← Back to list
Zakon o detektivski dejavnosti
ZDD
40articles changed
+9added
+5removed
+26modified
added 2423removed 576words
59paragraphs
Version history
1
−
Ta zakon ureja detektivsko dejavnost in določa pogoje za njeno opravljanje.
1
+
Ta zakon ureja detektivsko dejavnost in določa pogoje za njeno opravljanje.
1
−
Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svoboden poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno ali v detektivski družbi v skladu z določbami tega zakona. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektive kot posameznika, veljajo tudi za detektivsko družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
1
+
Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svoboden poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno ali v detektivski družbi v skladu z določbami tega zakona. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektive kot posameznika, veljajo tudi za detektivsko družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
1
−
Detektivska dejavnost po tem zakonu je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje ta zakon. II. ZBORNICA
1
+
Detektivska dejavnost po tem zakonu je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje ta zakon. II. ZBORNICA
1
−
Detektivi z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
1
+
Detektivi z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (y nadaljnjem besedilu: zbornica).
1
−
3. odloča o priznavanju poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije).
1
+
Zbornica opravlja naslednje naloge:
2
·
1. daje in odvzema licenco detektiva;
2
·
1. daje in odvzema licenco detektiva;
3
·
2. v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program detektivskega izpita, in način opravljanja detektivskega izpita iz 8. člena tega zakona;
3
·
2. v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program detektivskega izpita, in način opravljanja detektivskega izpita iz 8. člena tega zakona;
4
·
3. odloča o priznavanju poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije). Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:
4
·
3. odloča o priznavanju poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije). Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:
5
·
1. spremlja in obravnava delo članov;
5
·
1. spremlja in obravnava delo članov;
6
·
2. sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju;
6
·
2. sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju;
7
·
3. vodi evidence detektivov;
7
·
3. vodi evidence detektivov;
8
·
4. opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov;
8
·
4. opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov;
9
·
5. opravlja nadzor nad delom članov;
9
·
5. opravlja nadzor nad delom članov;
10
·
6. določi obrazec izkaznice iz 14. člena. Naloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena opravlja zbornica kot javno pooblastilo. O podelitvi oziroma odvzemu licence iz prvega odstavka tega člena odloča zbornica v upravnem postopku. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima prosilec za izdajo licence detektiva oziroma detektiv, pravico pritožbe. O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 30 dneh. Odločbo, izdano v postopku podelitve oziroma odvzema licence, pošlje zbornica v 15 dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
10
·
6. določi obrazec izkaznice iz 14. člena. Naloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena opravlja zbornica kot javno pooblastilo. O podelitvi oziroma odvzemu licence iz prvega odstavka tega člena odloča zbornica v upravnem postopku. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima prosilec za izdajo licence detektiva oziroma detektiv, pravico pritožbe. O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 30 dneh. Odločbo, izdano v postopku podelitve oziroma odvzema licence, pošlje zbornica v 15 dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
1
−
Naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena opravlja zbornica kot javna pooblastila. Naloge, ki jih opravlja zbornica kot javna pooblastila, se financirajo iz republiškega proračuna.
1
+
Zbornica zagotavlja sredstva za izvajanje javnih pooblastil in drugih svojih nalog iz:
+
2
+
- članarine;
+
3
+
- opravljanja drugih nalog, določenih s statutom. Osnovo, višino in način plačevanja članarine določi zbornica s statutom.
1
−
Zbornica je pravna oseba. Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti. K statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije. III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI
1
+
Zbornica je pravna oseba. Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti. K statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije. III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI
1
−
1. da je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
1
+
Detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivske storitve za stranko in njenega pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 9. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
1. da je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
2
·
1. da je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
3
·
2. da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit;
3
·
2. da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit;
4
·
3. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4
·
3. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
5
·
4. da v zadnjih štirih letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno-varnostnih služb;
5
·
4. da v zadnjih štirih letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno-varnostnih služb;
6
·
5. da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti. Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:
6
·
5. da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti. Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:
7
·
- dveh predstavnikov zbornice,
7
·
- dveh predstavnikov zbornice,
8
·
- dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve. Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti. Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.
8
·
- dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve. Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti. Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.
