← Back to list
Zakon o divjadi in lovstvu
ZDLov-1
54articles changed
+10added
+5removed
+39modified
added 7032removed 3240words
182paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja.
1
·
(1) Ta zakon ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja.
2
·
(2) Upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa:
2
·
(2) Upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa:
3
·
- ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva;
3
·
- ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva;
4
·
- ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb;
4
·
- ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb;
5
·
- preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi;
5
·
- preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi;
6
·
- trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
6
·
- trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
7
−
(3) Z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico.
7
+
(3) Divjad, razen divjad v ujetništvu in oborah, je pod posebnim varstvom države in z njo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico.
1
−
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: Biokoridor je razmeroma ohranjen, dovolj širok naravni prehod med deli populacijskega območja, po katerem lahko določena vrsta divjadi prečka zanjo neprijazno okolje. Biološki kazalniki so meritve in ocene na divjadi (telesna teža, teža in razvitost rogovja, stopnja oplojenosti, zdravstveno stanje) in v njenem okolju (stopnja objedenosti posameznih rastlinskih vrst, prisotnost za prehrano ustreznih vrst, ipd.), ki kažejo stanje populacij divjadi, njenega okolja ter njunega medsebojnega odnosa. Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije lovci oziroma lovke (v nadaljnjem besedilu: lovec) z najmanj dvema lovskima psoma, ki divjad dvigata in jo glasno gonita, tako da poženeta divjad proti lovcem na stojišču. Divjačina je meso uplenjene divjadi. Divjad v ujetništvu so posamezni osebki ali skupine osebkov divjadi, zaprti v kletkah, voljerah ali na ograjenih površinah manjših od 0,5 ha. Ekocelica je ožji del naravnega okolja, ki omogoča prosto živečim živalskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj (kritje, možnost za gnezdenje in poleganje mladičev, itd.) Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in jo dalj časa glasno goni. Gonjač oziroma gonjačica (v nadaljnjem besedilu: gonjač) je oseba, ki divjad poganja proti lovcem. Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za iskanje ranjene divjadi. Krmišče je lovski objekt namenjen krmljenju divjadi zaradi:
1
+
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: Biokoridor je razmeroma ohranjen, dovolj širok naravni prehod med deli populacijskega območja, po katerem lahko določena vrsta divjadi prečka zanjo neprijazno okolje. Biološki kazalniki so meritve in ocene na divjadi (telesna teža, teža in razvitost rogovja, stopnja oplojenosti, zdravstveno stanje) in v njenem okolju (stopnja objedenosti posameznih rastlinskih vrst, prisotnost za prehrano ustreznih vrst, ipd.), ki kažejo stanje populacij divjadi, njenega okolja ter njunega medsebojnega odnosa. Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije lovci oziroma lovke (v nadaljnjem besedilu: lovec) z najmanj dvema lovskima psoma, ki divjad dvigata in jo glasno gonita, tako da poženeta divjad proti lovcem na stojišču. Divjačina je meso uplenjene divjadi. Divjad v ujetništvu so posamezni osebki ali skupine osebkov divjadi, zaprti v kletkah, voljerah ali na ograjenih površinah manjših od 0,5 ha. Ekocelica je ožji del naravnega okolja, ki omogoča prosto živečim živalskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj (kritje, možnost za gnezdenje in poleganje mladičev, itd.) Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in jo dalj časa glasno goni. Gonjač oziroma gonjačica (v nadaljnjem besedilu: gonjač) je oseba, ki divjad poganja proti lovcem. Izredni poseg je odvzem divjadi ne glede na lovno dobo na lovnih ali nelovnih površinah. Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za iskanje ranjene divjadi. Krmišče je lovski objekt namenjen krmljenju divjadi zaradi:
2
·
- zagotavljanja prehrane v kriznem obdobju (visok sneg, izostanek naravnega obroda in podobno),
2
·
- zagotavljanja prehrane v kriznem obdobju (visok sneg, izostanek naravnega obroda in podobno),
3
·
- preprečevanja škod na kmetijskih zemljiščih in gozdnem drevju (preprečevalna krmišča) ali
3
·
- preprečevanja škod na kmetijskih zemljiščih in gozdnem drevju (preprečevalna krmišča) ali
4
−
- zadrževanja divjadi zaradi uravnavanja številčnosti (privabljalna krmišča). Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov. Lov na klic je način lova, pri katerem lovec z različnimi pripomočki oponaša glas divjadi ali njenega plena, da bi jo privabil v svojo bližino. Lovka je priprava ali naprava, ki divjad, ki zaide vanjo, zadrži živo in nepoškodovano. Lovna doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi dovoljeno loviti. Lovopust ali varstvena doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi prepovedano loviti. Lovske priprave so pasti, zanke, vabila, mreže, limanice in podobno. Lovski objekti so visoke preže, krmišča, lovske steze, solnice, krmne njive, kaluže, lovske koče in bivaki. Lovski pes je čistokrvni pasemski pes iz skupine goničev, jamarjev, barvarjev, šarivcev, ptičarjev in retriverjev, ki se uporablja pri brakadi, pogonu, sledenju ranjene divjadi, jamarjenju in prinašanju divjadi iz vode, ki je lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi. Lovsko orožje so lovske puške, pištole in revolverji. Mala poljska divjad so fazan, poljska jerebica, poljski zajec in raca mlakarica. Mirna cona je obsežnejši predel naravnega okolja, kjer so dejavnosti, ki vznemirjajo divjad, omejene oziroma prepovedane. Mrhovišče je kraj, kamor se polaga hrana živalskega in rastlinskega izvora z namenom privabljanja in krmljenja medveda ali drugih zveri. Obora je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju, obdana z ograjo, ki ne dopušča prehajanja določenim ali vsem vrstam divjadi. Odlov je način lova, pri katerem divjad ujamemo živo. Odvzem divjadi zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok. Parkljasta divjad so srnjad, jelenjad, damjak, gams, muflon, kozorog in divji prašič. Past je priprava, ki divjad, ki vanjo zaide, zadrži nepoškodovano, jo poškoduje ali usmrti. Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi v vrsti drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da požene divjad proti lovcem na stojiščih. Populacija divjadi je med seboj z mnogimi odnosi in soodvisnostmi v nedeljivo biosistemsko enoto povezana skupnost osebkov iste vrste, ki živijo na določenem naravnem prostoru in imajo potencialno možnost razmnoževanja. Pritisk je način lova, pri katerem se gonjači tiho premikajo po stanišču divjadi, tako da poženejo divjad proti lovcem na stojišču. Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije lovci. Stečina je uhojena pot, po kateri se divjad običajno premika v svojem okolju. Ukrepi v življenjskem okolju divjadi so vsa dela v okolju, s katerimi se ohranjajo, obnavljajo ali izboljšujejo življenjske možnosti divjadi (npr. ohranjanje gozdnih jas, grmišč, logov in mokrišč, vzdrževanje in urejanje pasišč, remiz za divjad, sadnja plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, itn.). Vabnik je živa ali umetno izdelana ptica določene vrste, postavljena v njeno naravno okolje z namenom, da bi privabila sovrstnike. Varstvo divjadi je poseganje v populacije posamezne vrste divjadi s ciljem njene ohranitve, izvajanje ukrepov v življenjskem okolju divjadi, opredeljevanje in zagotavljanje mirnih con za divjad. Velike zveri so rjavi medved, volk in ris. Vzreja ali reja divjadi je gojitev divjadi po predpisih s področja ohranjanja narave. Zimovališče je del življenjskega prostora populacije, kjer njeni osebki preživijo zimsko obdobje. Življenjske možnosti divjadi so možnosti za zadovoljevanje vseh življenjskih potreb divjadi (hrana, zavetišča, skrivališča in podobno). II. DEL PROSTORSKE ENOTE ZA NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE Z DIVJADJO
4
+
- zadrževanja divjadi zaradi uravnavanja številčnosti (privabljalna krmišča). Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov. Lov na klic je način lova, pri katerem lovec z različnimi pripomočki oponaša glas divjadi ali njenega plena, da bi jo privabil v svojo bližino. Loviti divjad ponoči je iskati, opazovati, zasledovati, vabiti in čakati divjad s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo v času od ene ure po javno objavljenem koncu navtičnega mraka do ene ure pred začetkom navtične zore naslednjega dne. Lovka je priprava ali naprava, ki divjad, ki zaide vanjo, zadrži živo in nepoškodovano. Lovna doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi dovoljeno loviti. Lovopust ali varstvena doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi prepovedano loviti. Lovske priprave so pasti, zanke, vabila, mreže, limanice in podobno. Lovski objekti so visoke preže, krmišča, lovske steze, solnice, krmne njive, kaluže, lovske koče in bivaki. Lovski pes je čistokrvni rodovniški pasemski pes iz 3., 4., 6., 7. in 8. pasemske skupine v skladu s klasifikacijo Mednarodne kinološke zveze (v nadaljnjem besedilu: FCI), ki je opravil delovno preizkušnjo, ki jo za navedene pasemske skupine zahteva pasemski standard, ali pa je delovno preizkušnjo za posamezno pasmo odobrila FCI na predlog nacionalne predstavnice FCI v Republiki Sloveniji. Za lovskega psa se šteje tudi pes, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in še ni opravil predpisane delovne preizkušnje, a je v postopku šolanja predpisane delovne izkušnje, in hkrati še ni dopolnil četrtega leta starosti. Lovsko orožje so lovske puške, pištole in revolverji. Mala poljska divjad so fazan, poljska jerebica, poljski zajec in raca mlakarica. Mirna cona je obsežnejši predel naravnega okolja, kjer so dejavnosti, ki vznemirjajo divjad, omejene oziroma prepovedane. Obora je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju, obdana z ograjo, ki ne dopušča prehajanja določenim ali vsem vrstam divjadi. Odlov je način lova, pri katerem divjad ujamemo živo. Odvzem divjadi zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok. Parkljasta divjad so srnjad, jelenjad, damjak, gams, muflon, kozorog in divji prašič. Past je priprava, ki divjad, ki vanjo zaide, zadrži nepoškodovano, jo poškoduje ali usmrti. Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi v vrsti drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da požene divjad proti lovcem na stojiščih. Polhanje je lov navadnih polhov s pastmi. Populacija divjadi je med seboj z mnogimi odnosi in soodvisnostmi v nedeljivo biosistemsko enoto povezana skupnost osebkov iste vrste, ki živijo na določenem naravnem prostoru in imajo potencialno možnost razmnoževanja. Pritisk je način lova, pri katerem se gonjači tiho premikajo po stanišču divjadi, tako da poženejo divjad proti lovcem na stojišču. Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije lovci. Sokolarjenje je način lova s šolano ptico ujedo. Stečina je uhojena pot, po kateri se divjad običajno premika v svojem okolju. Strokovno spremstvo lovskemu pripravniku, lovskemu gostu na individualnih lovih ali lovskemu gostu na skupinskih lovih, ki nimajo veljavne lovske izkaznice iz 62. člena tega zakona, je fizično spremstvo s strani osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ter ga določi upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom, v katerem se izvaja lov. Ukrepi v življenjskem okolju divjadi so vsa dela v okolju, s katerimi se ohranjajo, obnavljajo ali izboljšujejo življenjske možnosti divjadi (npr. ohranjanje gozdnih jas, grmišč, logov in mokrišč, vzdrževanje in urejanje pasišč, remiz za divjad, sadnja plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, itn.). Uplenitev divjadi je odstrel ali odlov divjadi. Vabnik je živa ali umetno izdelana ptica določene vrste, postavljena v njeno naravno okolje z namenom, da bi privabila sovrstnike. Varstvo divjadi je poseganje v populacije posamezne vrste divjadi s ciljem njene ohranitve, izvajanje ukrepov v življenjskem okolju divjadi, opredeljevanje in zagotavljanje mirnih con za divjad. Velike zveri so rjavi medved, volk in ris. Vzreja ali reja divjadi je gojitev divjadi po predpisih s področja ohranjanja narave. Zimovališče je del življenjskega prostora populacije, kjer njeni osebki preživijo zimsko obdobje. Življenjske možnosti divjadi so možnosti za zadovoljevanje vseh življenjskih potreb divjadi (hrana, zavetišča, skrivališča in podobno). II. DEL PROSTORSKE ENOTE ZA NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE Z DIVJADJO
