3. če ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe oziroma na podlagi drugega pravnega temelja, ali
7
−
4. ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv,
7
+
4. če ima v drugi družbi najmanj 20% glasovalnih pravic in je bila večina članov uprave ali nadzornega sveta te družbe, ki so opravljali to funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo še opravljajo takrat, ko je treba izdelati konsolidirana poročila, imenovana izključno zaradi izvrševanja glasovalnih pravic nadrejene družbe, ali
8
−
5. dejansko izvršuje prevladujoč vpliv,
8
+
5. če je delničar oziroma družbenik v drugi družbi in če na podlagi dogovora z drugim delničarjem oziroma družbenikom te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi, ali
9
−
6. ima na podlagi pogodbe z enim ali več drugimi delničarji oziroma družbeniki odvisne družbe pravico izvrševati njihove glasovalne pravice, tako da ima skupaj z lastnimi glasovalnimi pravicami večino, potrebno za imenovanje večine članov uprave oziroma nadzornega sveta, ali
9
+
6. če je udeležena v kapitalu druge družbe z najmanj 20%, ali
10
−
7. ima posredno ali neposredno najmanj 20% glasovalnih pravic oziroma udeležbe v kapitalu podrejene družbe, in izvršuje to udeležbo skupaj z eno ali več pravnih oseb, ki niso člani bančne skupine.
10
+
7. če po oceni Banke Slovenije nadrejena družba na katerikoli drugi podlagi izvršuje pomemben vpliv na drugo družbo.
11
·
(4) Bančna skupina obstoji tudi, če ima finančni holding sedež v državi članici in
11
·
(4) Bančna skupina obstoji tudi, če ima finančni holding sedež v državi članici in
12
·
1. je finančnemu holdingu na enega od načinov iz tretjega odstavka tega člena podrejena najmanj ena banka s sedežem v Republiki Sloveniji, in
12
·
1. je finančnemu holdingu na enega od načinov iz tretjega odstavka tega člena podrejena najmanj ena banka s sedežem v Republiki Sloveniji, in
13
·
2. finančnemu holdingu ni podrejena nobena banka, ki ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve, in ki ima sedež v državi sedeža finančnega holdinga, in
13
·
2. finančnemu holdingu ni podrejena nobena banka, ki ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve, in ki ima sedež v državi sedeža finančnega holdinga, in
14
·
3. ima banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je podrejena finančnemu holdingu višjo bilančno vsoto kot katerakoli druga banka, ki je podrejena temu holdingu in ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve; kadar ima finančnemu holdingu podrejena banka s sedežem v Republiki Sloveniji enako bilančno vsoto kot druga temu holdingu podrejena banka, gre za bančno skupino po tem zakonu, če je banka s sedežem v Republiki Sloveniji prej pridobila pravico opravljati bančne storitve.
14
·
3. ima banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je podrejena finančnemu holdingu višjo bilančno vsoto kot katerakoli druga banka, ki je podrejena temu holdingu in ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve; kadar ima finančnemu holdingu podrejena banka s sedežem v Republiki Sloveniji enako bilančno vsoto kot druga temu holdingu podrejena banka, gre za bančno skupino po tem zakonu, če je banka s sedežem v Republiki Sloveniji prej pridobila pravico opravljati bančne storitve.
15
−
(5) Za posredno udeležbo v smislu tretjega odstavka tega člena se šteje udeležba preko neposrednega imetnika kapitalskega deleža oziroma glasovalnih pravic, pri katerem je nadrejena družba udeležena z najmanj 20% deležem v kapitalu oziroma glasovalnih pravicah.
15
+
(5) Pri uporabi 1., 2., 4. in 5. točke tretjega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam oziroma pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice oziroma pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe.
16
·
(6) Za nadrejeno družbo v bančni skupini se ne glede na tretji odstavek tega člena ne šteje:
16
·
(6) Za nadrejeno družbo v bančni skupini se ne glede na tretji odstavek tega člena ne šteje:
17
·
1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejena drugi banki s sedežem v Republiki Sloveniji,
17
·
1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejena drugi banki s sedežem v Republiki Sloveniji,
18
·
2. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki oziroma drugemu finančnem holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji,
18
·
2. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki oziroma drugemu finančnem holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji,
19
·
3. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki, ki ima v drugi državi članici pravico opravljati bančne storitve.
19
·
3. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki, ki ima v drugi državi članici pravico opravljati bančne storitve.
20
−
(7) Banka Slovenije se lahko dogovori z nadzornimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor posameznih podrejenih bank v bančni skupini, za porazdelitev nalog v zvezi z nadzorom finančnega položaja bančne skupine. Pojmi povezani z bančno skupino
20
+
(7) Banka Slovenije se lahko dogovori z nadzornimi organi držav članic in tujih držav, pristojnimi za nadzor posameznih oseb v bančni skupini, za porazdelitev nalog v zvezi z nadzorom finančnega položaja bančne skupine. Pojmi povezani z bančno skupino
1
·
(1) Finančni holding je pravna oseba,
1
·
(1) Finančni holding je pravna oseba,
2
·
1. ki ni banka;
2
·
1. ki ni banka;
3
·
2. katere glavna dejavnost je pridobivanje oziroma imetništvo kvalificiranih deležev oziroma opravljanje drugih finančnih storitev;
3
·
2. katere glavna dejavnost je pridobivanje oziroma imetništvo kvalificiranih deležev oziroma opravljanje drugih finančnih storitev;
4
·
3. ki so mu podrejene izključno oziroma pretežno banke oziroma druge finančne organizacije, pri čemer za presojo pretežno podrejenih družb ni odločilno njihovo število, temveč bilančna vsota, višina kapitala, knjigovodska vrednost deležev in druga gospodarska merila, in
4
·
3. ki so mu podrejene izključno oziroma pretežno banke oziroma druge finančne organizacije, pri čemer za presojo pretežno podrejenih družb ni odločilno njihovo število, temveč bilančna vsota, višina kapitala, knjigovodska vrednost deležev in druga gospodarska merila, in
5
·
4. kateri je podrejena vsaj ena banka.
5
·
4. kateri je podrejena vsaj ena banka.
6
·
(2) Družba za pomožne bančne storitve je pravna oseba,
6
·
(2) Družba za pomožne bančne storitve je pravna oseba,
7
·
1. katere dejavnost je neposredno povezana z opravljanjem bančnih storitev, oziroma
7
·
1. katere dejavnost je neposredno povezana z opravljanjem bančnih storitev, oziroma
8
·
2. katere dejavnost obsega upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov oziroma opravljanje podobnih poslov, in ima naravo pomožne dejavnosti v razmerju do glavne dejavnosti ene ali več bank. Obveznosti nadrejene banke v bančni skupini
8
·
2. katere dejavnost obsega upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov oziroma opravljanje podobnih poslov, in ima naravo pomožne dejavnosti v razmerju do glavne dejavnosti ene ali več bank. Obveznosti nadrejene banke v bančni skupini
1
·
(1) Podrejene družbe v bančni skupini morajo posredovati nadrejeni družbi vse podatke in informacije, ki jih ta potrebuje za konsolidacijo in zagotoviti ustrezne postopke notranjega nadzora nad pravilnostjo teh podatkov in informacij.
1
·
(1) Podrejene družbe v bančni skupini morajo posredovati nadrejeni družbi vse podatke in informacije, ki jih ta potrebuje za konsolidacijo in zagotoviti ustrezne postopke notranjega nadzora nad pravilnostjo teh podatkov in informacij.
2
·
(2) Pravne osebe iz petega odstavka 95. člena tega zakona morajo banki, ki jim je nadrejena, sporočati podatke o njihovih udeležbah v drugih pravnih osebah, ki so pomembni za presojo, ali obstoji obveznost konsolidacije nadrejene banke v zvezi s posredno udeležbo.
2
·
(2) Pravne osebe iz petega odstavka 95. člena tega zakona morajo banki, ki jim je nadrejena, sporočati podatke o njihovih udeležbah v drugih pravnih osebah, ki so pomembni za presojo, ali obstoji obveznost konsolidacije nadrejene banke v zvezi s posredno udeležbo.
