← Back to list
Zakon o davku od dobička pravnih oseb
ZDDPO
48articles changed
+1added
+17removed
+30modified
added 551removed 1714words
20paragraphs
Version history
1
−
S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja davka, od dobička pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: davek). II. DAVČNI ZAVEZANCI
1
+
S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja davka od dobička pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: davek). II. DAVČNI ZAVEZANCI
1
−
Zavezanec za davek je pravna oseba, ki dosega dobiček, ž opravljanjem dejavnosti in ima sedež na območju Republike Slovenije - rezident Republike Slovenije - (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec).
1
+
Zavezanec za davek je pravna oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in ima sedež na območju Republike Slovenije - rezident Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec).
1
−
Davčni zavezanec je tudi pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije (oseba, ki ni rezident Republike Slovenije) za dobiček, ki ga doseže s trajnim opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije. Davčni zavezanec je tudi predstavništvo tuje osebe za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, ki dosega prihodke s prodajo lastnih prevoznih listin na območju Republike Slovenije.
1
+
Davčni zavezanec je tudi pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije (oseba, ki ni rezident Republike Slovenije), za dobiček, ki ga doseže s trajnim opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije. Davčni zavezanec je tudi predstavništvo tuje osebe za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, ki dosega prihodke s prodajo lastnih prevoznih listin na območju Republike Slovenije.
1
−
Med prihodke davčnega zavezanca se vštevajo prihodki obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb. Prihodki, doseženi z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb se obdavčujejo na način, kot je določen v tem zakonu. Pri ugotavljanju prihodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar najmanj do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.
1
+
Med prihodke davčnega zavezanca se vštevajo prihodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb. Prihodki, doseženi z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb, se obdavčujejo na način, kot je določen v tem zakonu. Pri ugotavljanju prihodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar najmanj do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.
1
−
V zakonu o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list, RS, št. 72/93, 20/95, 34/96, 27/98 - odločba US in 50/2002 - odločba US) se 12. člen spremeni tako, da se glasi: “Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Odhodke, ki se ne štejejo za odhodke iz prejšnjega odstavka, določi minister za finance, pri tem pa upošteva naslednje:
1
+
Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Odhodke, ki se ne štejejo za odhodke iz prejšnjega odstavka, določi minister za finance, pri tem pa upošteva naslednje:
2
·
- ekonomsko upravičenost zaradi pridobivanja dobička;
2
·
- ekonomsko upravičenost zaradi pridobivanja dobička;
3
·
- povezanost z obdavčenimi prihodki;
3
·
- povezanost z obdavčenimi prihodki;
4
·
- poslovno potrebnost;
4
·
- poslovno potrebnost;
5
·
- značaj privatnosti;
5
·
- značaj privatnosti;
6
−
- skladnost z običajno poslovno prakso. Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.”
6
+
- skladnost z običajno poslovno prakso. Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.
1
·
Med odhodke po tem zakonu ne štejejo:
1
·
Med odhodke po tem zakonu ne štejejo:
2
·
- davki, ki jih je plačal lastnik davčnega zavezanca kot fizična oseba,
2
·
- davki, ki jih je plačal lastnik davčnega zavezanca kot fizična oseba,
3
·
- denarne kazni,
3
·
- denarne kazni,
4
·
- zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov,
4
·
- zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov,
5
·
- odhodki za pokrivanje izgub iz prejšnjih let,
5
·
- odhodki za pokrivanje izgub iz prejšnjih let,
6
·
- rezervacije za kritje možnih izgub,
6
·
- rezervacije za kritje možnih izgub,
7
−
- odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb.
7
+
- formirani popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb.