1
−
(1) Načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem življenjskem okolju so dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja, letni načrt lovsko upravljavskega območja ter letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. Vsebina načrtov je javna in se mora trajno hraniti.
1
+
(1) Načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem življenjskem okolju so dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja, dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja ter dvoletni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. Vsebina načrtov je javna in se mora trajno hraniti.
2
·
(2) Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami, območnimi enotami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnimi skupnostmi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem.
2
·
(2) Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami, območnimi enotami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnimi skupnostmi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem.
3
−
(3) Letni načrt za posamezno lovišče in lovišče s posebnim namenom izdelujejo upravljavci.
3
+
(3) Dvoletni načrt za posamezno lovišče in lovišče s posebnim namenom izdelujejo upravljavci.
1
·
(1) V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in razvoj populacij posameznih vrst divjadi v lovsko upravljavskem območju ter načela posegov v populacije posameznih vrst divjadi z lovom.
1
·
(1) V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in razvoj populacij posameznih vrst divjadi v lovsko upravljavskem območju ter načela posegov v populacije posameznih vrst divjadi z lovom.
2
·
(2) V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo cilji, usmeritve ter ukrepi:
2
·
(2) V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo cilji, usmeritve ter ukrepi:
3
·
- za ohranitev populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja,
3
·
- za ohranitev populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja,
4
·
- za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem,
4
·
- za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem,
5
·
- za zagotovitev trajnostne rabe divjadi z lovom.
5
·
- za zagotovitev trajnostne rabe divjadi z lovom.
6
·
(3) Cilji in usmeritve ter ukrepi iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi ugotovitev o stanju populacij divjadi in njihovega okolja ter evidentiranih bioloških kazalnikov, ob upoštevanju usmeritev iz programa upravljanja ter načrtov drugih dejavnosti v prostoru.
6
·
(3) Cilji in usmeritve ter ukrepi iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi ugotovitev o stanju populacij divjadi in njihovega okolja ter evidentiranih bioloških kazalnikov, ob upoštevanju usmeritev iz programa upravljanja ter načrtov drugih dejavnosti v prostoru.
7
·
(4) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja se izdela za obdobje desetih let in je osnova pri izdelavi prostorskih planov in za presoje pri izdaji dovoljenj za posege v prostor.
7
·
(4) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja se izdela za obdobje desetih let in je osnova pri izdelavi prostorskih planov in za presoje pri izdaji dovoljenj za posege v prostor.
+
8
+
(5) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja in dolgoročni načrt gozdnogospodarskega območja se pripravita kot skupen gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrt območja v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
1
−
(1) V letnem načrtu lovsko upravljavskega območja se na podlagi usmeritev iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja, izvajanja načrta v preteklih letih ter ugotovitev, zbranih na podlagi opazovanj in analiz bioloških kazalnikov določijo vrste in obseg ukrepov za ohranitev populacij vrst divjadi in naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem, ki jih morajo opraviti upravljavci.
1
+
(1) V dvoletnem načrtu lovsko upravljavskega območja se na podlagi usmeritev iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja, izvajanja načrta v preteklih letih ter ugotovitev, zbranih na podlagi opazovanj in analiz bioloških kazalnikov določijo vrste in obseg ukrepov za ohranitev populacij vrst divjadi in naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem, ki jih morajo opraviti upravljavci.
2
−
(2) Letni načrt lovsko upravljavskega območja določa za celotno območje, skupine lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom znotraj lovsko upravljavskega območja, odvzem divjadi ter načrtovana dela za vzdrževanje življenjskega okolja divjadi.
2
+
(2) Dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja določa za celotno območje, skupine lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom znotraj lovsko upravljavskega območja, odvzem divjadi ter načrtovana dela za vzdrževanje življenjskega okolja divjadi.
1
−
(1) Letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom vsebuje načrt odvzema posameznih vrst divjadi ter načrt del v življenjskem okolju divjadi.
1
+
(1) Dvoletni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom vsebuje načrt odvzema posameznih vrst divjadi ter načrt del v življenjskem okolju divjadi.
2
−
(2) Letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom mora biti usklajen z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja.
2
+
(2) Dvoletni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom mora biti usklajen z dvoletnim načrtom lovsko upravljavskega območja.
3
−
(3) Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev in Zavodom smotrno razdelijo v letnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom.
3
+
(3) Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev in Zavodom smotrno razdelijo v dvoletnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom.
1
·
(1) Minister podrobneje predpiše vsebino načrtov upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem okolju, roke za sprejemanje načrtov ter način predstavitve in nadzora uresničevanja načrtov.
1
·
(1) Minister podrobneje predpiše vsebino načrtov upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem okolju, roke za sprejemanje načrtov ter način predstavitve in nadzora uresničevanja načrtov.
2
·
(2) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.
2
·
(2) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.
3
−
(3) Letni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme minister.
3
+
(3) Dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme minister.
4
−
(4) Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom sprejme pristojni organ upravljavca. IV. DEL JAVNA SLUŽBA ZA PODROČJE DIVJADI IN LOVSTVA IN DEJAVNOSTI, KI SO V JAVNEM INTERESU
4
+
(4) Dvoletni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom sprejme pristojni organ upravljavca. IV. DEL JAVNA SLUŽBA ZA PODROČJE DIVJADI IN LOVSTVA IN DEJAVNOSTI, KI SO V JAVNEM INTERESU
1
·
(1) Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo pod pogoji javne službe naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo:
1
·
(1) Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo pod pogoji javne službe naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo:
2
·
1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
2
·
1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
3
−
2. izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
3
+
2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
4
·
3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
4
·
3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
5
·
4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
5
·
4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
6
·
5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
6
·
5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
7
·
6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
7
·
6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
8
·
7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
8
·
7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
9
·
8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
9
·
8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
10
·
9. skrb za usposabljanje lovcev;
10
·
9. skrb za usposabljanje lovcev;
11
·
10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
11
·
10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
12
·
11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
12
·
11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
13
·
12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
13
·
12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
14
·
13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
14
·
13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
15
·
14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
15
·
14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
16
·
15. poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.
16
·
15. poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.
17
·
(2) Upravljavci v loviščih s posebnim namenom poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravljajo pod pogoji javne službe še naslednje naloge:
17
·
(2) Upravljavci v loviščih s posebnim namenom poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravljajo pod pogoji javne službe še naslednje naloge:
18
·
1. podajanje predlogov in sodelovanje pri izpopolnjevanju novih metod monitoringa in oblikovanju načinov sonaravnega upravljanja z divjadjo;
18
·
1. podajanje predlogov in sodelovanje pri izpopolnjevanju novih metod monitoringa in oblikovanju načinov sonaravnega upravljanja z divjadjo;
19
·
2. zagotavljanje praktičnega usposabljanja s področja upravljanja populacij divjadi in lovstva;
19
·
2. zagotavljanje praktičnega usposabljanja s področja upravljanja populacij divjadi in lovstva;
20
·
3. ponovno naseljevanje iztrebljenih ter dodajanje redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi ter vzpostavljanje primernega življenjskega okolja zanje;
20
·
3. ponovno naseljevanje iztrebljenih ter dodajanje redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi ter vzpostavljanje primernega življenjskega okolja zanje;
21
·
4. sodelovanje pri podajanju predlogov raziskovalnih nalog in znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
21
·
4. sodelovanje pri podajanju predlogov raziskovalnih nalog in znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
22
·
5. sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag za oblikovanje zavarovanih območij;
22
·
5. sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag za oblikovanje zavarovanih območij;
23
−
6. druge naloge s področja varstva narave, ki jih določi Vlada v skladu z zakonom.