3
·
(3) Nadrejena banka v bančni skupini mora zagotoviti, da ji podrejene družbe v bančni skupini in nadrejeni finančni holding posredujejo podatke, ki so potrebni za konsolidacijo. Če nadrejeni finančni holding v bančni skupini nadrejeni banki ne posreduje podatkov, potrebnih za konsolidacijo, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.
3
·
(3) Nadrejena banka v bančni skupini mora zagotoviti, da ji podrejene družbe v bančni skupini in nadrejeni finančni holding posredujejo podatke, ki so potrebni za konsolidacijo. Če nadrejeni finančni holding v bančni skupini nadrejeni banki ne posreduje podatkov, potrebnih za konsolidacijo, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.
4
·
(4) Podatki in informacije, potrebni za konsolidacijo v smislu prvega do tretjega odstavka tega člena, so tisti, ki se nanašajo na:
4
·
(4) Podatki in informacije, potrebni za konsolidacijo v smislu prvega do tretjega odstavka tega člena, so tisti, ki se nanašajo na:
5
·
1. aktivne in pasivne bilančne in zunajbilančne postavke,
5
·
1. aktivne in pasivne bilančne in zunajbilančne postavke,
6
·
2. kapital,
6
·
2. kapital,
7
·
3. veliko izpostavljenost,
7
·
3. veliko izpostavljenost,
8
·
4. letno poročilo s prilogami,
8
·
4. letno poročilo s prilogami,
9
·
5. stanja neizravnanih postavk,
9
·
5. stanja neizravnanih postavk,
10
·
6. naložbe v kapital nefinančnih organizacij,
10
·
6. naložbe v kapital nefinančnih organizacij,
11
−
7. druge postavke, ki vplivajo na konsolidacijo v zvezi z likvidnostnimi ter tečajnimi, obrestnimi in drugimi tržnimi tveganji. Obveščanje Banke Slovenije in razkrivanje podatkov
11
+
7. druge postavke, ki vplivajo na konsolidacijo v zvezi z likvidnostnimi ter tečajnimi, obrestnimi in drugimi tržnimi tveganji.
+
12
+
(5) Obveznost posredovanja podatkov za podrejene družbe iz prvega do četrtega odstavka tega člena velja tudi, kadar nadrejena družba nima sedeža v Republiki Sloveniji. Obveščanje Banke Slovenije in razkrivanje podatkov
1
·
(1) Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s posamezno stranko.
1
·
(1) Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s posamezno stranko.
2
−
(2) Zaupni so tudi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na tekočih in žiro računih. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
2
+
(2) Zaupni so tudi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na transakcijskih računih. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
1
·
(1) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 103. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
1
·
(1) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 103. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
2
·
(2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
2
·
(2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
3
·
1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
3
·
1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
4
·
2. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
4
·
2. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
5
·
3. določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
5
·
3. določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
6
·
4. če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu,
6
·
4. če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu,
7
·
5. če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in predložitev teh pisno podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
7
·
5. če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in predložitev teh pisno podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
8
·
6. če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
8
·
6. če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
9
·
7. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
9
·
7. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
10
−
8. če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Uporaba zaupnih podatkov
10
+
8. če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
+
11
+
9. v primerih iz 101. člena tega zakona. Uporaba zaupnih podatkov
1
−
(1) Notranja revizija izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem banke z namenom preverjanja, če banka:
1
+
(1) Notranje revidiranje obsega:
2
−
1. opravlja bančne in druge finančne storitve pravilno in v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ter notranjimi pravili, ki urejajo poslovanje banke,
2
+
1. pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol,
3
−
2. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja računovodska ter druga poročila v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ter notranjimi pravili, ki urejajo poslovanje banke.
3
+
2. presojo izvajanja in učinkovitosti postopkov z obvladovanjem tveganj ter metodologij ocenjevanja tveganj,
+
4
+
3. presojo sistema ocenjevanja kapitala banke glede na njeno oceno tveganj,
+
5
+
4. presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami,
+
6
+
5. presojo točnosti in zanesljivosti računovodskih evidenc in finančnih poročil,
+
7
+
6. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi,
+
8
+
7. preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi,
+
9
+
8. izvajanje posebnih preiskav.
4
·
(2) Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s strokovnimi načeli in standardi notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter pravili delovanja notranje revizije, ki jih v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava banke.
10
·
(2) Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s strokovnimi načeli in standardi notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter pravili delovanja notranje revizije, ki jih v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava banke.
5
−
(3) Notranja revizija mora uskladiti metode svojega dela z delom zunanjih revizorjev banke, ki pregledujejo letne računovodske izkaze oziroma opravljajo posebno revizijo na zahtevo Banke Slovenije oziroma posebno ali izredno revizijo na podlagi določb zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97). Delavci notranje revizije
11
+
(3) Notranja revizija mora uskladiti metode svojega dela z delom zunanjih revizorjev banke, ki pregledujejo letne računovodske izkaze oziroma opravljajo posebno revizijo na zahtevo Banke Slovenije oziroma posebno ali izredno revizijo na podlagi določb Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97). Delavci notranje revizije
1
−
(1) Notranja revizija mora najmanj za vsako trimesečje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1
+
(1) Notranja revizija mora najmanj za vsako polletje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
2
·
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2
·
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
3
·
2. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
3
·
2. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
4
·
3. kršitve in nepravilnosti, ki jih je notranja revizija ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti,
4
·
3. kršitve in nepravilnosti, ki jih je notranja revizija ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti,
5
·
4. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila notranja revizija.
5
·
4. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila notranja revizija.
6
·
(2) Notranja revizija mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
6
·
(2) Notranja revizija mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
7
·
1. poročilo o uresničitvi letnega programa dela,
7
·
1. poročilo o uresničitvi letnega programa dela,
8
·
2. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
8
·
2. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
9
−
(3) Trimesečno in letno poročilo mora notranja revizija predložiti upravi in nadzornemu svetu.
9
+
(3) Polletno in letno poročilo mora notranja revizija predložiti upravi in nadzornemu svetu.
10
−
(4) Uprava mora letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta uvrstiti na dnevni red skupščine hkrati z revidiranim letnim poročilom banke. Obveščanje uprave banke in nadzornega sveta
10
+
(4) Uprava mora skupščini banke predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 274.a člena ZGD. Obveščanje uprave banke in nadzornega sveta
1
·
(1) Letno poročilo banke in konsolidirano letno poročilo bančne skupine mora pregledati pooblaščeni revizor.
1
·
(1) Letno poročilo banke in konsolidirano letno poročilo bančne skupine mora pregledati pooblaščeni revizor.
2
·
(2) Naloge revidiranja letnih poročil iz prvega odstavka tega člena lahko pri revizijski družbi opravlja pooblaščeni revizor, ki ima pooblastilo Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revidiranja.
2
·
(2) Naloge revidiranja letnih poročil iz prvega odstavka tega člena lahko pri revizijski družbi opravlja pooblaščeni revizor, ki ima pooblastilo Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revidiranja.
3
−
(3) Naloge revidiranja letnega in konsolidiranega letnega poročila nadrejene banke v bančni skupini in letnih poročil podrejenih družb v tej bančni skupini mora opraviti ista revizijska družba.
3
+
(3) Naloge revidiranja letnega in konsolidiranega letnega poročila nadrejene banke v bančni skupini in letnih poročil podrejenih družb v tej bančni skupini mora opraviti ista revizijska družba razen če to ni mogoče zaradi predpisov drugih držav oziroma če temu nasprotuje pristojni nadzorni organ druge države.