1
−
Amortizacija se obračunava posamično. Sredstva, ki se amortizirajo ter pričetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi ali računovodski standardi. Amortizacija dokončno amortiziranih sredstev se ne šteje za odhodek, tudi če se taka sredstva še naprej uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
1
+
Amortizacija se obračunava posamično. Sredstva, ki se amortizirajo, ter pričetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi ali računovodski standardi. Amortizacija dokončno amortiziranih sredstev se ne šteje za odhodek, tudi če se taka sredstva še naprej uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
1
−
V 1. točki 17. člena se številka “10” nadomesti s številko “5” ter se črtata podtočki “1.1. Stavbe 5” in “1.1.1. Ceste, komunalni objekti, zgornji ustroj železniških prog 14,3”. V 2. točki se številka “33,3” nadomesti s številko “25” ter se črtajo podtočke “2.1. Oprema za opravljanje dejavnosti rudnikov ter za raziskovanje, pridobivanje in prenos nafte in plina 20” in “2.2. Oprema za vodno gospodarstvo, vodovod in kanalizacijo 14,3” in “2.3. Oprema za gojitev, varstvo in izkoriščanje gozdov ter gojitev in lov divjadi 50”. Doda se nova podtočka, ki se glasi: “2.1. Osebni avtomobili 12,5”. Dosedanja podtočka “2.4” postane podtočka “2.2”. V 3. točki se številka “14,3” nadomesti s številko “10” ter se črtata podtočki “3.1. Maline, robide in ribez 33,3” in “3.2. Hitrorastoče drevje 33,3”. V 4. točki se številka “50” nadomesti s številko “20”. V 5. točki se številka “33,3” nadomesti s številko “20” ter se v podtočki 5.1. številka “20” nadomesti s številko “10”.
1
+
Najvišje letne amortizacijske stopnje po posameznih amortizacijskih skupinah so:
1
−
Pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu. Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo lastniki, njihovi ožji družinski člani ali druge osebe, ki so z davčnim zavezancem kapitalsko oziroma poslovno povezane in imajo lahko vpliv na sprejemanje odločitev, pravne osebe in zasebniki, pri katerih sodeluješ kapitalu ista fizična oseba in njeni ožji družinski člani, če imajo status zasebnikov ali večinskih lastnikov kapitala, ali ista pravna oseba kot pri davčnem zavezancu (v nadaljnjem besedilu: povezane osebe).
1
+
Pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu. Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo lastniki, njihovi ožji družinski člani ali druge osebe, ki so z davčnim zavezancem kapitalsko oziroma poslovno povezane in imajo lahko vpliv na sprejemanje odločitev, pravne osebe in zasebniki, pri katerih sodeluje v kapitalu ista fizična oseba in njeni ožji družinski člani, če imajo status zasebnikov ali večinskih lastnikov kapitala, ali ista pravna oseba kot pri davčnem zavezancu (v nadaljnjem besedilu: povezane osebe).
1
−
Med odhodke se priznajo obračunane obresti, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb, ki se priznavajo največ v višini zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne medbančne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije.
1
+
Med odhodke se priznajo obračunane obresti, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb, ki se priznavajo največ v višini zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije.
1
−
Plače se priznavajo kot odhodek v obračunanih zneskih ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama. Kot odhodek se priznavajo tudi deli plač iz naslova uspešnosti poslovanja v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama.
1
+
Plače se priznavajo kot odhodek v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama. Kot odhodek se priznavajo tudi deli plač iz naslova uspešnosti poslovanja v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama.
1
−
Na koncu stavka 21. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: “pri tem pa kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delavcev, določeno z zakonom in splošnima kolektivnima pogodbama.”
1
+
Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostna pomoč, prehrana med delom, plača pripravnikom, povračila stroškov v primeru službenega potovanja in druga povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prevoz na delo in z dela in terenski dodatek ter plačila učencem in študentom na praksi, se priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, pri tem pa kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delavcev, določeno z zakonom in splošnima kolektivnima pogodbama.
1
−
Davčnim zavezancem, ki nimajo polno zaposlenega niti enega delavca, se kot odhodek ne priznavajo odhodki iz 21. člena tega zakona, razen plačila učencem in študentom na praksi, v skladu z 21. členom.
1
+
Davčnim zavezancem, ki nimajo polno zaposlenega niti enega delavca, se kot odhodek ne priznavajo odhodki iz prejšnjega člena, razen plačila učencem in študentom na praksi, v skladu s prejšnjim členom.
1
−
V prvem odstavku 23. člena se število “70%” nadomesti s številom “50%”.