1
−
Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer:
1
+
Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer izključno:
2
−
- o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o piscih ali o odpošiljateljih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih škod;
2
+
- o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod;
3
·
- o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;
3
·
- o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;
4
−
- o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
4
+
- o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
5
·
- o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule;
5
·
- o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule;
6
−
- o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb.
6
+
- o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb.;
+
7
+
- o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;
+
8
+
- o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih;
+
9
+
- o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev. Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno. Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj ter drugih škodljivih dejanj.
1
−
Na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, je upravljalec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz evidenc o:
1
+
Na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, je upravljalec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz:
2
−
- stalno in začasno prijavljenih osebah,
2
+
- evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastniku in podatke o vozilu;
3
−
- zaposlitvi,
3
+
- registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih;
4
−
- lastniku avtomobila. Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila. Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo.
4
+
- evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delodajalec, delovno mesto);
+
5
+
- slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov - podatke o plovilih in lastnikih. Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila. Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
1
−
Detektiv je pri zavarovanju in posredovanju podatkov, ki jih je dobil iz zbirk podatkov iz prejšnjega člena, dolžan ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
1
+
Detektiv je pri zavarovanju in posredovanju podatkov, ki jih je dobil na podlagi 9. in 10. člena tega zakona, dolžan ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše obseg in način zavarovanja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka pri detektivu.
1
−
Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti. V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.
1
+
Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti. Informacije in podatki iz 9. in 10. člena tega zakona, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko. V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu. Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti vse v okviru pogodbe zbrane podatke.
1
−
Detektiv ne sme opravljati nalog, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policijski in pravosodni organi (kot so posli izterjevanja dolgov pravnih ali fizičnih oseb). Detektiv ne sme za opravljanje detektivskih storitev uporabljati metod in sredstev, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo službe državnih organov. Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne službe in državne organe ter za politične stranke. Strelno orožje lahko pridobi in nosi le v skladu z zakonom o orožju.
1
+
Detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, nalog, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policijski in pravosodni organi (kot so posli izterjevanja dolgov pravnih ali fizičnih oseb). Detektiv ne sme za opravljanje detektivskih storitev uporabljati metod in sredstev, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo službe državnih organov. Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne službe in državne organe ter za politične stranke. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme detektiv za državne organe opravljati detektivsko dejavnost v zvezi s kršitvami in kršilci iz sedme alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona. Strelno orožje lahko pridobi in nosi le v skladu z zakonom o orožju.
1
−
Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica. Kadar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po tem zakonu, je izkaznico dolžan pokazati. V vsakem primeru jo je dolžan pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve.
1
+
Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica. Kadar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po tem zakonu, je izkaznico dolžan pokazati. V vsakem primeru jo je dolžan pokazati na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali policista.
1
−
Zbornica z odločbo odvzame izdano licenco, če ugotovi, da detektiv:
1
+
Zbornica detektivu z odločbo odvzame izdano licenco, če:
2
−
- ne izpolnjuje več pogojev iz 8. člena tega zakona;
2
+
- ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je licenca izdana, lažni oziroma ponarejeni;
3
−
- postane trajno nezmožen za opravljanje dejavnosti;
3
+
- je detektiv pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot šest mesecev;
4
−
- izgubi poslovno sposobnost. Licenca preneha, če detektiv:
4
+
- se ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti;
+
5
+
- detektiv postane trajno nezmožen za opravljanje dejavnosti;
+
6
+
- detektiv izgubi poslovno sposobnost;
+
7
+
- je detektivu izrečen varnostni oziroma varstveni ukrep prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti;
+
8
+
- je bilo o odvzemu licence zaradi disciplinske kršitve dokončno odločeno v postopku pred častnim razsodiščem zbornice. Licenca preneha, če detektiv:
5
·
- umre;
9
·
- umre;
6
−
- v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti. Zbornica mora z odločbo odvzeti licenco takoj, ko dobi preklic soglasja iz 22. člena tega zakona.
10
+
- pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti. O pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz druge alinee prvega odstavka tega člena sodišče po uradni dolžnosti obvesti detektivsko zbornico.