4
−
(4) Banka mora Banki Slovenije in ministrstvu, pristojnem za finance predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta. Poročanje Banki Slovenije
4
+
(4) Banka mora Banki Slovenije predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta. Poročanje Banki Slovenije
1
−
Če revizor pri pregledu ugotovi, da banka oziroma z banko povezana oseba krši pravila o obvladovanju tveganj ter banki zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Dolžnost banke do posredovanja informacij
1
+
(1) Če revizor pri pregledu ugotovi, da banka oziroma z banko povezana oseba krši pravila o obvladovanju tveganj ter banki zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
+
2
+
(2) Revizor mora Banki Slovenije na njeno zahtevo posredovati tudi druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom. Glede posredovanja po prejšnjem stavku za revizorja ne velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Podatke iz prvega stavka sme Banka Slovenije uporabiti samo za namene, zaradi katerih so bili pridobljeni. Dolžnost banke do posredovanja informacij
1
−
(1) Banka v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat tedensko, objavi povzetek revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v 15 dneh po sprejemu na skupščini, vendar najkasneje v šestih mesecih po preteku koledarskega leta.
1
+
(1) Banka v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat tedensko, objavi povzetek revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po preteku koledarskega leta.
2
−
(2) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena. XI. NADZOR NAD BANKAMI
2
+
(2) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena ter obseg podatkov, ki jih morajo objaviti podružnice bank, bank držav članic in tujih bank. XI. NADZOR NAD BANKAMI
3
·
1. Splošne določbe Nadzor nad bankami
3
·
1. Splošne določbe Nadzor nad bankami
1
·
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami z namenom preverjanja, če banke spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga pravila, določena s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje bank, in predpisi izdanimi na njihovi podlagi.
1
·
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami z namenom preverjanja, če banke spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga pravila, določena s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje bank, in predpisi izdanimi na njihovi podlagi.
2
·
(2) Banka Slovenije opravlja nadzor tudi nad pravnimi osebami, povezanimi z banko, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem banke.
2
·
(2) Banka Slovenije opravlja nadzor tudi nad pravnimi osebami, povezanimi z banko, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem banke.
3
·
(3) Če je za nadzor nad posamezno družbo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te družbe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.
3
·
(3) Če je za nadzor nad posamezno družbo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te družbe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.
4
−
(4) Banka Slovenije opravlja tudi nadzor nad hranilno kreditnimi službami z namenom preverjanja, če hranilno kreditne službe spoštujejo določbe 5., 8., 9., 10., 12. in 13. poglavja tega zakona. Način opravljanja nadzora
4
+
(4) Banka Slovenije opravlja tudi nadzor nad hranilno kreditnimi službami z namenom preverjanja, če hranilno kreditne službe spoštujejo določbe tega zakona, ki se na podlagi prvega odstavka 241. člena tega zakona uporabljajo za hranilno kreditne službe, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter določbe drugih zakonov, ki urejajo poslovanje bank, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Način opravljanja nadzora
1
·
(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1
·
(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
2
·
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
2
·
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
3
·
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3
·
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
4
·
3. imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev iz 18. člena tega zakona,
4
·
3. imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev iz 18. člena tega zakona,
5
·
4. razrešitvi in imenovanju članov uprave,
5
·
4. razrešitvi in imenovanju članov uprave,
6
·
5. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva, oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica,
6
·
5. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva, oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica,
7
·
6. vsaki načrtovani spremembi kapitala banke za 25% oziroma več,
7
·
6. vsaki načrtovani spremembi kapitala banke za 25% oziroma več,
8
−
7. naložbah v kapital nefinančnih organizacij,
8
+
7. pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb,
9
·
8. nastanku velike izpostavljenosti,
9
·
8. nastanku velike izpostavljenosti,
10
·
9. pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
10
·
9. pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
11
·
10. prenehanju opravljanja določenih bančnih oziroma drugih finančnih storitev.
11
·
10. prenehanju opravljanja določenih bančnih oziroma drugih finančnih storitev.
12
·
(2) Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:
12
·
(2) Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:
13
·
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
13
·
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
14
·
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
14
·
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
15
−
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije
15
+
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona,
+
16
+
4. če je banka začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je banka začela z razvojem nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo,
+
17
+
5. drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na varno in skrbno poslovanje banke. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije
1
·
Banka Slovenije izda sklep o poročanju, s katerim predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz 127. člena tega zakona, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz 127. člena tega zakona.
1
·
Banka Slovenije izda sklep o poročanju, s katerim predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz 127. člena tega zakona, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz 127. člena tega zakona.
2
−
3. Ukrepi nadzora
2
+
3. Ukrepi nadzora 3.1. Splošna določba Ukrepi nadzora
3
−
3. 1. Splošna določba Ukrepi nadzora
−
1
·
Ukrepi nadzora nad banko po tem zakonu so:
1
·
Ukrepi nadzora nad banko po tem zakonu so:
2
·
1. odreditev odprave kršitev;
2
·
1. odreditev odprave kršitev;
3
·
2. odreditev dodatnih ukrepov;
3
·
2. odreditev dodatnih ukrepov;
4
·
3. prepoved opravljanja določenih bančnih poslov oziroma drugih finančnih storitev;
4
·
3. prepoved opravljanja določenih bančnih poslov oziroma drugih finančnih storitev;
5
·
4. odvzem dovoljenja;
5
·
4. odvzem dovoljenja;
6
·
5. izredna uprava;
6
·
5. izredna uprava;
7
·
6. prisilna likvidacija banke;
7
·
6. prisilna likvidacija banke;
8
−
7. odločanje o razlogih za stečaj banke.
8
+
7. odločanje o razlogih za stečaj banke. 3.2. Odprava kršitev Odredba o odpravi kršitev
9
−
3. 2. Odprava kršitev Odredba o odpravi kršitev
−
1
·
(1) Banka mora v roku iz drugega odstavka 131. člena tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
1
·
(1) Banka mora v roku iz drugega odstavka 131. člena tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
2
·
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev ali so kršitve odpravljene.
2
·
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev ali so kršitve odpravljene.
3
·
(3) Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.
3
·
(3) Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.
4
−
(4) Banka Slovenije mora odločbo oziroma odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati tridesetih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o obvladovanju tveganj
4
+
(4) Banka Slovenije mora odločbo oziroma odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o obvladovanju tveganj
1
·
(1) Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, lahko z odredbo o odpravi kršitev odredi tudi naslednje dodatne ukrepe:
1
·
(1) Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, lahko z odredbo o odpravi kršitev odredi tudi naslednje dodatne ukrepe:
2
·
1. naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala banke;
2
·
1. naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala banke;
3
·
2. naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:
3
·
2. naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:
4
·
- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki,
4
·
- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki,
5
·
- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev dobička,
5
·
- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev dobička,
6
·
3. naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave;
6
·
3. naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave;
7
·
4. prepove banki dajanje posojil oziroma opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih poslov za določene osebe z neprimerno kreditno boniteto;
7
·
4. prepove banki dajanje posojil oziroma opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih poslov za določene osebe z neprimerno kreditno boniteto;
8
·
5. prepove banki sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, povezanimi družbami ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko povezana oseba;
8
·
5. prepove banki sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, povezanimi družbami ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko povezana oseba;
9
·
6. naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za:
9
·
6. naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za:
10
·
- izboljšanje postopkov upravljanja s tveganji;
10
·
- izboljšanje postopkov upravljanja s tveganji;
11
·
- spremembo področij poslovanja banke;
11
·
- spremembo področij poslovanja banke;
12
·
- omejitev dajanja posojil;
12
·
- omejitev dajanja posojil;
13
·
- izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke;
13
·
- izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke;
14
·
- pravilno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk;
14
·
- pravilno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk;
15
·
- izboljšanje računovodsko informacijskega sistema;
15
·
- izboljšanje računovodsko informacijskega sistema;
16
·
- izboljšanje postopkov notranjih kontrol in notranjega revidiranja;
16
·
- izboljšanje postopkov notranjih kontrol in notranjega revidiranja;
17
·
- druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o obvladovanju tveganj:
17
·
- druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o obvladovanju tveganj:
18
−
7. naloži banki izvedbo ukrepov, določenih z zakonom o Banki Slovenije (Uradni list RS/I, št. 1-17/91).