23
+
6. izdajanje dovolilnic za lovske goste za lov v loviščih s posebnim namenom;
+
24
+
7. izvajanje izrednega odstrela ali odlova na nelovnih površinah;
+
25
+
8. druge naloge s področja varstva narave, ki jih določi Vlada v skladu z zakonom.
24
·
(3) Lovska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza) opravlja naslednje naloge v javnem interesu:
26
·
(3) Lovska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza) opravlja naslednje naloge v javnem interesu:
25
·
1. organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami;
27
·
1. organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami;
26
·
2. usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
28
·
2. usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
27
·
3. izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva;
29
·
3. izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva;
28
·
4. skrb za razvoj lovske kinologije;
30
·
4. skrb za razvoj lovske kinologije;
29
·
5. sodelovanje pri znanstveno - raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
31
·
5. sodelovanje pri znanstveno - raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
30
·
6. izdaja lovskih izkaznic;
32
·
6. izdaja lovskih izkaznic;
31
−
7. opravljanje drugih nalog javnega interesa s področja varstva narave, divjadi in lovstva, ki jih določi zakon.
33
+
7. izdajanje dovolilnic za lovske goste v loviščih;
+
34
+
8. ocenjevanje trofej divjadi;
+
35
+
9. opravljanje drugih nalog javnega interesa s področja varstva narave, divjadi in lovstva, ki jih določi zakon.
32
·
(4) Območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v sodelovanju z Zavodom opravljajo v javnem interesu letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi.
36
·
(4) Območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v sodelovanju z Zavodom opravljajo v javnem interesu letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi.
+
37
+
(5) Območne zveze lovskih družin v javnem interesu nudijo pomoč Zvezi pri izvedbi usposabljanj lovcev za opravljanje lovskih izpitov in upravljavcem lovišč pri ocenjevanju škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah.
1
·
Kot javno pooblastilo opravljajo posamezne naloge:
1
·
Kot javno pooblastilo opravljajo posamezne naloge:
2
−
- Zavod naloge iz 2., 8., 10. in 12. točke 20. člena, prvega in tretjega odstavka 30. člena;
2
+
- Zavod naloge iz 2., 8., 10. in 12. točke 20. člena tega zakona ter prvega in tretjega odstavka 30. člena tega zakona;
3
−
- upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom naloge iz 3. in 12. točke prvega odstavka 21. člena;
3
+
- upravljavci v loviščih naloge iz 3. in 11. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona;
4
−
- Zveza naloge iz 1., 2. in 6. točke tretjega odstavka 21. člena;
4
+
- upravljavci v loviščih s posebnim namenom naloge iz 3. in 11. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ter 6. in 7. točke drugega odstavka 21. člena tega zakona;
5
−
- območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom naloge iz četrtega odstavka 21. člena.
5
+
- Zveza naloge iz 1., 2., 6., 7. in 8. točke tretjega odstavka 21. člena tega zakona;
+
6
+
- območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom naloge iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona.
1
·
(1) Naloge iz 20. in 21. člena se financirajo glede na njihov obseg, zahtevnost in intenzivnost, in sicer:
1
·
(1) Naloge iz 20. in 21. člena se financirajo glede na njihov obseg, zahtevnost in intenzivnost, in sicer:
2
·
- naloge, ki jih v okviru javne gozdarske službe s področja divjadi in lovstva opravlja Zavod, iz proračuna Republike Slovenije;
2
·
- naloge, ki jih v okviru javne gozdarske službe s področja divjadi in lovstva opravlja Zavod, iz proračuna Republike Slovenije;
3
·
- naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih s posebnim namenom, iz proračuna Republike Slovenije, iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišča s posebnim namenom;
3
·
- naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih s posebnim namenom, iz proračuna Republike Slovenije, iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišča s posebnim namenom;
4
·
- naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč;
4
·
- naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč;
5
−
- naloge, ki jih opravlja Zveza, iz prispevkov upravljavcev lovišč in drugih virov;
5
+
- naloge, ki jih opravlja Zveza, iz proračuna Republike Slovenije, prispevkov upravljavcev lovišč in drugih virov;
6
−
- naloge, ki jih opravljajo območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom iz prispevkov upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju.
6
+
- naloge, ki jih opravljajo območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom iz prispevkov upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju;
+
7
+
- naloge, ki jih opravljajo območne zveze lovskih družin, iz članarin, prispevkov članov oziroma članic in drugih virov.
7
·
(2) Minister na predlog Zavoda predpiše merila za finančno ovrednotenje nalog iz 21. člena. V. DEL TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO
8
·
(2) Minister na predlog Zavoda predpiše merila za finančno ovrednotenje nalog iz 21. člena. V. DEL TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO
1
·
(1) Pri podelitvi koncesije iz drugega odstavka 24. člena tega zakona se upošteva naslednji prednostni vrstni red:
1
·
(1) Pri podelitvi koncesije iz drugega odstavka 24. člena tega zakona se upošteva naslednji prednostni vrstni red:
2
−
1. lovska organizacija, ki ima večje število članov, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma ki ima večje število članov s stalnim bivališčem na območju lovišča,
2
+
1. lovska organizacija, ki na podlagi točkovanja doseže večje število točk, in sicer eno točko za vsakega lovca, ki je bodisi lastnik kmetijskih zemljišč ali gozdov na območju lovišča bodisi s stalnim bivališčem na območju lovišča, in dve točki za vsakega lovca s stalnim bivališčem na območju lovišča, ki je lastnik kmetijskih zemljišč ali gozdov na območju tega lovišča,
3
·
2. dosedanji koncesionar,
3
·
2. dosedanji koncesionar,
4
·
3. lovska organizacija, ki meji na lovišče dosedanjega koncesionarja.
4
·
3. lovska organizacija, ki meji na lovišče dosedanjega koncesionarja.
5
·
(2) Prednostni vrstni red iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja lovska organizacija, ki ima najmanj 15 članov.
5
·
(2) Prednostni vrstni red iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja lovska organizacija, ki ima najmanj 15 članov.
6
·
(3) Prednostni vrstni red lahko uveljavlja lovska organizacija samo za eno lovišče.
6
·
(3) Prednostni vrstni red lahko uveljavlja lovska organizacija samo za eno lovišče.
+
1
+
(1) Podlaga za podelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču je koncesijski akt, ki ga izda Vlada.
+
2
+
(2) Koncesijski akt vsebuje:
+
3
+
- predmet koncesije;
+
4
+
- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
+
5
+
- začetek in čas trajanja koncesije;
+
6
+
- določitev višine koncesijske dajatve;
+
7
+
- način in dinamiko plačevanja koncesijske dajatve;
+
8
+
- delež države in občine pri koncesijski dajatvi;
+
9
+
- nadzor koncedenta nad koncesionarjem;
+
10
+
- vsebino javnega razpisa;
+
11
+
- organ, ki pripravi in izvede javni razpis ter izbere koncesionarja;
+
12
+
- obliko in postopek javnega razpisa;
+
13
+
- vsebino koncesijske pogodbe;
+
14
+
- določitev organa, pooblaščenega za sklenitev koncesijske pogodbe;
+
15
+
- druge določbe, potrebne za izvajanje koncesije.
1
·
(1) Zavezanec za plačilo koncesijske dajatve je koncesionar.
1
·
(1) Zavezanec za plačilo koncesijske dajatve je koncesionar.
2
−
(2) Koncesijska dajatev se za posamezno lovišče izračunava letno.
2
+
(2) Koncesijska dajatev se plačuje letno.
3
−
(3) Osnova za izračun koncesijske dajatve je letni načrt odvzema posameznih vrst divjadi za lovišče, pri čemer se upošteva realizirani odstrel, izplačana škoda po divjadi ter opravljena biotehnična in biomeliorativna dela.
3
+
(3) Osnova za izračun koncesijske dajatve je petletno povprečje letnih prihodkov od dejavnosti gospodarjenja z loviščem (prihodek od prodane divjačine in prihodek iz lovnega turizma) v zadnjih petih letih pred letom, za katero se zaračuna koncesijska dajatev.
4
−
(4) Škode po divjadi koncesionar dokaže z izplačanimi poravnavami. Vrednost opravljenih biotehničnih in biomeliorativnih del ter vrednost prihodka od prodanega mesa divjačine normativno določi Zavod.
4
+
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka koncesionar za preteklo leto pošlje na ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, najpozneje do 31. marca tekočega leta.
5
−
(5) Koncesijska dajatev za posamezno lovišče ne sme biti manjša od 10 odstotkov in ne višja od 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine.
5
+
(5) Koncesijska dajatev za posamezno lovišče znaša 10 odstotkov od povprečnega prihodka, ki ga za posamezno lovišče za vsako leto v skladu s tretjim odstavkom tega člena zaračuna ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo.
6
−
(6) Koncesijska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
6
+
(6) 50 odstotkov koncesijske dajatve je prihodek proračuna Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine. Posamezna občina prejme sorazmerni del pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži v njej.