1
−
V primerih iz prejšnjega člena mora detektiv ali njegov zakoniti zastopnik zbornici vrniti licenco in izkaznico. IV. DETEKTIVSKA DRUŽBA
1
+
V primerih iz prejšnjega člena mora detektiv ali njegov zakoniti zastopnik zbornici vrniti licenco in izkaznico. III.A OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI IN STORITEV TUJIH DETEKTIVOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
+
1
+
Osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije so glede pravice do opravljanja detektivske dejavnosti izenačene z državljani in pravnimi osebami iz Republike Slovenije, ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije ustanovijo pravno osebo ali se priglasijo kot podjetnik posameznik ali se zaposlijo. Listine, ki jih je treba priložiti za pridobitev licence, morajo biti prevedene v slovenski jezik. Osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki so pridobile pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v matični državi, lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, opravljajo detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji. Matična je tista država, v kateri so osebe iz prejšnjega odstavka pridobile pravico do opravljanja detektivske dejavnosti pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. Osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije morajo pred prvim opravljanjem detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji o tem pisno ali v elektronski obliki obvestiti zbornico, ki oceni naravo opravljanja storitve glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost storitev. Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
+
2
+
- osebne podatke osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki bo izvajala detektivsko dejavnost na območju Republike Slovenije (ime in priimek ali naziv pravne osebe, državljanstvo, naslov, poštna številka, matična država, telefon, faks, elektronski naslov);
+
3
+
- dokazilo matične države o izvajanju detektivske dejavnosti (potrdilo, certifikat ali dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti, ki ga je izdala matična država z imenom in naslovom pristojnega organa) in dokazila o poklicni kvalifikaciji;
+
4
+
- potrdilo, da osebi ni prepovedano izvajanje teh storitev v matični državi;
+
5
+
- dokazilo iz držav, kjer je imel v zadnjih petih letih stalno prebivališče, da ni bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Če detektivska dejavnost kot poklic v matični državi ni pravno urejena, mora prosilec poslati dokazila, da je opravljal detektivsko dejavnost neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v obdobju predhodnih desetih let. Zbornica osebo iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki opravlja detektivsko dejavnost, vpiše v evidenco in o tem obvesti osebo ter ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Z vpisom v evidenco se šteje, da ima oseba pravico opravljati detektivsko dejavnost. Na zahtevo inšpektorja iz Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve ali policista mora detektiv iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, pokazati dokazilo, da ima dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti in predložiti pogodbo o opravljanju detektivske storitve.
+
1
+
Pred prvim opravljanjem detektivske dejavnosti, ustanovitvijo detektivske družbe, priglasitvijo podjetnika posameznika ali zaposlitvijo zbornica preveri poklicno kvalifikacijo oseb iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije po tem zakonu. Namen predhodnega preverjanja poklicnih kvalifikacij je ugotovitev znanj, spretnosti in kompetenc ter s tem preprečitev resne škode za varnost naročnikov in pravic drugih oseb. Poklicne kvalifikacije se priznavajo po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Prosilci zbornici pisno ali po elektronski pošti pošljejo vlogo na obrazcu, predpisanem z zakonom, ki ureja postopek priznavanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, s priloženim dokazilom o državljanstvu, diplomo, spričevalo ter druga dokazila o izobrazbi in izkaze o strokovni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah, dokazila o drugih kvalifikacijah ter dokazila o vsebini in poteku usposabljanja. Če zbornica v postopku primerjave pisne dokumentacije o kandidatovih poklicnih kvalifikacijah s poklicnimi kvalifikacijami za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji ugotovi, da poklicne kvalifikacije ne ustrezajo, izda začasno odločbo, v kateri osebo pozove, da opravi dopolnilna ukrepa:
+
2
+
- preizkus poklicne kvalifikacije, ali
+
3
+
- izpolnitev manjkajočih pogojev za priznavanje ustreznosti poklicnih kvalifikacij v določenem prilagoditvenem obdobju. Zbornica mora v roku enega meseca po prejemu prijave in vseh priloženih dokumentov obvestiti osebo iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, da se poklicna kvalifikacija ne bo preverjala, ali ji izdati odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Če zbornica v predpisanem roku ne odgovori, se šteje, da je poklicna kvalifikacija priznana. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
+
1
+
Zbornica lahko za čas, dokler obstaja razlog za prepoved, osebam iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije z odločbo prepove opravljati detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu za odvzem licence. Razlog za prepoved opravljanja detektivske dejavnosti je poleg pogojev iz prejšnjega odstavka nastanek resne škode ali hujša grožnja javnemu interesu, ki je lahko podana, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red in javno varnost, premoženje večje vrednosti, kršitve pravic potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev, ali primeri goljufij ali drugih zlorab pravic, kar s svojim ravnanjem ali neizpolnjevanjem pogojev iz 16.a ali 16.b člena tega zakona povzroči oseba iz prejšnjega odstavka, ali je posledica splošnih razmer, ki pomenijo nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. Zoper odločbo zbornice je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 16.č člen (črtan)
1
−
16.č, 16.d in 16.e členi se črtajo.