1
+
Dolgoročne rezervacije stroškov se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do 50% teh stroškov, razen dolgoročnih rezervacij iz naslova dotacij iz proračunov za osnovna sredstva. Rezervacije pri bankah, hranilnicah in hranilno kreditnih službah se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo predpiše Banka Slovenije, v skladu z 29. členom zakona o bankah in hranilnicah. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se pri bankah, ki so v postopku predsanacije in sanacije, priznajo tudi rezervacije v skladu z odločbo Banke Slovenije. Bankam in hranilnicam, ki predpisano kapitalsko ustreznost presegajo za več kot 20%, se med odhodke ne priznajo oblikovane splošne rezervacije.
1
−
Med odhodke se priznajo tudi izplačila za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačana osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti - vendar največ v višini 2% ustvarjenih prihodkov. Med odhodke se priznajo tudi izplačila za politične organizacije, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri davčnem zavezancu.
1
+
Med odhodke se priznajo tudi izplačila za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačana osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, vendar največ v višini 0,3% ustvarjenih prihodkov. Med odhodke se priznajo tudi izplačila za politične organizacije, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri davčnem zavezancu. Izplačila po prejšnjih dveh odstavkih se priznajo kot odhodek po tem zakonu tudi, če so izplačana iz dobička.
1
−
Davčni zavezanci, ki imajo prihodke iz davkov in prispevkov in drugih dajatev po predpisih, ali ki prejemajo dotacije in subvencije iz proračunov in donacije, pripravijo davčni izkaz brez teh prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov. Davčni zavezanci, iz zadnje alinee 6. člena, pripravijo davčni izkaz brez prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti, za katere so ustanovljeni.
1
+
Davčni zavezanci, ki imajo prihodke iz davkov in prispevkov in drugih dajatev po predpisih, ali ki prejemajo dotacije in subvencije iz proračunov in donacije, pripravijo davčni izkaz brez teh prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov. Davčni zavezanci iz šeste alinee 6. člena tega zakona pripravijo davčni izkaz brez prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti, za katere so ustanovljeni.
1
−
Če je davčni, zavezanec dal zaposlenim delavcem, lastnikom ali povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec. Če je banka ali druga finančna organizacija dala lastnikom ali drugim povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero. ki je nižja od povprečne obrestne mere, ki jih ob času odobritve posojila za takšna posojila zaračunava tretjim osebam, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po povprečni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunala lastnikom.
1
+
Če je davčni zavezanec dal zaposlenim delavcem, lastnikom ali povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec. Če je banka ali druga finančna organizacija dala lastnikom ali drugim povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od povprečne obrestne mere, ki jih ob času odobritve posojila za takšna posojila zaračunava tretjim osebam, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po povprečni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunala lastnikom ali povezanim osebam.
1
−
Davčna osnova se zmanjša za prejete obresti od dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih izdale Republika Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija oziroma občine, vendar največ v višini davčne osnove.
−
1
−
Davčna osnova se zmanjša za že obdavčene, neporabljene dolgoročne rezervacije, ki jih je davčni zavezanec izkazal v prihodkih,vendar največ v višini davčne osnove.
1
+
Davčna osnova se zmanjša za že obdavčene, neporabljene dolgoročne rezervacije stroškov, ki jih je davčni zavezanec izkazal v prihodkih, vendar največ v višini davčne osnove.
+
1
+
Davčna osnova zadruge se zmanjša za del presežka, ki ga je zadruga dosegla v poslovanju s člani (ristorno), vendar največ v višini davčne osnove. Zmanjšanje davčne osnove po prejšnjem odstavku uveljavlja zadruga pod pogojema:
+
2
+
- da izplača ristorno članu glede na njegovo poslovanje z zadrugo,
+
3
+
- da izplačilo temelji na članovi pravici, zagotovljeni v zadružnih pravilih ter na sklepu upravnega odbora zadruge.