7
−
(7) Iz zbranih koncesijskih dajatev se oblikuje posebni sklad, ki je namenjen za plačilo obremenjenosti kmetijskih zemljišč in gozdov po divjadi.
7
+
(7) Občini nakazana sredstva iz prejšnjega odstavka se v proračunu občine izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev občina uredi z odlokom.
8
−
(8) Način delitve sredstev iz sklada pripravi ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, v sodelovanju z Zavodom in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. VI. DEL OMEJITVE PRI POSEGIH V OKOLJE DIVJADI
8
+
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena se lahko posameznemu koncesionarju, ob izpolnjevanju načrtov upravljanja z divjadjo, zniža koncesijska dajatev na 5 odstotkov od osnove iz tretjega odstavka tega člena v naslednjih primerih:
+
9
+
- če je imel koncesionar v tekočem letu zaradi plačila škod od divjadi povečane stroške v višini, ki presega 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine,
+
10
+
- če je imel koncesionar v tekočem letu zaradi izvajanja ukrepov v življenjskem okolju in v populacijah divjadi, s katerimi je dosegel občutno zmanjšanje škod od divjadi povečane stroške v višini, ki presega 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine, ali
+
11
+
- če je koncesionar zagotovil zavarovanje izkušenih oseb iz tretjega odstavka 42.a člena tega zakona.
+
12
+
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v primeru naravnih nesreč, opredeljenih v zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ali v primeru izvedenega vsaj enega izrednega posega iz prvega odstavka 42.a člena tega zakona v letu, za katero se zaračuna koncesijska dajatev, ob pogoju, da je upravljavec zagotovil zavarovanje izkušenih oseb iz tretjega odstavka 42.a člena tega zakona, koncesijska dajatev zniža na 1 odstotek od osnove iz tretjega odstavka tega člena. V.A UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAMENJENIMI TRAJNOSTNEMU GOSPODARJENJU Z DIVJADJO
+
1
+
(1) Za upravljanje z nepremičninami v lasti Republike Slovenije, ki so neposredno povezane s trajnostnim gospodarjenjem z divjadjo in so v naravi pasišča, jase, travniki v loviščih, krmne njive, lovske koče ali bivaki, se določi lovska družina, ki ima v skladu s 24. členom tega zakona podeljeno koncesijo in je določena kot upravljavec lovišča.
+
2
+
(2) Upravljanje z nepremičninami pomeni skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa ter oddajanje v najem. Sredstva, pridobljena z oddajanjem nepremičnine v najem, so namenska sredstva, ki se porabljajo za namen upravljanja z divjadjo na sistemski ravni v skladu z drugim odstavkom 1. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Lovska družina iz prvega odstavka tega člena nepremičnine upravlja v svojem imenu in za svoj račun. Nepremičnino lahko lovska družina obremeni le s predhodnim pisnim soglasjem ministra.
+
4
+
(4) O odsvojitvi nepremičnine iz prvega odstavka tega člena odloča Vlada.
+
5
+
(5) Nepremičnine iz prvega odstavka tega člena mora lovska družina uporabljati za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.
+
6
+
(6) Če se nepremičnine nahajajo na območju zavarovanega območja, mora lovska družina izvajati tudi ukrepe določene na podlagi predpisa, ki ureja ohranjanje narave.
+
7
+
(7) Lovska družina pri ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo, s pisno pobudo in dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izkaže interes za upravljanje z nepremičnino. Kot utemeljen interes za upravljanje se šteje, če je nepremičnina izjemnega pomena za upravljanje z divjadjo po tem zakonu. V pobudi se navede posamezne parcelne številke s katastrskimi občinami. O pobudi odloči minister po pridobitvi mnenja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, družbe Slovenski državni gozdovi ali drugega upravljavca, ki je po zakonu pristojen za upravljanje nepremičnine v imenu Republike Slovenije.
+
8
+
(8) Minister določi upravljavca nepremičnin iz prvega odstavka tega člena za čas veljavnosti koncesijske pogodbe. V primeru, da upravljavec nima več sklenjene veljavne koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenja z divjadjo, minister zemljišča iz prvega odstavka tega člena vrne v upravljanje prvotnemu upravljavcu nepremičnin v lasti Republike Slovenije.
+
9
+
(9) Za upravljanje iz tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. VI. DEL OMEJITVE PRI POSEGIH V OKOLJE DIVJADI
1
·
(1) Prepovedano je divjad vznemirjati v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz, zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.
1
·
(1) Prepovedano je divjad vznemirjati v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz, zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.
2
·
(2) Poleti z napravami za letenje niso dovoljeni izven za ta namen odrejenih območij, ki jih določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave in ministrom, pristojnim za promet.
2
·
(2) Poleti z napravami za letenje niso dovoljeni izven za ta namen odrejenih območij, ki jih določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave in ministrom, pristojnim za promet.
3
−
(3) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.
3
+
(3) Ne glede na zakon, ki ureja zaščito živali, morajo biti psi na lovnih površinah, v obdobju med 1. aprilom in 20. avgustom, pripeti na povodec ali imeti zagotovljeno varstvo skrbnika psa. Varstvo skrbnika psa pomeni, da skrbnik psa vidi in da se pes na odpoklic takoj vrne k skrbniku psa.
+
4
+
(4) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za pse, ki imajo status lovskega, pastirskega, reševalnega ali službenega psa državnih organov, pri izvajanju lova, varovanju tropa ali črede, reševanju ljudi ali opravljanju nalog državnih organov.
1
−
(1) Krmljenje divjadi je dovoljeno le za tiste vrste divjadi in na lokacijah, predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij.
1
+
Krmljenje divjadi je dovoljeno le za tiste vrste divjadi in na tistih lokacijah, ki so predvidene z načrti lovsko upravljavskih območij.
2
−
(2) Mrhovišča za krmljenje medveda je dovoljeno postaviti le na lokacijah predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij in drugih potrjenih dokumentov, ki opredeljujejo upravljanje s to vrsto divjadi.
−
1
−
(1) Poseg v populacije divjadi izven lovne dobe se izvede v naslednjih primerih:
1
+
(1) Izredni poseg se izvede v naslednjih primerih:
2
·
- da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;
2
·
- da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;
3
·
- zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;
3
·
- zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;
4
·
- zaradi raziskovanj in izobraževanj zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst.
4
·
- zaradi raziskovanj in izobraževanj zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst.
5
·
(2) Minister dovoli poseg v populacije iz prejšnjega odstavka in določi pogoje in način poseganja.
5
·
(2) Minister dovoli poseg v populacije iz prejšnjega odstavka in določi pogoje in način poseganja.
+
6
+
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko lovski inšpektor pri taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju, za ta osebek dovoli izredni poseg v populacije divjadi in določi pogoje ter način posega.
+
7
+
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom glede na okoliščine izvede izredni poseg v populacijo divjadi ob taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju. O tem takoj po izrednem posegu obvesti lovskega inšpektorja.
+
8
+
(5) Kadar se dovoli ali izvede izredni poseg v populacijo divjadi zaradi utemeljenega suma na bolezen, mora o tem lovski inšpektor v primeru iz tretjega odstavka tega člena oziroma upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v primeru iz četrtega odstavka tega člena obvestiti uradnega veterinarja.
+
1
+
(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko lovski inšpektor odredi odstrel ali odlov posameznih osebkov divjadi na nelovni površini v lovišču ali lovišču s posebnim namenom iz razlogov, določenih v prvi ali drugi alineji prvega odstavka prejšnjega člena ter določi način in pogoje posega. V primeru neposredno grozeče nevarnosti lahko lovski inšpektor odredi odstrel ali odlov tudi ustno po telefonu, če je z uporabo naprave, ki omogoča prenos slike in zvoka na daljavo mogoče nedvoumno identificirati izkušenega lovca iz tretjega odstavka tega člena.
+
2
+
(2) Zaradi nujnosti neprekinjenega izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka se lovskemu inšpektorju lahko odredi pripravljenost na domu.
+
3
+
(3) Upravljavec lovišča lahko izvrši poseg iz prvega odstavka tega člena le z izkušenimi lovci. Izkušeni lovci so lovski čuvaji ali lovci, ki imajo najmanj pet let izkušenj z izvajanjem odstrela divjadi v tem lovišču ali lovišču s posebnim namenom in imajo opravljeno usposabljanje za izvajanje lova in odlova na nelovnih površinah.
+
4
+
(4) Če upravljavec lovišča ne more zagotoviti izvedbe posega iz prvega odstavka tega člena, lovski inšpektor odredi izvedbo upravljavcu lovišča s posebnim namenom.
+
5
+
(5) Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom skrbi za redno usposabljanje oseb iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
+
6
+
(6) Nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti oseb iz četrtega odstavka tega člena se financirata iz proračuna Republike Slovenije.
+
7
+
(7) Način izvajanja izrednega posega na nelovnih površinah, usposabljanja in zavarovanja oseb iz tretjega in četrtega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.
+
1
+
(1) Polhanje je način lova, za katerega ni potreben lovski izpit, potrebna pa je polharska dovolilnica.
+
2
+
(2) Polharsko dovolilnico na obrazcu, ki ga predpiše minister, lahko izda posamezniku upravljavec, za svoje člane pa tudi registrirano polharsko društvo oziroma zveza društev, ki si pridobi dovolilnice od upravljavca.
+
3
+
(3) Izpolnjeno polharsko dovolilnico mora posameznik ali društvo oziroma zveza društev iz prejšnjega odstavka vrniti upravljavcu do 31. decembra tekočega leta.