18
+
7. naloži banki izvedbo ukrepov, določenih z zakonom o Banki Slovenije (Uradni list RS/I, št. 1/91).
19
·
(2) Šteje se, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, če:
19
·
(2) Šteje se, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, če:
20
·
1. ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona;
20
·
1. ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona;
21
·
2. ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
21
·
2. ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
22
·
3. ne sprejme ukrepov in določi pravil za ustrezno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk oziroma če te postavke vrednoti v nasprotju s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
22
·
3. ne sprejme ukrepov in določi pravil za ustrezno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk oziroma če te postavke vrednoti v nasprotju s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
23
·
4. opravlja druge finančne storitve, za katere ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije, oziroma če opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
23
·
4. opravlja druge finančne storitve, za katere ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije, oziroma če opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
24
·
5. sklepa pravne posle oziroma opravlja pravna dejanja, na podlagi katerih nastane izpostavljenost banke do posamezne osebe v nasprotju z določbami tega zakona;
24
·
5. sklepa pravne posle oziroma opravlja pravna dejanja, na podlagi katerih nastane izpostavljenost banke do posamezne osebe v nasprotju z določbami tega zakona;
25
·
6. izplača dividende v nasprotju s 93. členom tega zakona;
25
·
6. izplača dividende v nasprotju s 93. členom tega zakona;
26
·
7. pogosto krši obveznosti pravočasnega in pravilnega poročanja, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
26
·
7. pogosto krši obveznosti pravočasnega in pravilnega poročanja, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
27
·
8. sklepa navidezne posle z namenom napačnega prikazovanja finančnega položaja ali izpostavljenosti banke;
27
·
8. sklepa navidezne posle z namenom napačnega prikazovanja finančnega položaja ali izpostavljenosti banke;
28
·
9. opravlja druge posle, ki lahko ogrozijo njeno likvidnost oziroma solventnost;
28
·
9. opravlja druge posle, ki lahko ogrozijo njeno likvidnost oziroma solventnost;
29
−
10. ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja sredstev za izplačilo zajamčenih vlog.
29
+
10. ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja sredstev za izplačilo zajamčenih vlog. 3.3. Odvzem dovoljenja Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
30
−
3. 3. Odvzem dovoljenja Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
−
1
−
Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 135. člena tega zakona.
1
+
Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 135. člena tega zakona. 3.4. Izredna uprava Odločba o izredni upravi
2
−
3. 4. Izredna uprava Odločba o izredni upravi
−
1
·
(1) Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi v naslednjih primerih:
1
·
(1) Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi v naslednjih primerih:
2
·
1. če je banki odredila dodatne ukrepe iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in banka v rokih določenih za izvajanje dodatnih ukrepov ni pričela z izvajanjem teh ukrepov oziroma jih ni izvedla,
2
·
1. če je banki odredila dodatne ukrepe iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in banka v rokih določenih za izvajanje dodatnih ukrepov ni pričela z izvajanjem teh ukrepov oziroma jih ni izvedla,
3
·
2. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona;
3
·
2. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona;
4
·
3. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma solventnost.
4
·
3. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma solventnost.
5
−
(2) Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta. Člani izredne uprave
5
+
(2) Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta.
+
6
+
(3) Če Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
+
7
+
(4) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe. Člani izredne uprave
1
−
(1) Če Banka Slovenije na podlagi poročila izredne uprave iz prvega oziroma drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da je zaradi zagotovitve minimalnega kapitala banke oziroma zaradi odprave vzrokov nelikvidnosti ali nesolventnosti banke, potrebno ustrezno povečati osnovni kapital banke z novimi denarnimi vložki, naloži izredni upravi, da skliče skupščino delničarjev banke in ji predlaga sprejem sklepa o takšnem povečanju osnovnega kapitala.
1
+
(1) Če Banka Slovenije na podlagi poročila izredne uprave iz prvega oziroma drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da je zaradi zagotovitve minimalnega kapitala banke oziroma zaradi odprave vzrokov nelikvidnosti ali nesolventnosti banke, potrebno ustrezno povečati osnovni kapital banke z novimi denarnimi vložki, naloži izredni upravi, da skliče skupščino delničarjev banke in ji predlaga sprejem sklepa o takšnem povečanju osnovnega kapitala. Banka Slovenije lahko izredni upravi naloži, za kateri dan mora sklicati skupščino delničarjev banke, vendar mora med objavo sklica in zasedanjem skupščine delničarjev banke miniti najmanj teden dni.
2
−
(2) Izredna uprava mora objaviti sklic skupščine zaradi odločanja o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena najkasneje v roku 8 dni po prejemu naloga Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.
2
+
(2) Izredna uprava mora objaviti sklic skupščine delničarjev banke zaradi odločanja o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena najkasneje v roku 3 dni po prejemu naloga Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.
3
·
(3) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz 144. člena tega zakona. Pravica odkupa delnic banke
3
·
(3) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz 144. člena tega zakona. Pravica odkupa delnic banke
1
·
(1) Kadar med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se predčasno aktivira jamstvo za zajamčene vloge.
1
·
(1) Kadar med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se predčasno aktivira jamstvo za zajamčene vloge.
2
·
(2) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije tudi prepove banki opravljati katerakoli izplačila razen izplačil iz naslova dospelih zajamčenih vlog in izplačila plač delavcem banke do višine zajamčenih plač.
2
·
(2) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije tudi prepove banki opravljati katerakoli izplačila razen izplačil iz naslova dospelih zajamčenih vlog in izplačila plač delavcem banke do višine zajamčenih plač.
3
·
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka Slovenije banki likvidna sredstva kot kredit za izplačilo dospelih zajamčenih vlog na poseben račun banke.
3
·
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka Slovenije banki likvidna sredstva kot kredit za izplačilo dospelih zajamčenih vlog na poseben račun banke.
4
·
(4) Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.
4
·
(4) Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.
5
·
(5) Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz drugega odstavka tega člena za največ tri mesece.
5
·
(5) Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz drugega odstavka tega člena za največ tri mesece.
6
·
(6) Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
6
·
(6) Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
7
·
(7) Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih vlog v primeru stečaja.
7
·
(7) Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih vlog v primeru stečaja.
8
·
(8) Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.
8
·
(8) Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.
9
−
(9) Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 153., 155., 158. in 159. člena tega zakona.
9
+
(9) Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 153., 155., 158. in 159. člena tega zakona. Predčasno aktiviranje jamstva za zajamčene vloge v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici
10
−
3. 5. Prisilna likvidacija Razlogi za začetek prisilne likvidacije
−
+
1
+
(1) Kadar Banka Slovenije v času trajanja izredne uprave v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, izda odločbo o predčasnem aktiviranju jamstva za zajamčene vloge, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
+
2
+
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.
+
3
+
(3) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka tega člena, v obliki povzetka, objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v dveh časopisih države članice, v kateri ima banka podružnico. Povzetek odločbe se objavi v slovenskem jeziku in v jeziku države članice, v kateri ima banka podružnico.
+
4
+
(4) Objava povzetka mora vsebovati zlasti naslednje:
+
5
+
- pravno podlago in razloge za izdajo odločbe;
+
6
+
- ime in naslov organa, ki bo odločal o pritožbi zoper odločbo;
+
7
+
- rok za vložitev pritožbe zoper odločbo. 3.5. Prisilna likvidacija Razlogi za začetek prisilne likvidacije
1
·
(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije v naslednjih primerih:
1
·
(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije v naslednjih primerih:
2
·
1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
2
·
1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
3
·
2. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina sprejme na predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ni uspešna, in ni pogojev za uresničitev odkupne pravice iz 144. člena tega zakona, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
3
·
2. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina sprejme na predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ni uspešna, in ni pogojev za uresničitev odkupne pravice iz 144. člena tega zakona, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
4
·
3. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
4
·
3. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
5
−
4. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev, in nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom ter banka zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave.