1
−
Davčni zavezanec, ki izplačuje dividende in druge deleže v dobičku (v nadaljnjem besedilu: dividende), mora ob vsakem izplačilu dividende obračunati in plačati posebno akontacijo za davek od dobička in dohodnine glede na izplačano dividendo (v nadaljnjem besedilu: posebna akontacija), in sicer po stopnji 15% za prenos v tujino in po stopnji 25% za prejemnike - rezidente Republike Slovenije (razen za fizične osebe - družabnike osebnih družb). Davčni zavezanec izda prejemniku dividende potrdilo o plačani posebni akontaciji. Pri davčnem zavezancu - prejemniku dividende se davčna osnova poveča za prejete dividende, vključno s plačano posebno akontacijo. Pri davčnem zavezancu, ki je povečal davčno osnovo po prejšnjem odstavku, se plačilo obračunanega davka od dobička zniža za plačano posebno akontacijo. Če je izplačevalec dividend davčni zavezanec - rezident Republike Slovenije obračunal in plačal davek od dobička po stopnji iz 38. člena tega zakona, ne obračuna in ne plača posebne akontacije po prvem odstavku tega člena, za pravne osebe - rezidente Republike Slovenije. V primeru iz prejšnjega odstavka se davčna osnova davčnega zavezanca - rezidenta Republike Slovenije, ki je prejel dividende, ne poveča za prejete dividende.
1
+
Davčni zavezanec, ki izplačuje dividende in druge deleže v dobičku (v nadaljnjem besedilu: dividende), mora ob vsakem izplačilu dividende obračunati in plačati posebno akontacijo za davek od dobička in dohodnine glede na izplačano dividendo (v nadaljnjem besedilu: posebna akontacija), in sicer po stopnji 15% za prenos v tujino in po stopnji 25% za prejemnike - rezidente Republike Slovenije (razen za fizične osebe - družbenike osebnih družb). Davčni zavezanec izda prejemniku dividende potrdilo o plačani posebni akontaciji. Pri davčnem zavezancu - prejemniku dividende se davčna osnova poveča za prejete dividende, vključno s plačano posebno akontacijo. Pri davčnem zavezancu, ki je povečal davčno osnovo po prejšnjem odstavku, se plačilo obračunanega davka od dobička zniža za plačano posebno akontacijo. Če je izplačevalec dividend davčni zavezanec - rezident Republike Slovenije obračunal in plačal davek od dobička po stopnji iz 38. člena tega zakona, ne obračuna in ne plača posebne akontacije po prvem odstavku tega člena, za pravne osebe - rezidente Republike Slovenije. V primeru iz prejšnjega odstavka se davčna osnova davčnega zavezanca - rezidenta Republike Slovenije, ki je prejel dividende, ne poveča za prejete dividende.
1
−
Če je razlika med prihodki vključno s povečanjem davčne osnove in odhodki vključno z zmanjšanjem davčne osnove po tem zakonu negativna, izkaže davčni zavezanec izgubo v davčnem izkazu. Tako izkazano izgubo lahko davčni zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih.
1
+
Če je razlika med prihodki, vključno s povečanjem davčne osnove, in odhodki, vključno z zmanjšanjem davčne osnove, po tem zakonu negativna, izkaže davčni zavezanec izgubo v davčnem izkazu. Tako izkazano izgubo lahko davčni zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih.
1
−
Pri zmanjšanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih let, se davčna osnova najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.
1
+
Pri zmanjšanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.
1
−
Določbe 34. do 36. člena se ne uporabljajo v primerih združitve davčnih zavezancev ter za obdavčevanje na podlagi skupinskega davčnega izkaza. V. DAVČNA STOPNJA
1
+
Določbe 34. do 36. člena tega zakona se ne uporabljajo v primerih združitve davčnih zavezancev ter za obdavčevanje na podlagi skupinskega davčnega izkaza. V. DAVČNA STOPNJA
1
−
Davek se plačuje po stopnji 30%. VI. DAVČNE OLAJŠAVE
1
+
Davek se plačuje po stopnji 25%. VI. DAVČNE OLAJŠAVE
1
−
V prvem odstavku 39. člena se število “40%” nadomesti s številom “20%”. Na koncu stavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: “če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji.” Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Davčnemu zavezancu se prizna dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 20% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji.” V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi “prejšnjem odstavku” nadomestita z besedilom “prvem in drugem odstavku tega člena”. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v prvem stavku beseda “dveh” nadomesti z besedo “treh”, v drugem stavku pa se beseda “petih” nadomesti z besedo “treh”.