−
1
−
16.č, 16.d in 16.e členi se črtajo.
−
1
−
16.č, 16.d in 16.e členi se črtajo.
−
+
1
+
Osebe iz države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije, lahko ob pogoju vzajemnosti zaprosijo zbornico za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki so določeni v 16.a, 16.b in 16.c členu tega zakona. IV. DETEKTIVSKA DRUŽBA
1
−
Detektivska družba je pravna oseba in se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba).
1
+
Detektivska družba je pravna oseba in se lahko ustanovi v skladu z zakonom o gospodarskih družbah kot osebna družba (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba).
1
−
Dejavnost detektivske družbe je omejena na opravljanje detektivskega poklica. Družbeniki detektivske družbe so lahko samo osebe, ki so od zbornice pridobili licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Vodenja poslov detektivske družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni detektiv.
1
+
Dejavnost detektivske družbe je omejena na opravljanje detektivskega poklica. Najmanj en družbenik detektivske družbe mora biti oseba, ki je od zbornice pridobila licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Vodenja poslov detektivske družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni detektiv. Dejavnost detektivske družbe lahko opravljajo izključno detektivi z licenco za opravljanje detektivske dejavnosti.
1
−
Prijavi za vpis detektivske družbe v sodni register je treba priložiti soglasje zbornice. Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe. Soglasje iz prvega odstavka tega člena izda najvišji organ zbornice, določen s statutom. Šteje se, da je soglasje dano, če prosilec ne prejme odgovora v dveh mesecih od vložitve prošnje.
1
+
Prijavi za vpis detektivske družbe v sodni register je treba priložiti soglasje zbornice. Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe. Soglasje iz prvega odstavka tega člena izda organ zbornice, določen s statutom. Šteje se, da je soglasje dano, če prosilec ne prejme odgovora v dveh mesecih od vložitve prošnje.
1
−
Če s tem zakonom niso izpolnjeni določeni pogoji za organizacijo in poslovanje detektivske družbe, njeno delovanje preneha z likvidacijo. Prenehanje detektivske družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog družbenikov ali zbornice. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi detektivski družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona. V. NADZOR
1
+
Če s tem zakonom niso izpolnjeni določeni pogoji za organizacijo in poslovanje detektivske družbe, njeno delovanje preneha z likvidacijo. Prenehanje detektivske družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog družbenikov ali zbornice. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi detektivski družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona. V. INŠPEKCIJSKI NADZOR
1
−
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in zbornica, s tem da tehnična sredstva nadzorujejo pristojne inšpekcije. Če Ministrstvo za notranje zadeve pri izvajanju nadzora iz prejšnjega odstavka ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom za opravljanje detektivske dejavnosti, prekliče soglasje k licenci. VI. EVIDENCE
1
+
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisi, izdanih na njegovi podlagi, opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorji za zasebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Inšpektor samostojno nadzira izvrševanje predpisov na področju detektivske dejavnosti, in sicer:
+
2
+
- preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti;
+
3
+
- preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolžan voditi;
+
4
+
- ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti;
+
5
+
- ugotavlja način pridobivanja in vrsto pridobljenih informacij;
+
6
+
- ugotavlja način varovanja podatkov pri detektivu, pridobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo;
+
7
+
- pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način opravljanja inšpekcije na področju detektivske dejavnosti. Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona o splošnem upravnem postopku.
+
1
+
Inšpektor mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo pravne ali družboslovne smeri, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora izkazuje inšpektor s službeno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec službene izkaznice in postopek za njuno izdajo. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše vsebino in način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja.