5
+
4. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen ali odpoklican oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev, in nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom ter banka zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave,
6
−
(2) Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne likvidacije v roku 8 dni, ki teče
6
+
5. če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi razlogov iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona in skupščina banke v dveh mesecih od izdaje sklepa, s katerim Banka Slovenije ugotovi, da je dovoljenje prenehalo, ni sprejela sklepa o spremembi dejavnosti banke iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.
+
7
+
(2) Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne likvidacije v roku 8 dni, ki teče:
7
·
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena od izteka roka za sprejem končnega poročila o oceni rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka 145. člena tega zakona,
8
·
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena od izteka roka za sprejem končnega poročila o oceni rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka 145. člena tega zakona,
8
·
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je skupščina zavrnila predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi neuspešne prve prodaje,
9
·
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je skupščina zavrnila predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi neuspešne prve prodaje,
9
·
3. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja,
10
·
3. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja,
10
−
4. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave. Likvidacijski upravitelji
11
+
4. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave,
+
12
+
5. v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena od izteka dvomesečnega roka za sprejem sklepa o spremembi dejavnosti. Likvidacijski upravitelji
1
−
Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Banka Slovenije imenuje dva ali več likvidacijskih upraviteljev, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj. Pravne posledice prisilne likvidacije
1
+
(1) Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Banka Slovenije imenuje dva ali več likvidacijskih upraviteljev, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj.
+
2
+
(2) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.
+
3
+
(3) Banka Slovenije z odločbo iz prvega odstavka tega člena določi vsebino obvestil in roke iz drugega odstavka tega člena. Pravne posledice prisilne likvidacije
1
·
Če v tem podrazdelku ni drugače določeno, se za postopek prisilne likvidacije banke smiselno uporabljajo določbe:
1
·
Če v tem podrazdelku ni drugače določeno, se za postopek prisilne likvidacije banke smiselno uporabljajo določbe:
2
−
1. 374. člena, 376. člena, 380. člena, 381. člena, 384. člena, prvega odstavka 385. člena, 386. člena, 387. člena, 388. člena, 389. člena, 390. člena in 393. člena ZGD, ter
2
+
1. 374. člena, 376. člena, 380. člena, 381. člena, 384. člena, prvega odstavka 385. člena, 386. člena, 387. člena, 388. člena, 389. člena, 390. člena, 392. člena in 393. člena ZGD, ter
3
·
2. 139. člena, tretjega odstavka 140. člena in 141. člena tega zakona. Prepoved sklepanja novih poslov
3
·
2. 139. člena, tretjega odstavka 140. člena in 141. člena tega zakona. Prepoved sklepanja novih poslov
1
−
Če likvidacijski upravitelji ugotovijo, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke, ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala terjatve upnikov na podlagi pogodb o depozitu oziroma drugih terjatev upnikov, morajo o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. XII. ZAJAMČENE VLOGE Zajamčena vloga
1
+
Če likvidacijski upravitelji ugotovijo, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke, ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala terjatve upnikov na podlagi pogodb o depozitu oziroma drugih terjatev upnikov, morajo o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. 3.6. Posebne določbe za banko, ki ima podružnico v drugi državi članici in za banko države članice, ki ima podružnico na območju Republike Slovenije Neposredni učinek odločb pristojnih organov držav članic
+
1
+
Odločba o začetku postopka, ki ima enak učinek kot odločba o prenehanju banke po tem zakonu, nad banko države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji, ki jo izda pristojni organ države članice, kjer je sedež banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve, neposredni učinek na območju Republike Slovenije in sicer takoj, ko postane izvršljiva v državi članici. Obveščanje pristojnih nadzornih organov države članice o začetku postopka prisilne likvidacije
+
1
+
(1) Če ima banka podružnico v drugi državi članici, Banka Slovenije o tem, da bo izdala odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, obvesti pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka podružnico. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
+
2
+
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe. Objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije v Uradnem listu Evropskih skupnosti
+
1
+
(1) Banka Slovenije mora odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, v obliki povzetka, v slovenskem jeziku objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Povzetek odločbe mora objaviti tudi v dveh nacionalnih časopisih države članice, v kateri ima banka podružnico.
+
2
+
(2) Objava povzetka mora vsebovati zlasti:
+
3
+
- ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije;
+
4
+
- pravo, po katerem bo tekel postopek prisilne likvidacije;
+
5
+
- imena likvidacijskih upraviteljev;
+
6
+
- rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi. Prijava terjatev upnikov iz države članice 152.č člen
+
7
+
(1) Upnik prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež. Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.
+
8
+
(2) Banka Slovenije predpiše vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz države članice. Likvidacijski upravitelj
1
−
(1) Upnik prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež. Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.
−
2
−
(2) Banka Slovenije predpiše vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz države članice. Likvidacijski upravitelj
−
+
1
+
(1) Likvidacijskega upravitelja, ki je imenovan z odločbo Banke Slovenije na podlagi tega zakona, se lahko pooblasti za izvrševanje njegovih pristojnosti tudi na območju države članice, kjer ima banka podružnico.
+
2
+
(2) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za pomoč in, če je to primerno, za zastopanje v državi članici, kjer ima banka podružnico.
+
3
+
(3) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo pristojnega nadzornega organa države članice, lahko opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji s pristojnostmi, ki jih ima v državi članici, razen tistih, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov. Pri tem mora spoštovati zakonodajo Republike Slovenije.
+
4
+
(4) Imenovanje za likvidacijskega upravitelja se dokazuje z overjenim izvodom originalne odločbe, s katero je imenovan. Od likvidacijskega upravitelja iz države članice, ki opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije zahteva prevod odločbe v slovenski jezik. 3.7. Prisilna likvidacija podružnice tuje banke
+
1
+
(1) Če Banka Slovenije začne postopek prisilne likvidacije nad podružnico tuje banke, mora še pred izdajo odločbe obvestiti vse pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih ima tuja banka podružnice. V obvestilu mora navesti pravne posledice in dejanske učinke takšnega postopka.
+
2
+
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, s sprejemom odločbe iz prvega odstavka ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.
+
3
+
(3) Banka Slovenije mora v postopku prisilne likvidacije iz prvega odstavka tega člena, uskladiti svoja dejanja z dejanji pristojnih nadzornih organov drugih držav članic. K usklajevanju svojih dejanj so zavezani tudi likvidacijski upravitelji. XII. ZAJAMČENE VLOGE Zajamčena vloga
1
−
1. pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
1
+
(1) Vloga po tem zakonu je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne osebe do banke na podlagi:
2
·
1. pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
2
·
1. pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
3
·
2. hranilne vloge,
3
·
2. hranilne vloge,
4
·
3. denarnega depozita,
4
·
3. denarnega depozita,
5
·
4. potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir.
5
·
4. potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir.
6
·
(2) Zajamčena vloga po tem zakonu je stanje vloge do višine 5,100.000 tolarjev na dan začetka stečaja nad banko.
6
·
(2) Zajamčena vloga po tem zakonu je stanje vloge do višine 5,100.000 tolarjev na dan začetka stečaja nad banko.
7
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika.
7
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika.
8
·
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge naslednjih oseb:
8
·
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge naslednjih oseb:
9
·
1. drugih bank in drugih finančnih organizacij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
9
·
1. drugih bank in drugih finančnih organizacij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
10
·
2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
10
·
2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
11
·
3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
11
·
3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
12
·
4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov,
12
·
4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov,
13
·
5. vloge delničarjev banke, ki so v kapitalu banke oziroma pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
13
·
5. vloge delničarjev banke, ki so v kapitalu banke oziroma pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
14
·
6. vloge pravnih oseb, ki so od banke odvisne družbe,
14
·
6. vloge pravnih oseb, ki so od banke odvisne družbe,
15
·
7. vloge članov uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
15
·
7. vloge članov uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
16
·
8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,
16
·
8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,
17
·
9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD.
17
·
9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD.
18
·
(5) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.
18
·
(5) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.