+
4
+
(4) Sokolari se lahko samo z domorodnimi vrstami ptic ujed.
+
5
+
(5) Sokolarjenje je dovoljeno samo osebam, ki imajo opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico z dovoljenjem za sokolarjenje. Kdor nima lovskega izpita, sme sokolariti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico z dovoljenjem za sokolarjenje.
+
6
+
(6) Pogoja za pridobitev dovoljenja za sokolarjenje sta opravljen lovski izpit in uspešno opravljeno sokolarsko izobraževanje. Spričevalo o uspešno opravljenem sokolarskem izobraževanju se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister. Dovoljenje za sokolarjenje je sestavni del lovske izkaznice, ki jo izda Zveza. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci sokolarskega izobraževanja, ter program in izvedbo sokolarskega izobraževanja predpiše minister.
+
7
+
(7) Podrobnejše pogoje za sokolarjenje določi Vlada s predpisom.
+
1
+
(1) Za nevarne pse se ne štejejo lovski psi, katerih ugriz druge živali je posledica izvajanja lova ali zadrževanja oziroma varovanja najdene divjadi.
+
2
+
(2) Lov z lovskim psom, ki še ni opravil predpisane delovne preizkušnje, brez hkratne uporabe drugega lovskega psa, ki je zahtevano preizkušnjo že opravil, ni dovoljen.
+
3
+
(3) Vsak upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom mora zagotoviti ustrezno število usposobljenih lovskih psov.
+
4
+
(4) Zveza organizira šolanje lovskih psov, ki vključuje program šolanja, preizkuse in ocenjevanje dela lovskih psov, ter vodi evidenco usposobljenih lovskih psov.
+
5
+
(5) Minister podrobneje predpiše način uporabe lovskih psov v lovišču ali lovišču s posebnim namenom, obveznosti upravljavca lovišča in lovišča s posebnim namenom ter organiziranje šolanja lovskih psov.
1
·
(1) Prepovedano je:
1
·
(1) Prepovedano je:
2
−
1. loviti divjad v nasprotju z 38. členom in v nasprotju s pogoji iz drugega odstavka 42. člena tega zakona;
2
+
1. loviti divjad v nasprotju z 38. členom tega zakona, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 42. člena tega zakona ter prvim, tretjim in četrtim odstavkom 42.a člena tega zakona;
3
−
2. loviti divjad na površinah, ki so izločene iz lovne površine lovišča;
3
+
2. loviti divjad na površinah, ki so izločene iz lovne površine lovišča, razen dejanj evidentiranja izgub v skladu s 46. členom tega zakona in ob izrednih posegih v populacije divjadi iz 42. in 42.a člena tega zakona;
4
·
3. uporabljati lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij in zaselkov;
4
·
3. uporabljati lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij in zaselkov;
5
·
4. graditi lovske objekte za izvajanje lova in krmljenje divjadi bližje kot 100 m od meja med posameznimi lovišči ali lovišči s posebnim namenom;
5
·
4. graditi lovske objekte za izvajanje lova in krmljenje divjadi bližje kot 100 m od meja med posameznimi lovišči ali lovišči s posebnim namenom;
6
·
5. loviti divjad na ograjenih nelovnih površinah brez pisnega dovoljenja lastnika oziroma upravljavca;
6
·
5. loviti divjad na ograjenih nelovnih površinah brez pisnega dovoljenja lastnika oziroma upravljavca;
7
·
6. nastavljati divjadi strupene vabe;
7
·
6. nastavljati divjadi strupene vabe;
8
·
7. nastavljati divjadi, razen v primerih določenih s tem zakonom, pasti, zanke, mreže ali limanice;
8
·
7. nastavljati divjadi, razen v primerih določenih s tem zakonom, pasti, zanke, mreže ali limanice;
9
·
8. uporabljati pri lovu na divjad umetne vire svetlobe;
9
·
8. uporabljati pri lovu na divjad umetne vire svetlobe;
10
·
9. uporabljati pri lovu orožje in naboje manjše moči, kot je predpisano;
10
·
9. uporabljati pri lovu orožje in naboje manjše moči, kot je predpisano;
11
·
10. uporabljati pri lovu kratkocevno strelno orožje, razen za usmrtilni strel ranjene, bolne ali onemogle divjadi in za obrambo pri iskanju obstreljene nevarne divjadi;
11
·
10. uporabljati pri lovu kratkocevno strelno orožje, razen za usmrtilni strel ranjene, bolne ali onemogle divjadi in za obrambo pri iskanju obstreljene nevarne divjadi;
12
·
11. uporabljati pri lovu, razen pri odlovu žive divjadi, orožje na zračni ali plinski pritisk in avtomatsko orožje;
12
·
11. uporabljati pri lovu, razen pri odlovu žive divjadi, orožje na zračni ali plinski pritisk in avtomatsko orožje;
13
·
12. uporabljati pri lovu polavtomatsko orožje, katerega nabojnik je mogoče napolniti z več kot dvema nabojema;
13
·
12. uporabljati pri lovu polavtomatsko orožje, katerega nabojnik je mogoče napolniti z več kot dvema nabojema;
14
·
13. uporabljati pri lovu v prosti naravi ali v lovnih oborah, lok ali lokostrel;
14
·
13. uporabljati pri lovu v prosti naravi ali v lovnih oborah, lok ali lokostrel;
15
·
14. uporabljati pri lovu elektronske avdio pripomočke za posnemanje glasov divjadi, razen običajnih vabil in klicev, za vabljenje divjadi;
15
·
14. uporabljati pri lovu elektronske avdio pripomočke za posnemanje glasov divjadi, razen običajnih vabil in klicev, za vabljenje divjadi;
16
·
15. uporabljati za vabo žive vabnike;
16
·
15. uporabljati za vabo žive vabnike;
17
·
16. loviti divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev;
17
·
16. loviti divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev;
18
·
17. loviti divjad ponoči, razen divjega prašiča, zveri ter polha;
18
·
17. loviti divjad ponoči, razen divjega prašiča, zveri ter polha;
19
·
18. loviti divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela;
19
·
18. loviti divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela;
20
·
19. loviti divjad ob poplavah;
20
·
19. loviti divjad ob poplavah;
21
·
20. odstreliti parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih, namenjenih lovu divjadi;
21
·
20. odstreliti parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih, namenjenih lovu divjadi;
22
·
21. uporabljati na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali;
22
·
21. uporabljati na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali;
23
·
22. uporabljati pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima mogoč neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta;
23
·
22. uporabljati pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima mogoč neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta;
24
·
23. streljati v gnezda v vseh letnih časih;
24
·
23. streljati v gnezda v vseh letnih časih;
25
·
24. uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova;
25
·
24. uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova;
26
·
25. loviti divjad v drugih primerih, če tako določa zakon.
26
·
25. loviti divjad v drugih primerih, če tako določa zakon.
27
·
(2) Minister lahko zaradi spoštovanja ratificiranih mednarodnih pogodb ter v drugih utemeljenih primerih predpiše dodatne prepovedi pri lovu.
27
·
(2) Minister lahko zaradi spoštovanja ratificiranih mednarodnih pogodb ter v drugih utemeljenih primerih predpiše dodatne prepovedi pri lovu.
28
·
(3) Minister lahko z odločbo, izdano v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, na določenem kraju in za določen čas izjemoma odpravi posamezne prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če je to potrebno za znanstveno-raziskovalne namene oziroma v drugih posebej utemeljenih primerih. VII.1. Kontrola in evidenca odstrela in izgub divjadi
28
·
(3) Minister lahko z odločbo, izdano v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, na določenem kraju in za določen čas izjemoma odpravi posamezne prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če je to potrebno za znanstveno-raziskovalne namene oziroma v drugih posebej utemeljenih primerih. VII.1. Kontrola in evidenca odstrela in izgub divjadi
1
−
(1) Odstreljene velike zveri in parkljasto divjad je potrebno opremiti s posebno oznako v skladu z veterinarskimi predpisi.
1
+
(1) Odvzeta parkljasta divjad se lahko prenaša ali prevaža z mesta, kjer je odvzeta, samo če je ustrezno označena. Pravilnost označitve preveri pooblaščena oseba iz petega odstavka tega člena na mestu za prevzem divjadi iz prvega odstavka 46. člena zakona. Za namen ugotavljanja pravilnosti evidentiranja odvzema lahko lovski inšpektor odvzame vzorce posamezne odvzete parkljaste divjadi.
2
−
(2) Upravljavec je dolžan poskrbeti, da pooblaščeni predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) Zavoda še pred izkoženjem opravi ogled vsakega odvzetega medveda, volka ali risa, opravi vse predpisane meritve, odvzame potrebne vzorce in ugotovi, ali je bil odvzem opravljen v skladu z izdanimi dovoljenji tega zakona. Upravljavec mora o odvzemu najpozneje v 24 urah obvestiti območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, ki mora o odvzemu čimprej obvestiti vse druge upravičence za lov v lovsko upravljavskem območju.
2
+
(2) Zavod izdaja oznake in vodi seznam izdanih oznak. Vpogled v seznam izdanih oznak imata tudi ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, in lovski inšpektor.
3
−
(3) Pooblaščeni predstavnik upravljavca si mora poginulo divjad in zavarovane velike zveri po obvestilu o najdbi čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena.
3
+
(3) Seznam izdanih oznak zajema podatke o upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim namenom, številu izdanih oznak, datumu izdaje, številu vrnjenih oznak in datumu vrnitve.
4
−
(4) Minister predpiše način, vrsto in obliko označevanja divjadi po odstrelu.