+
1
+
Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
+
2
+
- določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju detektivske dejavnosti;
+
3
+
- predlagati zbornici odvzem licence, če detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti oziroma če v določenem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
+
4
+
- predlagati zbornici uvedbo postopka za ugotovitev disciplinske odgovornosti;
+
5
+
- predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
+
6
+
- podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Zoper odločbo inšpektorja iz prve alinee prejšnjega odstavka je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministru, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve. O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, v 30 dneh od dneva njene vložitve. VI. EVIDENCE
1
−
Zbornica vodi in vzdržuje evidenco detektivov. Zbornica je Ministrstvu za notranje zadeve na pisno zahtevo dolžna dati podatke iz evidence detektivov.
1
+
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidence:
+
2
+
- detektivov, državljanov Republike Slovenije;
+
3
+
- tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”;
+
4
+
- tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države. Zbornica vodi in vzdržuje evidenco detektivov. Zbornica je ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, na pisno zahtevo dolžna dati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje.
1
·
Evidenca detektivov, državljanov Republike Slovenije, in evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”, vsebujeta naslednje podatke:
1
·
Evidenca detektivov, državljanov Republike Slovenije, in evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”, vsebujeta naslednje podatke:
2
·
- ime in priimek;
2
·
- ime in priimek;
3
·
- rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);
3
·
- rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);
4
·
- državljanstvo;
4
·
- državljanstvo;
5
·
- stalno oziroma začasno prebivališče;
5
·
- stalno oziroma začasno prebivališče;
6
·
- šolsko izobrazbo;
6
·
- šolsko izobrazbo;
7
·
- poklic;
7
·
- poklic;
8
·
- zaposlitev;
8
·
- zaposlitev;
9
·
- datum opravljenega detektivskega izpita pred komisijo iz 8. člena tega zakona;
9
·
- datum opravljenega detektivskega izpita pred komisijo iz 8. člena tega zakona;
10
·
- datum in številko izdane licence;
10
·
- datum in številko izdane licence;
11
·
- datum in številko izdane izkaznice;
11
·
- datum in številko izdane izkaznice;
12
·
- datum odvzema licence;
12
·
- datum odvzema licence;
13
·
- datum odvzema izkaznice. Evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, vsebuje podatke iz prve do sedme alinee prejšnjega odstavka, številko licence in izkaznice detektiva ter podatke o organu matične države, ki je izdal licenco in izkaznico detektiva.
13
·
- datum odvzema izkaznice. Evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, vsebuje podatke iz prve do sedme alinee prejšnjega odstavka, številko licence in izkaznice detektiva ter podatke o organu matične države, ki je izdal licenco in izkaznico detektiva.
1
−
Detektiv je dolžan voditi evidenco pogodb o opravljanju storitev s področja detektivske dejavnosti in jo na zahtevo zbornice ali Ministrstva za notranje zadeve predložiti na vpogled. Zbornica oziroma Ministrstvo za notranje zadeve je osebne podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka tega člena dolžno varovati v skladu z zakonom in jih uporabiti le pri izvajanju nadzora po tem zakonu.
1
+
Detektiv je dolžan voditi evidence:
+
2
+
1. pogodb o opravljanju detektivskih storitev;
+
3
+
2. zbranih informacij;
+
4
+
3. naznanjenih kaznivih dejanj.
+
1
+
Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke:
+
2
+
- evidenca pogodb o opravljanju detektivskih storitev: podatki o naročniku detektivske storitve (ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); podatki o pogodbi o opravljanju detektivske storitve (zaporedna številka pogodbe, datum sklenitve in datum izpolnitve pogodbe); podatki o področju zbiranja informacij (navedba področja zbiranja podatkov iz 9. člena tega zakona in opis vsebine detektivske storitve oziroma predmeta pogodbe); podatki o pooblastilu stranke (zaporedna številka pooblastila, datum, obseg pooblastila); datum izpolnitve pogodbe;
+
3
+
- evidenca zbranih informacij: podatke o vrsti zbranih informacij (področje zbiranja informacij, podatki o posamezni informaciji; podatki o posamezniku (ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča); podatki o pravni osebi (firma in sedež pravne osebe); drugi podatki o posamezni informaciji;
+
4
+
- evidenca naznanjenih kaznivih dejanj: podatki o naznanitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (naslovnik sporočila, datum sporočila); znani podatki o kaznivem dejanju.