1
+
Davčnemu zavezancu se prizna davčna olajšava v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji. Davčnemu zavezancu se prizna dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 20% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji. V primeru finančnega najema se davčna olajšava po prejšnjih dveh odstavkih priznava davčnemu zavezancu, ki opredmeteno osnovno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema. Davčni zavezanec, ki koristi davčno olajšavo po prejšnjih treh odstavkih, ne sme razporejati dobička za udeležbo v dobičku. Če davčni zavezanec razporedi dobiček za udeležbo v dobičku pred potekom treh let po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v letu razporeditve dobička za udeležbo v dobičku.
1
−
V prvem odstavku 40. člena se za besedo “odtuji” doda besedilo “ali prenese izven Republike Slovenije”, za besedo “odtujitve” se doda besedi “ali prenosa”.
1
+
Če davčni zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Republike Slovenije opredmeteno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po prejšnjem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali prenosa sredstva. V primeru finančnega najema se določba prejšnjega odstavka uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe opredmetenega osnovnega sredstva.
1
−
V prvem odstavku 41. člena se za besedami “neopredmetena dolgoročna sredstva” doda besede “v Republiki Sloveniji”. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo dveh let, če se oblikovane rezerve v višini izkoriščene davčne olajšave porabijo za namen iz prejšnjega odstavka.” V tretjem odstavku se beseda “četrtega” nadomesti z besedo “drugega”. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo po prvem odstavku tega člena, mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in o porabi investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja in o stanju investicije.” PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
1
+
Davčnemu zavezancu, ki oblikuje investicijske rezerve za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji ter za dolgoročne naložbe v druge osebe v Republiki Sloveniji, se prizna davčna olajšava v višini oblikovanih rezerv, vendar največ v višini 10% davčne osnove. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo dveh let, če se oblikovane rezerve v višini izkoriščene davčne olajšave porabijo za namen iz prejšnjega odstavka. Če davčni zavezanec ob koncu drugega poslovnega leta po poslovnem letu, ko je obračunal davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena, izkaže neporabljeni znesek investicijskih rezerv, mora za ta znesek povečati davčno osnovo za to leto. Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo po prvem odstavku tega člena, mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in o porabi investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja in o stanju investicije.
1
−
Davčnemu zavezancu, ki v poslovnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli pripravnike oziroma druge delavce, ki prvič sklepajo delovno razmerje, in delavce, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj 6 mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač teh zaposlenih, in sicer največ za prvih 12 mesecev njihove zaposlitve. Če davčni zavezanec prekine delovno razmerje osebi iz prvega odstavka tega člena (razen na zahtevo te osebe) prej kot v dveh letih od njene zaposlitve, mora za znesek izkoriščene olajšave po tem členu povečati davčno osnovo in sicer v letu prekinitve delovnega razmerja. Davčnemu zavezancu, ki zaposluje invalide, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač invalidov. Znižanje davčne osnove po prejšnjih odstavkih se prizna v višini izplačanih plač, vendar največ v višini davčne osnove.
1
+
Davčnemu zavezancu, ki v poslovnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli pripravnike oziroma druge delavce, ki prvič sklepajo delovno razmerje, in delavce, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač teh zaposlenih, in sicer največ za prvih 12 mesecev njihove zaposlitve. Če davčni zavezanec prekine delovno razmerje osebi iz prejšnjega odstavka (razen na zahtevo te osebe) prej kot v dveh letih od njene zaposlitve, mora za znesek izkoriščene olajšave po tem členu povečati davčno osnovo, in sicer v letu prekinitve delovnega razmerja. Davčnemu zavezancu, ki zaposluje invalide, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50% izplačanih plač invalidov, zavezancu, ki zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe, pa za znesek, ki je enak 70% izplačanih plač tem osebam. Znižanje davčne osnove po prejšnjih odstavkih se prizna v višini izplačanih plač, vendar največ v višini davčne osnove.