19
·
(6) Pri oglaševanju bančnih storitev sme banka v zvezi z jamstvom za vloge navesti le, kateremu sistemu zajamčenih vlog pripada brez navedbe drugih podrobnosti (na primer ravni in obsega jamstva). Za oglaševanje po prejšnjem stavku se ne šteje oglaševanje v poslovnih prostorih banke in na domačih straneh banke na svetovnem spletu. Predpis o zajamčenih vlogah
19
·
(6) Pri oglaševanju bančnih storitev sme banka v zvezi z jamstvom za vloge navesti le, kateremu sistemu zajamčenih vlog pripada brez navedbe drugih podrobnosti (na primer ravni in obsega jamstva). Za oglaševanje po prejšnjem stavku se ne šteje oglaševanje v poslovnih prostorih banke in na domačih straneh banke na svetovnem spletu. Predpis o zajamčenih vlogah
1
−
Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog mora banka sredstva v višini, določeni s predpisom Banke Slovenije iz 154. člena tega zakona naložiti v vrednostne papirje Banke Slovenije oziroma Republike Slovenije. Prevzem obveznosti izplačila zajamčenih vlog
1
+
Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog mora banka sredstva v višini, določeni s predpisom Banke Slovenije iz 154. člena tega zakona naložiti v vrednostne papirje, ki imajo lastnosti, določene s predpisom Banke Slovenije iz 154. člena tega zakona. Prevzem obveznosti izplačila zajamčenih vlog
1
−
(1) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj banke uporabljajo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - v nadaljnjem besedilu: ZPPSL).
1
+
(1) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj banke uporabljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - v nadaljnjem besedilu: ZPPSL).
2
·
(2) Če banka opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, se za pravna razmerja v zvezi s temi storitvami uporabljajo tudi posebne določbe navedenega zakona o stečaju borzno posredniških družb. Stečajni razlogi
2
·
(2) Če banka opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, se za pravna razmerja v zvezi s temi storitvami uporabljajo tudi posebne določbe navedenega zakona o stečaju borzno posredniških družb. Stečajni razlogi
1
·
(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po izdaji pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
1
·
(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po izdaji pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
2
·
(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz prvega odstavka tega člena.
2
·
(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz prvega odstavka tega člena.
3
−
(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe. Stečajni upravitelj
3
+
(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe. Uporaba določil v postopku stečaja nad banko, ki ima podružnico v državi članici
+
1
+
V primeru začetka stečajnega postopka nad banko, ki ima podružnico v državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 152.b, 152.c, 152.č in 152.d člena ter drugega odstavka 148. člena, s tem da sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v Uradnem listu Evropskih skupnosti in dveh nacionalnih časopisih države članice, v kateri ima banka podružnico, objavi stečajno sodišče. Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču. Obveščanje znanih upnikov o začetku stečajnega postopka nad banko, ki ima podružnico v državi članici
+
1
+
(1) O izdaji odločbe o začetku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, obvestiti tudi vse znane upnike banke, ki so poslovali preko podružnice banke v državi članici in imajo prebivališče ali sedež v državi članici, in sicer z obrazcem, na katerem je v vseh uradnih jezikih Evropskih skupnosti naslov: »Poziv za prijavo terjatev. Roki, ki jih je potrebno spoštovati«.
+
2
+
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
+
3
+
- ime in naslov organa, ki bo vodil stečajni postopek;
+
4
+
- rok, v katerem morajo upniki stečajnemu senatu prijaviti svoje terjatve in posledice zamujenih rokov;
+
5
+
- informacije o pravicah in dolžnostih upnikov glede na uvedbo stečajnega postopka. Stečajni upravitelj
1
·
(1) Banka Slovenije izvaja nadzor nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije.
1
·
(1) Banka Slovenije izvaja nadzor nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije.
2
·
(2) Če iz podatkov, s katerimi Banka Slovenije razpolaga, izhaja, da oseba opravlja bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha z opravljanjem teh storitev.
2
·
(2) Če iz podatkov, s katerimi Banka Slovenije razpolaga, izhaja, da oseba opravlja bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha z opravljanjem teh storitev.
3
·
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije še pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze, zaradi ugotovitve, ali oseba opravlja bančne storitve.
3
·
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije še pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze, zaradi ugotovitve, ali oseba opravlja bančne storitve.
4
·
(4) V odredbi iz drugega odstavka tega člena Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem opravljanja bančnih storitev ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja bančnih storitev.
4
·
(4) V odredbi iz drugega odstavka tega člena Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem opravljanja bančnih storitev ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja bančnih storitev.
5
·
(5) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz drugega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
5
·
(5) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz drugega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
6
·
(6) Odločba iz petega odstavka tega člena mora biti obrazložena.
6
·
(6) Odločba iz petega odstavka tega člena mora biti obrazložena.
7
−
(7) Na podlagi dokončne odločbe iz petega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije. XV. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
7
+
(7) Na podlagi dokončne odločbe iz petega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije.
+
8
+
(8) Banka Slovenije izvaja tudi nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 5. členu tega zakona, sprejemajo depozite od javnosti. Za nadzor iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe prvega do sedmega odstavka tega člena. XV. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
8
·
1. Splošne določbe Uporaba določb o postopku
9
·
1. Splošne določbe Uporaba določb o postopku
1
·
(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, mora Banka Slovenije stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kolikor zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
1
·
(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, mora Banka Slovenije stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kolikor zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
2
·
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
2
·
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
3
·
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
3
·
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
4
·
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 8 dni;
4
·
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 8 dni;
5
·
3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
5
·
3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
6
·
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
6
·
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
7
·
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
7
·
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
8
−
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Izključitev pritožbe
8
+
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
+
9
+
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije pred izdajo odločbe o izredni upravi banki ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če je razlog za izredno upravo okoliščina, da je banka postala nelikvidna. Izključitev pritožbe
1
·
Proti odločbam Banke Slovenije ni pritožbe.
1
·
Proti odločbam Banke Slovenije ni pritožbe.
2
−
2. Postopek sodnega varstva
2
+
2. Postopek sodnega varstva 2.1. Skupne določbe Postopek sodnega varstva
3
−
2. 1. Skupne določbe Postopek sodnega varstva
−
1
·
(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
1
·
(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
2
·
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
2
·
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
3
·
1. proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
3
·
1. proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
4
·
2. proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja.
4
·
2. proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja.
5
·
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke Slovenije.
5
·
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke Slovenije.
6
−
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja. Pristojnost in sestava sodišča
6
+
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.
+
7
+
(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena je proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru iz 3. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona, dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Pristojnost in sestava sodišča
1
−
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva ni pritožbe.
1
+
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva ni pritožbe. 2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke Uporaba določb
2
−
2. 2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke Uporaba določb
−
1
·
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko po 61. členu ZUS upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, sodišče odločbe o prenehanju banke ne odpravi temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba o prenehanju banke nezakonita in da ni bilo pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja.
1
·
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko po 61. členu ZUS upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, sodišče odločbe o prenehanju banke ne odpravi temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba o prenehanju banke nezakonita in da ni bilo pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja.
2
·
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na tek postopka prisilne likvidacije oziroma stečaja.
2
·
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na tek postopka prisilne likvidacije oziroma stečaja.
3
·
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.
3
·
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.
4
·
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke, je, ne glede na določbo 183. člena tega zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov.
4
·
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke, je, ne glede na določbo 183. člena tega zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov.
5
−
3. Postopek nadzora
5
+
3. Postopek nadzora 3.1. Splošne določbe Uporaba določb
6
−
3. 1. Splošne določbe Uporaba določb
−
1
−
Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 191. členu tega zakona, vročevalec spis pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
1
+
Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 191. členu tega zakona, vročevalec spis pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena. 3.2. Opravljanje nadzora Opravljanje nadzora
2
−
3. 2. Opravljanje nadzora Opravljanje nadzora
−
1
·
(1) Ukrepe nadzora po tem zakonu izreka Banka Slovenije po uradni dolžnosti.
1
·
(1) Ukrepe nadzora po tem zakonu izreka Banka Slovenije po uradni dolžnosti.