+
1
+
Posameznik ima pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah iz 26. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi teh evidenc. Detektiv je dolžan evidence iz prejšnjega odstavka tega člena na zahtevo zbornice ali inšpektorja za zasebno varstvo predložiti na vpogled. Zbornica oziroma inšpektor za zasebno varstvo sta osebne podatke iz evidenc iz 26. člena tega zakona dolžna varovati v skladu z zakonom in jih uporabiti le pri opravljanju nadzora po tem zakonu.
+
1
+
Posamezni podatki iz evidenc se hranijo:
+
2
+
- podatki v evidenci iz 1. točke 26. člena tega zakona pet let po izpolnitvi pogodbe;
+
3
+
- podatki v evidenci iz 2. točke 26. člena tega zakona do izpolnitve pogodbe o opravljanju detektivske storitve;
+
4
+
- podatki v evidenci iz 3. točke 26. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o naznanitvi kaznivega dejanja. Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka, detektiv podatke ustrezno arhivira, razen podatkov iz evidence zbranih informacij, ki jih izroči stranki ob izpolnitvi pogodbe o opravljanju detektivske storitve.
1
−
Osebni podatki se v evidencah shranjujejo do odvzema licence detektiva. Potem se v evidenci iz 24. člena tega zakona vodijo le podatki o imenu, priimku, naslovu in o odvzemu licence detektiva. VII. KAZENSKE DOLOČBE
1
+
Osebni podatki se v evidencah shranjujejo do odvzema licence detektiva. Potem se v evidenci iz 24. člena tega zakona vodijo le podatki o imenu, priimku, naslovu in o odvzemu licence detektiva. VII. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje detektiv:
1
+
Z globo najmanj 630 eurov se kaznuje za prekršek detektiv, ki:
2
−
1. če opravlja detektivsko dejavnost brez licenc (8. člen);
2
+
1. opravlja detektivsko dejavnost brez pisne pogodbe, sklenjene s stranko oziroma brez njenega pisnega pooblastila (prvi odstavek 8. člena);
3
−
2. če ne poda ovadbe pristojnemu organu o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti (drugi odstavek 12. člena);
3
+
2. zbira informacije, ki jih ni upravičen zbirati (prvi odstavek 9. člena);
4
−
3. če ne pokaže izkaznice (14. člen);
4
+
3. osebe predhodno ne opozori, da podatke daje prostovoljno (drugi odstavek 9. člena);
5
−
4. če ravna v nasprotju z 11., prvim odstavkom 12. ali 13. členom tega zakona;
5
+
4. ne zavaruje podatkov v obsegu in na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve (drugi odstavek 11. člena);
6
−
5. če ravna v nasprotju s 26. členom tega zakona. Za prekršek iz drugega odstavka 12. in 13. člena tega zakona se lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema licence v trajanju od 6 mesecev do 3 let. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6
+
5. ne varuje pridobljenih podatkov kot poklicno skrivnost oziroma poslovno tajnost (prvi in drugi odstavek 12. člena);
+
7
+
6. ravna v nasprotju s 13. členom tega zakona;
+
8
+
7. ne pokaže izkaznice (14. člen);
+
9
+
8. ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi (26. člen). Z globo 420 eurov, se kaznuje za prekršek detektiv, ki:
+
10
+
1. ne poda ovadbe pristojnemu organu o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti (tretji odstavek 12. člena);
+
11
+
2. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga je določil inšpektor (prva alinea prvega odstavka 22.b člena);
+
12
+
3. na zahtevo inšpektorja ali zbornice ne predloži na vpogled evidenc, ki jih vodi (drugi odstavek 26.b člena). Z globo 420 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja detektivsko dejavnost brez licence detektiva (prvi odstavek 8. člena) ali v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena. Z globo 420 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena. Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje za prekršek tuj detektiv, ki v Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost v nasprotju z določbami III.A poglavja tega zakona.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. marca 2010. Št. 003-02-3/2010-22 Ljubljana, dne 3. aprila 2010 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI (ZDD-D)
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-05/10-9/31 Ljubljana, dne 26. marca 2010 EPA 844-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
−