1
−
Pri davčnem zavezancu - zavarovalnici se davčna osnova zmanjša za oblikovane rezerve iz dobička, vendar največ v višini davčne osnove.
1
+
Pri davčnem zavezancu - zavarovalnici se davčna osnova zmanjša za oblikovane rezerve iz dobička, vendar največ v višini davčne osnove. Pri hranilno kreditnih službah se oblikovane rezerve iz dobička ne vštevajo v davčno osnovo.
1
−
Davek se obračunava in plačuje za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu. Med letom se davek plačuje v obliki mesečnih akontacij. Davčni zavezanci zagotavljajo podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti, na način in v obsegu, kot je določeno s predpisi, računovodskimi standardi in s tem zakonom.
−
1
−
Davčni zavezanec predloži davčni izkaz davčnemu organu. Davčni izkaz se predloži na obrazcu, ki ga predpiše minister za finance. Izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube in potrdila o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, so sestavni del davčnega izkaza. Izkaza uporabe dobička in kritja izgube ni mogoče spreminjati brez soglasja davčnega organa.
−
1
−
Davčni zavezanec - rezident Republike Slovenije, ki je lastnik več kot 90% osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca - rezidenta Republike Slovenije, lahko ugotavlja davčno obveznost na podlagi skupinskega davčnega izkaza (v nadaljnjem besedilu: obdavčenje v skupini). Vsak član skupine predloži davčnemu organu svoj davčni izkaz, le eden od članov skupine pa predloži tudi skupinski davčni izkaz. V skupinskem davčnem izkazu se izguba v davčnem izkazu članov skupine pokrije z dobički drugih članov skupine. Če se po pokritju izgube izkaže dobiček, so zavezanci za davčno obveznost po skupinskem davčnem izkazu posamezni člani skupine, sorazmerno obdavčljivemu dobičku iz posameznih davčnih izkazov. Plačilo obračunanega davka po skupinskem davčnem izkazu opravi predlagatelj tega izkaza. Pripravo skupinskega davčnega izkaza, najmanj za tri leta, odobri davčni organ na zahtevo članov skupine. Člani skupine se morajo zavezati, da bodo pokrivali izgubo posameznih članov skupine. Če se posamezni član skupine naknadno opredeli za posamično obdavčenje, ali se naknadno ugotovi, da izguba ni bila dejansko pokrita, mora vsak član skupine plačati razliko, ki je nastala zaradi spremembe obdavčenja v skupini. Minister za finance predpiše obliko in način priprave skupinskega davčnega izkaza.
−
1
−
Davčni zavezanec predloži davčnemu organu obračun davka do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, skupinski davčni izkaz pa se predloži do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto. Davčni zavezanec plača razliko med plačanimi akontacijami in obračunanim davkom v petih dneh po predložitvi obračuna davka. Davčni zavezanec lahko zahteva vračilo preveč plačanih akontacij hkrati s predložitvijo obračuna davka.
−
1
−
Davčna obveznost, ugotovljena v davčnem izkazu davčnega zavezanca, se šteje za dokončno, razen če davčni organ na podlagi podatkov iz davčnega izkaza, podatkov o obračunu poslovanja in drugih podatkov, ki jih pridobi med kontrolo, ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana. Če davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana, izda odločbo, s katero davčnemu zavezancu naloži, da v 30 dneh po prejemu odločbe plača davek s pripadajočimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je nastala obveznost za obračun in plačilo davka. Če davčni organ ali davčni zavezanec ugotovi, da je bila davčna obveznost preveč obračunana in plačana, davčni zavezanec lahko zahteva vračilo preveč plačanega davka.
−
1
−
Davčni zavezanci, pri katerih nastanejo združitve, sestavijo letni obračun davka na dan vpisa združitve v register. Letni obračun davka iz prejšnjega odstavka se predloži davčnemu organu v 60 dneh po vpisu združitve v register. Poračun in plačilo davka po prejšnjih odstavkih opravi pravni naslednik davčnega zavezanca hkrati s predložitvijo letnega obračuna davka.