2
−
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izreče ukrep banki tudi na predlog člana uprave ali nadzornega sveta banke ali delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke ali nominalni znesek 100,000.000 tolarjev.
2
+
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izreče ukrep banki tudi na predlog člana uprave ali nadzornega sveta banke ali delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke ali nominalni znesek 100,000.000 tolarjev. 3.3. Odprava kršitev Odredba
3
−
3. 3. Odprava kršitev Odredba
−
1
·
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora, pravico vložiti ugovor v roku 8 dni od vročitve.
1
·
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora, pravico vložiti ugovor v roku 8 dni od vročitve.
2
·
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
2
·
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
3
−
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati. Razlogi za ugovor
3
+
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
+
4
+
(4) Pravico vložiti ugovor proti odredbi iz 3. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona ima tudi član uprave banke, na katerega se nanaša. Razlogi za ugovor
1
·
(1) Subjekt nadzora, mora v roku, določenem z odredbo odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
1
·
(1) Subjekt nadzora, mora v roku, določenem z odredbo odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
2
·
(2) V primeru iz 205. člena tega zakona, mora subjekt nadzora poročilu o odpravi kršitev priložiti tudi poročilo pooblaščenega revizorja.
2
·
(2) V primeru iz 205. člena tega zakona, mora subjekt nadzora poročilu o odpravi kršitev priložiti tudi poročilo pooblaščenega revizorja.
3
−
(3) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov oziroma poročila iz drugega odstavka tega člena izhaja, da so kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.
3
+
(3) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov oziroma poročila iz drugega odstavka tega člena izhaja, da so kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene. 3.4. Odvzem dovoljenja Začetek postopka za odvzem dovoljenja
4
−
3. 4. Odvzem dovoljenja Začetek postopka za odvzem dovoljenja
−
1
·
(1) Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
1
·
(1) Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
2
·
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja, odloči Banka Slovenije z odločbo (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
2
·
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja, odloči Banka Slovenije z odločbo (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
3
·
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:
3
·
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:
4
·
1. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
4
·
1. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
5
·
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Banka Slovenije zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
5
·
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Banka Slovenije zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
6
·
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
6
·
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
7
−
(3) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja Banka Slovenije določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljevanju: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja). Izjava o razlogih za odvzem dovoljenja
7
+
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja Banka Slovenije določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljevanju: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja). Izjava o razlogih za odvzem dovoljenja
1
·
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1
·
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
2
·
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2
·
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
3
·
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3
·
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
4
·
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4
·
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine,
5
·
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Banke Slovenije,
5
·
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Banke Slovenije,
6
·
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
6
·
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
7
·
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
7
·
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
8
·
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni.
8
·
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni.
9
·
(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, Banka Slovenije z odločbo zavrže zahtevo.
9
·
(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, Banka Slovenije z odločbo zavrže zahtevo.
10
·
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega upravnega spora.
10
·
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega upravnega spora.
11
−
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma za združitev mora Banka Slovenije izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v dveh mesecih od prejema vloge, v vseh ostalih primerih pa v tridesetih dneh od prejema vloge. Rok za odločitev
11
+
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma za združitev mora Banka Slovenije izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v dveh mesecih od prejema vloge, v vseh ostalih primerih pa v tridesetih dneh od prejema vloge. Izvajanje dokazov in odločanje
+
1
+
(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Banka Slovenije od vložnika zahteva:
+
2
+
1. da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,
+
3
+
2. da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja z njim povezanih oseb.
+
4
+
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 195. do 201. člena tega zakona.
+
5
+
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo:
+
6
+
1. če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena Banki Slovenije ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin, ali
+
7
+
2. če vložnik odkloni zahtevo Banke Slovenije iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.
+
8
+
(4) Pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve na podlagi dejstev, ugotovljenih po prvem odstavku tega člena, oziroma na podlagi tretjega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. V primeru iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 174. člena tega zakona. Rok za odločitev
1
·
(1) O zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali za združitev mora Banka Slovenije odločiti v roku šest mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja, o ostalih zahtevah pa v roku treh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja.
1
·
(1) O zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali za združitev mora Banka Slovenije odločiti v roku šest mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja, o ostalih zahtevah pa v roku treh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja.
2
·
(2) Če je Banka Slovenije izdala sklep iz šestega odstavka 223. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
2
·
(2) Če je Banka Slovenije izdala sklep iz šestega odstavka 223. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
+
3
+
(3) Če je Banka Slovenije vložnika zahteve po četrtem odstavku 20. člena tega zakona oziroma po četrtem odstavku 223.a člena tega zakona pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja, rok iz prvega odstavka tega člena za odločitev o dovoljenju oziroma soglasju ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.
3
·
5. Izvršitev odločb Banke Slovenije Odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti
4
·
5. Izvršitev odločb Banke Slovenije Odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti
1
·
(1) Hranilnica lahko opravlja bančne in druge finančne storitve razen drugih finančnih storitev iz 13. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
1
·
(1) Hranilnica lahko opravlja bančne in druge finančne storitve razen drugih finančnih storitev iz 13. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
2
−
(2) Hranilnica sme začeti z opravljanjem poslov v tujih valutah, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev.
2
+
(2) Hranilnica sme začeti z opravljanjem poslov v tujih valutah, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. Osnovni kapital
1
−
Najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice je 186,000.000 tolarjev. XVII. BANČNO INTERESNO ZDRUŽENJE Bančno interesno združenje
1
+
Najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice je 220,000.000 tolarjev. XVII. BANČNO INTERESNO ZDRUŽENJE Bančno interesno združenje
1
·
(1) Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD.
1
·
(1) Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD.
2
·
(2) Bančno interesno združenje lahko poleg nalog iz pogodbe o ustanovitvi:
2
·
(2) Bančno interesno združenje lahko poleg nalog iz pogodbe o ustanovitvi:
3
·
- organizira sistem jamstva vlog nad zneskom, določenim v 153. členu tega zakona,
3
·
- organizira sistem jamstva vlog nad zneskom, določenim v 153. členu tega zakona,
4
·
- organizira izmenjavo informacij o kreditni zadolženosti z namenom zaščite pred kreditnimi tveganji, in
4
·
- organizira izmenjavo informacij o kreditni zadolženosti z namenom zaščite pred kreditnimi tveganji, in
5
−
- izvaja izobraževanje bančnih kadrov in izdaja certifikate. XVIII. KAZENSKE DOLOČBE Hujše kršitve banke
5
+
- izvaja izobraževanje bančnih kadrov in izdaja certifikate. Reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki
+
1
+
(1) Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe morajo vzpostaviti shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki storitev in strankami (potrošniki).
+
2
+
(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način ter postopek odločanja predpiše banka, hranilnica in hranilno kreditna služba s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.