4
+
(4) Evidenco izdanih oznak upravljavca posameznim lovcem z namenom zagotavljanja sledljivosti in pravilnosti izvedenega odvzema vodi upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v evidenci izdanih oznak vodi in upravlja naslednje podatke: ime in priimek lovca, številko lovske izkaznice, zaporedne številke izdanih oznak, zaporedne številke vrnjenih oznak. Podatke iz evidence iz prejšnjega stavka upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom hrani za tekoče leto do 31. decembra naslednjega leta, nato podatke izbriše. Za namen izvajanja nadzora upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom lovskemu inšpektorju omogoči vpogled v evidenco izdanih oznak.
+
5
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se odvzete velike zveri in parkljasta divjad opremijo s posebno oznako, ki jo izpolni pooblaščena oseba za pregled trupov divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil živalskega izvora.
+
6
+
(6) Upravljavec poskrbi, da pooblaščeni predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) Zavoda še pred izkoženjem opravi ogled vsake odvzete velike zveri, opravi vse predpisane meritve, odvzame potrebne vzorce in ugotovi, ali je bil odvzem opravljen v skladu z izdanimi dovoljenji. Upravljavec o odvzemu vsake velike zveri najpozneje v 24 urah obvesti območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, ki o odvzemu čim prej obvesti vse druge upravičence za lov v lovsko upravljavskem območju.
+
7
+
(7) Policija, upravljavci cest in veterinarsko higienska služba o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestijo regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Upravljavec ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.
+
8
+
(8) Pooblaščeni predstavnik upravljavca si poginulo divjad in velike zveri po obvestilu o najdbi čim prej ogleda, poskuša ugotoviti vzrok smrti in ukrepa v skladu s petim odstavkom 46. člena tega zakona.
+
9
+
(9) Minister podrobneje predpiše način, vrsto in obliko označevanja parkljaste divjadi po odvzemu, izjeme od označevanja, način izdajanja oznak, vodenja seznama iz tretjega odstavka tega člena in evidence iz četrtega odstavka tega člena.
1
−
(1) Odstreljene velike zveri in parkljasto divjad je potrebno dostaviti na mesto za prevzem divjadi v skladu z veterinarskimi predpisi.
1
+
(1) Odstreljene velike zveri in parkljasto divjad je potrebno dostaviti na mesto za prevzem divjadi, ki je registrirano v skladu z veterinarskimi predpisi.
2
·
(2) Upravljavec mora za vso odstreljeno in najdeno poginulo divjad opraviti izmero predpisanih podatkov, vpisati podatke v evidenčno knjigo odstrela in izgub. Za trofeje, ki jih ni moč posredovati komisiji lovsko upravljavskega območja, se izda tudi trofejni list.
2
·
(2) Upravljavec mora za vso odstreljeno in najdeno poginulo divjad opraviti izmero predpisanih podatkov, vpisati podatke v evidenčno knjigo odstrela in izgub. Za trofeje, ki jih ni moč posredovati komisiji lovsko upravljavskega območja, se izda tudi trofejni list.
3
−
(3) Upravljavci morajo zaradi ugotavljanja stanja in razvojnih trendov populacij vrst divjadi v rokih, določenih z letnimi načrti lovsko upravljavskih območij, posredovati komisiji lovsko upravljavskega območja trofejne liste in materialne dokaze o opravljenem odstrelu in izgubah.
3
+
(3) Podatke iz evidenčne knjige odstrela in izgub upravljavci lovišč v elektronski obliki pošljejo v osrednji lovski informacijski sistem, ki ga vodi in vzdržuje Gozdarski inštitut Slovenije, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
4
−
(4) Minister na predlog Zavoda in Zveze predpiše podrobnejša navodila za evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju.
4
+
(4) Upravljavci morajo zaradi ugotavljanja stanja in razvojnih trendov populacij vrst divjadi v rokih, določenih z dvoletnimi načrti lovsko upravljavskih območij, posredovati komisiji lovsko upravljavskega območja trofejne liste in materialne dokaze o opravljenem odstrelu in izgubah.
+
5
+
(5) Minister na predlog Zavoda in Zveze predpiše podrobnejša navodila za evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju.
1
·
(1) Divjadi ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu brez dovoljenja.
1
·
(1) Divjadi ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu brez dovoljenja.
2
−
(2) Če so zagotovljene predpisane bivalne razmere in oskrba lahko minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, izjemoma dovoli zadržanje divjadi v ujetništvu v času zdravljenja, rehabilitacije divjadi ter v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi varstva divjadi.
2
+
(2) Minister, pristojen za varstvo narave, v soglasju z ministrom, pristojnim za divjad in lovstvo, dovoli zadrževanje divjadi v ujetništvu, če se divjad zadržuje v ujetništvu z namenom, da se prikaže javnosti v živalskem vrtu, v skladu s predpisom, ki ureja živalske vrtove.
3
−
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka je v skladu z načrti za upravljanje z divjadjo dovoljeno zadrževanje male poljske divjadi v ujetništvu z namenom vzreje za doseljevanje v naravo. Vrste male poljske divjadi, bivalne razmere in način oskrbe pri njihovi vzreji predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.
3
+
(3) Če so zagotovljene predpisane bivalne razmere in oskrba lahko minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, izjemoma dovoli zadržanje divjadi v ujetništvu v času zdravljenja, rehabilitacije divjadi ter v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi varstva divjadi.
+
4
+
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka je v skladu z načrti za upravljanje z divjadjo dovoljeno zadrževanje male poljske divjadi v ujetništvu z namenom vzreje za doseljevanje v naravo. Vrste male poljske divjadi, bivalne razmere in način oskrbe pri njihovi vzreji predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.
1
·
(1) Glede na velikost in namen se obore za divjad delijo na:
1
·
(1) Glede na velikost in namen se obore za divjad delijo na:
2
·
- obore za rejo divjadi, ki merijo najmanj 0,5 ha in največ 30 ha;
2
·
- obore za rejo divjadi, ki merijo najmanj 0,5 ha in največ 30 ha;
3
·
- obore s posebnim namenom, s površino manjšo od 30 ha, ki so namenjene preučevanju, karanteni in vzreji divjadi za izpuščanje v prosto naravo in podobno;
3
·
- obore s posebnim namenom, s površino manjšo od 30 ha, ki so namenjene preučevanju, karanteni in vzreji divjadi za izpuščanje v prosto naravo in podobno;
4
·
- lovne obore, ki so razglašene za gozd s posebnim namenom in pri katerih je poudarjena lovna funkcija, ter merijo najmanj 200 ha.
4
·
- lovne obore, ki so razglašene za gozd s posebnim namenom in pri katerih je poudarjena lovna funkcija, ter merijo najmanj 200 ha.
5
−
(2) Za postavitev vseh obor iz prvega odstavka tega člena je potrebno pridobiti dovoljenje, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave. Predpis o pogojih za postavitev obore izda minister, pristojen za varstvo narave, v soglasju z ministrom.
5
+
(2) Za postavitev vseh obor iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o varstvu okolja in urejanju prostora.
6
−
(3) Obore za rejo divjadi in obore s posebnim namenom so izločene iz lovne površine ter zanje ne veljajo določbe tega zakona glede načrtovanja in upravljanja z divjadjo. Lovne obore so posebna enota v lovišču s posebnim namenom ter se upravljanje z divjadjo v njih načrtuje ločeno.
6
+
(3) Reja divjadi v oborah se izvaja v skladu s predpisi o živinoreji in veterini.
7
−
(4) V oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij domorodnih vrst divjadi. V oborah za rejo divjadi ni dovoljeno zadrževati domorodnih vrst divjadi.
7
+
(4) Obore za rejo divjadi in obore s posebnim namenom so izločene iz lovne površine ter zanje ne veljajo določbe tega zakona glede načrtovanja in upravljanja z divjadjo. Lovne obore so posebna enota v lovišču s posebnim namenom ter se upravljanje z divjadjo v njih načrtuje ločeno.
8
−
(5) Pred izpustom v oboro mora divjad prebiti določen čas v karanteni pod veterinarskim nadzorom. Zdravstveno stanje divjadi v obori je potrebno ugotavljati najmanj enkrat letno. O poginu divjadi v obori mora lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) obore takoj obvestiti pristojno veterinarsko službo.
8
+
(5) V oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij domorodnih vrst divjadi.
9
−
(6) Lastnik oziroma imetnik obore je dolžan nadzorovati in vzdrževati ograjo obore tako, da preprečuje prehod oziroma pobeg divjadi iz obore v naravo. Za škodo, ki jo povzroči iz obore pobegla divjad, je odgovoren lastnik oziroma imetnik obore ne glede na krivdo.
9
+
(6) Pred izpustom v oboro mora divjad prebiti določen čas v karanteni pod veterinarskim nadzorom. Zdravstveno stanje divjadi v obori je potrebno ugotavljati najmanj enkrat letno. O poginu divjadi v obori mora lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) obore takoj obvestiti pristojno veterinarsko službo.
10
−
(7) O pobegu divjadi iz obore mora lastnik oziroma imetnik obore takoj obvestiti Zavod, lovsko inšpekcijo in upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom. Lastnik oziroma imetnik obore mora pobeglo divjadi ujeti v osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen, sicer se pobegla divjad šteje za prosto živečo divjad. O nadaljnjem ravnanju s pobeglo divjadjo odloča Zavod v skladu s strokovnimi usmeritvami iz načrtov lovsko upravljavskih območij in v dogovoru z upravljavci ter lovsko inšpekcijo. IX. DEL PREPREČEVANJE IN POVRAČILO ŠKODE OD IN NA DIVJADI
10
+
(7) Lastnik oziroma imetnik obore je dolžan nadzorovati in vzdrževati ograjo obore tako, da preprečuje prehod oziroma pobeg divjadi iz obore v naravo. Za škodo, ki jo povzroči iz obore pobegla divjad, je odgovoren lastnik oziroma imetnik obore ne glede na krivdo.