−
1
−
Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek likvidacije ali stečajni postopek, sestavi letni obračun davka na dan pred dnevom, ko se začne ta postopek. Letni obračun davka iz prejšnjega odstavka se predloži davčnemu organu v 60 dneh od dneva, ko se je začel postopek likvidacije ali stečajni postopek. Poračun in plačilo davka v postopku likvidacije ali stečaja se opravi hkrati s predložitvijo letnega obračuna davka.
−
1
−
Davek se plačuje med letom v obliki mesečnih akontacij sorazmerno z višino davčne osnove po zadnjem obračunu davka. Akontacije se plačujejo mesečno najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, investicijski skladi po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje med letom ne plačujejo mesečnih akontacij davka.
−
1
−
Minister za finance lahko predpiše, da plačujejo davčni zavezanci med letom večje akontacije, kot bi jih sicer plačevali po zadnjem obračunu davka, če je rast drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji glede na zadnje obračunsko obdobje večje kot 10%. Minister za finance lahko predpiše, da plačujejo davčni zavezanci drugačne akontacije, kot bi jih sicer plačevali po zadnjem obračunu davka, če se med letom spremenijo davčne stopnje.
−
1
−
Obveznost za obračun in plačilo davka ter obresti zastara v petih letih po preteku leta, v katerem je nastala davčna obveznost. Pravica davčnega zavezanca do vračila plačanega davka in obresti, ki jih ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.
−
1
−
Zastaranje obveznosti za obračun in plačilo davka se pretrga z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa oziroma davčne službe, ki mu je namen obračun in plačilo davka in je bilo dano v vednost davčnemu zavezancu. Zastaranje pravice do vračila nepravilno ali preveč plačanega davka in obresti se pretrga z vsakim dejanjem, ki ga davčni zavezanec stori pri pristojnem organu oziroma davčni službi, da doseže vračilo. Po vsakem pretrganju zastaranja začne teči zastaralni rok znova. Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič pričelo teči. VIII. KAZENSKE DOLOČBE
1
+
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska utajenega davka, najmanj pa 1.500.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek davčni zavezanec, če v nasprotju z določbami tega zakona o ugotavljanju davčne osnove (7. do 36. člen in 47. člen) in davčnih olajšav (39. do 44. člen) navede v obračunu davka napačne podatke in je zaradi tega prišlo do znižanja davčne osnove oziroma višine obračunanega davka. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
1
+
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska utajenega davka, najmanj pa 1,500.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek davčni zavezanec, če v nasprotju z določbami tega zakona o ugotavljanju davčne osnove (7. do 36. člen in 47. člen) in davčnih olajšav (39. do 44. člen) navede v obračunu davka napačne podatke in je zaradi tega prišlo do znižanja davčne osnove oziroma višine obračunanega davka. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek davčni zavezanec, če v predpisani obliki in predpisanem roku ne predloži obračuna davka (45. do 52. člen). Z denarno kaznijo najmanj 75.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO-C) Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republkike Slovenije na seji 28. novembra 2002. Št. 001-22-148/02 Ljubljana, dne 9. decembra 2002. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB (ZDDPO-C)
−
1
−
Davčnemu zavezancu, ki na dan začetka uporabe tega zakona še tečejo roki po 39., 40. in 41. členu zakona, ti roki tečejo do poteka. Davčnemu zavezancu, ki je pričel z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnevom začetka uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev do dokončne amortizacije po stopnjah, določenih v 17. členu zakona.
−
1
−
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 5. člena tega zakona se za leto 2003 davčnemu zavezancu prizna davčna olajšava v višini 30% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji, in dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 10% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji. Za leto 2004 se davčnemu zavezancu prizna davčna olajšava v višini 25% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji, in dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 15% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji.
−
1
−
Minister za finance izda podzakonski akt iz drugega odstavka 1. člena tega zakona najkasneje do 1. januarja 2003.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2003. Št. 435-01/90-3/51 Ljubljana, dne 28. novembra 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
−