+
3
+
(3) Banka, hranilnica in hranilno kreditna služba mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o shemi izvensodnega reševanja sporov. XVIII. KAZENSKE DOLOČBE Hujše kršitve banke
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 20,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje banka:
1
+
(1) Z globo od 20,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje banka:
2
·
1. če opravlja druge finančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije (drugi odstavek 6. člena);
2
·
1. če opravlja druge finančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije (drugi odstavek 6. člena);
3
·
2. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih dejavnosti, drugih finančnih storitev in pomožnih bančnih storitev;
3
·
2. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih dejavnosti, drugih finančnih storitev in pomožnih bančnih storitev;
4
−
3. če Banke Slovenije ne obvesti o okoliščinah iz prvega odstavka 27. člena tega zakona;
4
+
3. če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s 16. členom tega zakona;
5
·
4. če pridobi delnice oziroma poslovne deleže druge banke oziroma druge finančne organizacije v nasprotju z 18. členom tega zakona;
5
·
4. če pridobi delnice oziroma poslovne deleže druge banke oziroma druge finančne organizacije v nasprotju z 18. členom tega zakona;
6
·
5. če prične opravljati bančne storitve v državi članici v nasprotju s 43. oziroma 44. členom tega zakona;
6
·
5. če prične opravljati bančne storitve v državi članici v nasprotju s 43. oziroma 44. členom tega zakona;
7
·
6. če ustanovi podružnico v tujini, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenja Banke Slovenije;
7
·
6. če ustanovi podružnico v tujini, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenja Banke Slovenije;
8
·
7. če Banki Slovenije ne poroča o kapitalu, kapitalskih zahtevah, kapitalski ustreznosti, izpostavljenosti in likvidnosti z vsebino v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi 92. člena tega zakona;
8
·
7. če Banki Slovenije ne poroča o kapitalu, kapitalskih zahtevah, kapitalski ustreznosti, izpostavljenosti in likvidnosti z vsebino v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi 92. člena tega zakona;
9
−
8. če kot nadrejena banka v bančni skupini ne sestavlja in predlaga konsolidiranih računovodskih izkazov na način, v obsegu in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 99. člena tega zakona, oziroma če na zahtevo Banke Slovenije iz tretjega odstavka 99. člena oziroma 100. člena tega zakona ne opravi konsolidacije posameznih postavk oziroma posameznih poslov ali skupine poslov;
9
+
8. če pridobi kvalificirani oziroma višji delež v tuji finančni organizaciji ne da bi predhodno obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 88.a člena tega zakona;
10
−
9. če nadrejeni banki v bančni skupini ne sporoča podatkov, potrebnih za konsolidacijo;
10
+
9. če izplača dobiček v nasprotju s 93. členom tega zakona;
11
−
10. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s 106., 107., 108. ali 109. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 111. člena tega zakona;
11
+
10. če kot nadrejena banka v bančni skupini ne sestavlja in predlaga konsolidiranih računovodskih izkazov na način, v obsegu in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 99. člena tega zakona, oziroma če na zahtevo Banke Slovenije iz tretjega odstavka 99. člena oziroma 100. člena tega zakona ne opravi konsolidacije posameznih postavk oziroma posameznih poslov ali skupine poslov;
12
−
11. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranega letnega poročila v roku dveh mesecev po preteku koledarskega leta (drugi odstavek 109. člena);
12
+
11. če nadrejeni banki v bančni skupini ne sporoča podatkov, potrebnih za konsolidacijo;
13
−
12. če ne organizira notranje revizije v skladu s 112., 113. ali 114. členom tega zakona;
13
+
12. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s 106., 107., 108. ali 109. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 111. člena tega zakona;
14
−
13. če Banki Slovenije ali ministrstvu, pristojnemu za finance ne predloži revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku, določenem v četrtem odstavku 118. člena tega zakona;
14
+
13. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih računovodskih izkazov v roku dveh mesecev po preteku koledarskega leta (drugi odstavek 109. člena);
15
−
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena. Lažje kršitve banke
15
+
14. če ne organizira notranje revizije v skladu s 112., 113. ali 114. členom tega zakona;
+
16
+
15. če Banki Slovenije ne predloži revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku, določenem v četrtem odstavku 118. člena tega zakona.
+
17
+
(2) Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Lažje kršitve banke
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje banka:
1
+
(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje banka:
2
·
1. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 127. člena oziroma 128. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 129. člena tega zakona;
2
·
1. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 127. člena oziroma 128. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 129. člena tega zakona;
3
−
2. če pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 196. do 201. členu tega zakona.
3
+
2. če objavlja informacije o sistemu jamstva za vloge v nasprotju s petim odstavkom 153. člena tega zakona oziroma oglašuje v nasprotju s šestim odstavkom 153. člena tega zakona;
4
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena. Kršitve hranilnice
4
+
3. če pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 196. do 201. členu tega zakona.
+
5
+
(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Kršitve hranilnice
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje hranilnica, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje hranilnica, ki stori prekršek iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.
2
−
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje hranilnica, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka 232. člena tega zakona.
2
+
(2) Z globo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje hranilnica, ki stori prekršek iz prvega odstavka 232. člena tega zakona.
3
−
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.
3
+
(3) Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.
4
−
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka 232. člena tega zakona. Kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta
4
+
(4) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka 232. člena tega zakona. Kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član uprave banke oziroma hranilnice:
1
+
(1) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član uprave banke oziroma hranilnice:
2
−
1. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz drugega odstavka 31. člena tega zakona;
2
+
1. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz drugega odstavka 27. člena tega zakona;
3
−
2. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz drugega odstavka 127. člena tega zakona.
3
+
2. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz 1. do 3. točke drugega odstavka 127. člena tega zakona.
4
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta banke, ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Kršitve drugih oseb
4
+
(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta banke, ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Kršitve drugih oseb
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje pravna oseba, ki opravlja bančne storitve v nasprotju s prepovedjo iz 5. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki opravlja bančne storitve ali sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 5. člena tega zakona.
2
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
2
+
(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
−
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki opravlja bančne storitve v nasprotju s prepovedjo iz 5. člena tega zakona. Kršitve podrejene družbe v bančni skupini
3
+
(3) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki opravlja bančne storitve v nasprotju s prepovedjo iz 5. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba - delničar banke,
+
5
+
1. ki pridobi delnice banke v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
+
6
+
2. ki Banke Slovenije ne obvesti o sklenitvi delničarskega sporazuma po 21.a členu tega zakona.
+
7
+
(5) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba - delničar banke,
+
8
+
1. ki pridobi delnice banke v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
+
9
+
2. ki Banke Slovenije ne obvesti o sklenitvi delničarskega sporazuma po 21.a členu tega zakona. Kršitve oseb v bančni skupini
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje podrejena družba v bančni skupini, ki nadrejeni banki v bančni skupini ne sporoča podatkov, potrebnih za konsolidacijo.
1
+
(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
2
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena. Kršitve revizorja
2
+
1. podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding v bančni skupini, ki nadrejeni banki v bančni skupini ne sporoči podatkov, potrebnih za konsolidacijo v skladu s 101. členom tega zakona,
+
3
+
2. pravna oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona, ki banki ne posreduje podatkov, potrebnih za konsolidacijo poslov oziroma skupin poslov v skladu z drugim odstavkom 100. člena tega zakona.
+
4
+
(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Kršitve revizorja
1
−
Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revizor, ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz 119. člena tega zakona. Kršitve izrednega upravitelja
1
+
Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revizor, ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz 119. člena tega zakona. Kršitve izrednega upravitelja
1
−
Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izredni upravitelj:
1
+
Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izredni upravitelj:
2
·
1. če v treh mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi (prvi odstavek 142. člena);
2
·
1. če v treh mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi (prvi odstavek 142. člena);
3
·
2. če v devetih mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona;
3
·
2. če v devetih mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona;
4
·
3. če v primeru iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ne objavi sklica skupščine z dnevnim redom in v roku iz drugega odstavka 143. člena tega zakona. Kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov
4
·
3. če v primeru iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ne objavi sklica skupščine z dnevnim redom in v roku iz drugega odstavka 143. člena tega zakona. Kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje banka oziroma hranilnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
1
+
(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje banka oziroma hranilnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
2
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba banke oziroma hranilnice, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
2
+
(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
−
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 104. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov. XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Uskladitev bank in hranilnic
3
+
(3) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 104. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Prekrškovni organ
+
1
+
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, in izreka globe po tem zakonu, je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, Banka Slovenije. Postopek o prekršku
+
1
+
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
+
2
+
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.
+
3
+
(3) Ne glede na določbo 172. člena tega zakona, se postopek o prekršku vodi po določilih zakona, ki ureja prekrške.
+
4
+
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko Banka Slovenije izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona po tem zakonu.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu (ZBan-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu (ZBan-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 8. aprila 2004. Št. 001-22-57/04 Ljubljana, dne 16. aprila 2004. dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-C)
−
1
−
Banke in hranilnice se morajo uskladiti z določbo 5. člena tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Banka Slovenije mora izdati predpis na podlagi drugega odstavka 152.č člena zakona v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Določbe 23. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2005.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/95-16/15 Ljubljana, dne 8. aprila 2004. EPA 1171-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
−