+
11
+
(8) O pobegu divjadi iz obore mora lastnik oziroma imetnik obore takoj obvestiti Zavod, lovsko inšpekcijo in upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom. Lastnik oziroma imetnik obore mora pobeglo divjadi ujeti v osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen, sicer se pobegla divjad šteje za prosto živečo divjad. O nadaljnjem ravnanju s pobeglo divjadjo odloča Zavod v skladu s strokovnimi usmeritvami iz načrtov lovsko upravljavskih območij in v dogovoru z upravljavci ter lovsko inšpekcijo. IX. DEL PREPREČEVANJE IN POVRAČILO ŠKODE OD IN NA DIVJADI
1
·
(1) Škoda na zdravju ljudi je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi.
1
·
(1) Škoda na zdravju ljudi je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi.
2
·
(2) Škoda na premoženju je škoda, ki jo divjad povzroči s poškodovanjem, uničenjem ali zmanjšanjem vrednosti premičnih in nepremičnih stvari fizičnih in pravnih oseb (škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, domačih živalih, gospodarskih in drugih objektih ipd).
2
·
(2) Škoda na premoženju je škoda, ki jo divjad povzroči s poškodovanjem, uničenjem ali zmanjšanjem vrednosti premičnih in nepremičnih stvari fizičnih in pravnih oseb (škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, domačih živalih, gospodarskih in drugih objektih ipd).
3
·
(3) Za škodo, ki jo je povzročila divjad v gozdu, ne šteje poškodovanje ali uničenje nasada rastišču neprimerne drevesne vrste, katere vnos mladja ni bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom ali objedanje mladja v sestojih, ki niso v obdobju pomlajevanja.
3
·
(3) Za škodo, ki jo je povzročila divjad v gozdu, ne šteje poškodovanje ali uničenje nasada rastišču neprimerne drevesne vrste, katere vnos mladja ni bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom ali objedanje mladja v sestojih, ki niso v obdobju pomlajevanja.
4
·
(4) Za škodo, ki jo je povzročila divjad na domači živali, šteje zmanjšanje ali izguba vrednosti poškodovane ali pokončane domače živali.
4
·
(4) Za škodo, ki jo je povzročila divjad na domači živali, šteje zmanjšanje ali izguba vrednosti poškodovane ali pokončane domače živali.
5
·
(5) Škoda povzročena z izvajanjem lova je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi.
5
·
(5) Škoda povzročena z izvajanjem lova je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi.
6
·
(6) Škoda na divjadi je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike.
6
·
(6) Škoda na divjadi je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike.
7
−
(7) Vlada predpiše natančnejše kriterije za opredelitev vrst škod iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine.
7
+
(7) (črtan) .
1
·
(1) Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
1
·
(1) Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
2
·
(2) Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
2
·
(2) Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
3
·
(3) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko oškodovanec oziroma oškodovanka od upravljavca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Minister predpiše vrste ukrepov in način zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov.
3
·
(3) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko oškodovanec oziroma oškodovanka od upravljavca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Minister predpiše vrste ukrepov in način zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov.
4
·
(4) Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki ne dovoli upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim namenom, zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na teh površinah.
4
·
(4) Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki ne dovoli upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim namenom, zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na teh površinah.
5
·
(5) Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom je dolžan obvestiti upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto zaradi postavitve ustreznega prometnega znaka.
5
·
(5) Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom je dolžan obvestiti upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto zaradi postavitve ustreznega prometnega znaka.
+
6
+
(6) Minister na predlog Zavoda predpiše minimalne pogoje ustrezne zaščite posameznih nelovnih površin.
1
−
(1) Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena tega zakona v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
1
+
(1) Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
2
−
(2) Za škodo, ki jo povzroči jelenjad ali divji prašiči v obmejnih loviščih ali loviščih s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec. Za škodo, ki presega 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine v primeru, da je upravljavec izpolnil letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, odgovarja Republika Slovenija. Potrebna sredstva za plačilo teh škod zagotavlja ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo.
2
+
(2) Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena tega zakona v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
3
−
(3) Za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija.
3
+
(3) Za škodo, ki jo povzroči jelenjad ali divji prašiči v obmejnih loviščih ali loviščih s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec. Za škodo, ki presega 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine v primeru, da je upravljavec izpolnil dvoletni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, odgovarja Republika Slovenija. Potrebna sredstva za plačilo teh škod zagotavlja ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo.
4
−
(4) Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja ohranjanje narave, odgovarja Republika Slovenija, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
4
+
(4) Za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija.
5
−
(5) Za škodo na divjadi, povzročeno na način iz šestega odstavka 52. člena tega zakona, je odgovoren tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).
5
+
(5) (prenehal veljati) .
6
−
(6) Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila odgovarja:
6
+
(6) Za škodo na divjadi, povzročeno na način iz šestega odstavka 52. člena tega zakona, je odgovoren tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).
+
7
+
(7) Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila odgovarja:
7
·
- voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
8
·
- voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
8
·
- upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca,
9
·
- upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca,
9
·
- upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
10
·
- upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
10
−
(7) Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. Za izplačano odškodnino veljajo določila o odgovornosti delodajalcev po obligacijskem zakonu.
11
+
(8) Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. Za izplačano odškodnino veljajo določila o odgovornosti delodajalcev po obligacijskem zakonu.
1
−
(1) Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.
1
+
(uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca)
2
−
(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
2
+
(1) Oškodovanec škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil:
3
−
(3) Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik oziroma njegova namestnica (v nadaljnjem besedilu: namestnik), ter dva člana oziroma dve članici (v nadaljnjem besedilu: član) ali njuna oziroma njuni namestnika oziroma namestnici. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: lovski inšpektor) brez pravice glasovanja.
3
+
- pisno prijavi pooblaščencu upravljavca, čigar osebne podatke (ime in priimek, naslov, telefon, e-poštni naslov) upravljavec javno objavi na krajevno običajen način do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto, ali
4
−
(4) Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
4
+
- elektronsko prijavi preko vstopnega spletnega mesta, ki ga omogoči ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo.
5
−
(5) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
5
+
(2) Upravljavec se na pisno prijavo škode iz prejšnjega odstavka odzove in izvede ogled škode v osmih dneh. Če se upravljavec na pisno prijavo škode iz prejšnjega odstavka v osmih dneh po prejemu pisne prijave ne odzove ali si ne ogleda škode, lahko oškodovanec v obliki spletne prijave škode seznani ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, oziroma lovskega inšpektorja.
+
6
+
(3) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah (v nadaljnjem besedilu: komisija). Oškodovanec lahko škodo prijavi tudi v obliki spletne prijave škode.
+
7
+
(4) Komisije za vsako lovsko upravljavsko območje za dobo petih let imenuje minister. Komisijo sestavljajo predsednik ali njegov namestnik in dva člana ali njuna namestnika. Predsednik in njegov namestnik sta usposobljena za gozdarsko stroko in zaposlena na območni enoti Zavoda, ki v celoti ali deloma leži znotraj posameznega lovsko upravljavskega območja. En član komisije in njegov namestnik morata biti usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za upravljanje divjadi. Komisija odloča v tričlanski sestavi z večino glasov. Pri delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: lovski inšpektor) brez pravice glasovanja.
+
8
+
(5) Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poskusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
+
9
+
(6) V primeru sklenjenega sporazuma o odškodnini v obliki finančnih sredstev upravljavec lovišča v 30 dneh od sklenitve sporazuma izplača dogovorjeno odškodnino oškodovancu, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Rok za ostale oblike odškodnine se določi v sporazumu o višini odškodnine. Oškodovanec in pooblaščenec upravljavca se za primer ponavljajočih se škod na istih kmetijskih in gozdnih kulturah ob prvi prijavi škode pisno dogovorita za rok in način izvedbe končnega ocenjevanja škode.
+
10
+
(7) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najpozneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala.
+
11
+
(8) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, za upravljavce in za delovanje komisij pripravi navodila in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
+
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, za namen izplačevanja odškodnin od divjadi na nelovnih površinah in upravljanja divjadi vodi in upravlja naslednje podatke:
+
2
+
1. o oškodovancu (ime in priimek, naslov, davčna številka, naziv banke, osebni račun in telefonska številka);
+
3
+
2. o pooblaščencu (ime in priimek, območna enota Zavoda);
+
4
+
3. datum in kraj nastanka škode (parcelna številka in katastrska občina), datum opažene ter datum prijavljene škode in datum ogleda;
+
5
+
4. o povzročeni škodi po vrstah premoženja;
+
6
+
5. o obsegu škode in višini dogovorjene odškodnine;
+
7
+
6. o vrsti povzročitelja in opisu znakov, ki pričajo o povzročitelju škode;
+
8
+
7. o nelovni površini;
+
9
+
8. opis varovanja premoženja pred nastankom škode.
+
10
+
(2) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, omogoči lovskemu inšpektorju za namen izvajanja nadzora brezplačen izpis podatkov iz evidence iz prejšnjega odstavka.
+
11
+
(3) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, hrani osebne podatke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena tri leta po izplačilu odškodnine, nato se osebni podatki izbrišejo.
+
1
+
(evidenca komisije za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah)
+
2
+
(1) Zavod za namen obravnavanja zadev s strani komisij iz četrtega odstavka 56. člena tega zakona vodi in upravlja naslednje podatke:
+
3
+
1. o oškodovancu (ime in priimek, naslov, datum rojstva in telefonska številka);
+
4
+
2. o članih komisije (ime in priimek, organizacija);
+
5
+
3. o ostalih udeležencih (ime in priimek);
+
6
+
4. datum in kraj nastanka škode, datum opažene ter datum prijavljene škode lovski družini, datum ogleda in ocene škode;
+
7
+
5. o vrsti povzročitelja;
+
8
+
6. o površini, kjer je škoda nastala;
+
9
+
7. o povzročeni škodi po vrstah premoženja;
+
10
+
8. o obsegu škode in ocenjeni višini škode s strani komisije;
+
11
+
9. opis varovanja premoženja pred nastankom škode.
+
12
+
(2) Zavod omogoči za namen izvajanja nadzora lovskemu inšpektorju in za namen upravljanja divjadi ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo, brezplačen izpis podatkov iz evidence iz prejšnjega odstavka tega člena.
+
13
+
(3) Zavod hrani osebne podatke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena tri leta po podani oceni komisije, nato osebne podatke izbriše.
1
−
Za ostale vrste škod veljajo splošni predpisi o uveljavljanju škod. Oškodovanec pošlje zahtevo za odškodnino ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. X. DEL LOVSKO UDEJSTVOVANJE
1
+
X. DEL LOVSKO UDEJSTVOVANJE
1
−
(1) Pravico udejstvovanja v lovu ima državljan oziroma državljanka Republike Slovenije ali tuji državljan oziroma tuja državljanka s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: lovec oziroma lovka), ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom. Kdor nima lovskega izpita, sme loviti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom.
1
+
(1) Pravico do lova ima državljan ali tuji državljan s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico (v nadaljnjem besedilu: lovec). Ne glede na prejšnji stavek ima pravico do lova tudi oseba, ki nima lovskega izpita in veljavne lovske izkaznice, vendar le z veljavno dovolilnico za lovske goste in strokovnim spremstvom, oziroma oseba, ki je lovski pripravnik s strokovnim spremstvom.
2
−
(2) Lovec se lahko udejstvuje v lovu pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom.
2
+
(2) Lovski gost je vsaka oseba, ki ni član upravljavca lovišča, lovski pomočnik ali ni zaposlena v lovišču s posebnim namenom, v katerem lovi.
3
−
(3) Tuji državljani oziroma tuje državljanke, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, lahko lovijo kot lovski gosti oziroma gostje, ki si pravico udejstvovanja v lovu pridobijo od upravljavca. Lovskim gostom mora upravljavec zagotoviti strokovno spremstvo.
3
+
(3) Lovski pomočnik je oseba, ki ni zaposlena v lovišču s posebnim namenom in na podlagi veljavne lovske izkaznice za lovišče s posebnim namenom izvaja lov in druga dela v tem lovišču s posebnim namenom na podlagi sklenjenega pisnega dogovora z upravljavcem lovišča s posebnim namenom.
4
−
(4) Za kršitev določil tega zakona, ki jih pri lovu storijo osebe iz prejšnjega odstavka, je poleg teh oseb odgovoren upravljavec, pri katerem se lovsko udejstvujejo.
4
+
(4) Lovec lahko lovi pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom.
+
5
+
(5) Tuji državljani oziroma tuje državljanke, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in niso člani lovskih družin, lahko lovijo kot lovski gosti z veljavno dovolilnico za lovske goste.
+
6
+
(6) Ne glede na prvi odstavek 65. člena tega zakona lahko član upravljavca lovišča postane tudi posameznik, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah v skladu z zakonom, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.
+
7
+
(7) Lovskim gostom mora upravljavec zagotoviti strokovno spremstvo, razen lovskim gostom na organiziranih skupinskih lovih, ki imajo lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico iz 62. člena tega zakona.
1
·
(1) Opravljanje lovskih izpitov organizira Zveza. Lovski izpit opravljajo kandidati oziroma kandidatke (v nadaljnjem besedilu: kandidat) pred izpitnimi komisijami, ki jih imenuje minister.
1
·
(1) Opravljanje lovskih izpitov organizira Zveza. Lovski izpit opravljajo kandidati oziroma kandidatke (v nadaljnjem besedilu: kandidat) pred izpitnimi komisijami, ki jih imenuje minister.
2
−
(2) Kandidati za lovski izpit so lovski pripravniki oziroma lovske pripravnice, ki so pod vodstvom mentorja oziroma mentorice v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom opravili pripravniško dobo v trajanju najmanj enega leta ter obiskovali tečaj usposabljanja, za katerega so program skupaj pripravili Zveza, Zavod in pedagoške ustanove.
2
+
(2) Kandidati za lovski izpit so lovski pripravniki oziroma lovske pripravnice, ki so pod vodstvom mentorja oziroma mentorice v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom opravili pripravniško dobo v trajanju najmanj enega leta ter obiskovali tečaj usposabljanja, za katerega so program skupaj pripravili Zveza, Zavod in pedagoške ustanove. Lovski pripravnik oziroma lovska pripravnica ima pravico do orožne listine v skladu s predpisi o orožju.
3
·
(3) Lovski izpit obsega praktični in teoretični del ter je javen. Pogoj za opravljanje teoretičnega dela je uspešno opravljeni praktični del izpita.
3
·
(3) Lovski izpit obsega praktični in teoretični del ter je javen. Pogoj za opravljanje teoretičnega dela je uspešno opravljeni praktični del izpita.
4
·
(4) V primeru, da kandidat lovskega izpita prvič ne opravi, ga lahko ponavlja še dvakrat. Med posameznim opravljanjem izpita mora preteči najmanj šest mesecev.
4
·
(4) V primeru, da kandidat lovskega izpita prvič ne opravi, ga lahko ponavlja še dvakrat. Med posameznim opravljanjem izpita mora preteči najmanj šest mesecev.
5
·
(5) O uspešno opravljenem lovskem izpitu izda izpitna komisija kandidatu spričevalo o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu, ki ga izda minister. Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu je dokument, ki dokazuje upravičenost do pridobitve lovske izkaznice.
5
·
(5) O uspešno opravljenem lovskem izpitu izda izpitna komisija kandidatu spričevalo o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu, ki ga izda minister. Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu je dokument, ki dokazuje upravičenost do pridobitve lovske izkaznice.
6
−
(6) Osebam, ki so na srednji gozdarski šoli ali na visoki strokovni šoli oziroma univerzi uspešno opravile izpit s področja biologija in ekologija prosto živečih živali, patologija divjadi ali lovstvo, ni potrebno opravljati teoretičnega dela lovskega izpita, morajo pa opraviti praktični del izpita v lovišču oziroma lovišču s posebnim namenom v trajanju najmanj šest mesecev. Na podlagi potrdila o opravljenem izpitu iz navedenih področij ter potrdila upravljavca o opravljenem praktičnem delu izpita se osebi izda spričevalo o opravljenem lovskem izpitu, na obrazcu, ki ga izda minister.
6
+
(6) Kandidatom, ki so na srednji gozdarski šoli ali na višji strokovni šoli oziroma v okviru visokošolskega izobraževanja uspešno opravili izpit s področja biologija in ekologija prostoživečih živali, patologija divjadi ali lovstvo po programu, ki obsega vsebine, primerljive programu teoretičnega dela lovskega izpita, ni treba opravljati teoretičnega dela lovskega izpita z navedenih področij, morajo pa opraviti izpit s preostalih področij in praktični del izpita v lovišču oziroma lovišču s posebnim namenom, v trajanju najmanj šest mesecev, ter preizkus znanja o ravnanju z lovskim orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo orožje. Vlogo za delno oprostitev opravljanja teoretičnega dela lovskega izpita kandidati vložijo pri Zvezi. Po opravljeni primerjavi programov komisija, ki jo imenuje minister, določi področja, na katerih kandidatu ni treba opravljati teoretičnega dela lovskega izpita, in o tem izda potrdilo. Na podlagi potrdila o priznanju določenih vsebin v skladu s tem odstavkom, potrdila o opravljenem preizkusu znanja iz vsebin preostalega dela teoretičnega dela lovskega izpita, potrdila o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo orožje, ter potrdila upravljavca o opravljenem praktičnem delu izpita, se kandidatu izda spričevalo o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu, ki ga predpiše minister.
7
·
(7) Minister podrobneje predpiše pogoje za opravljanje lovskega izpita.
7
·
(7) Minister podrobneje predpiše pogoje za opravljanje lovskega izpita.
+
8
+
(8) Kandidatom, ki so opravili lovski izpit pri organizacijah, ki imajo v državah članicah Evropske unije javno pooblastilo za opravljanje lovskega izpita, se izda na podlagi potrdila o opravljenem lovskem izpitu in opravljenem preizkusu znanja s področja lovske zakonodaje, spričevalo o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu iz šestega odstavka tega člena. Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu izda komisija iz šestega odstavka tega člena.
1
·
(1) Lovske izkaznice se ne izda oziroma podaljša osebi, ki:
1
·
(1) Lovske izkaznice se ne izda oziroma podaljša osebi, ki:
2
·
- ni dopolnila 18 let starosti;
2
·
- ni dopolnila 18 let starosti;
3
·
- je duševno zbolela in je pod skrbništvom;
3
·
- je duševno zbolela in je pod skrbništvom;
4
·
- ni uspešno opravila lovskega izpita ali s spričevalom oziroma ustreznim dokumentom dokazala, da je s šolanjem in dodatnim praktičnim usposabljanjem pridobila znanje, ki po določilih tega zakona šteje za enakovredno lovskemu izpitu;
4
·
- ni uspešno opravila lovskega izpita ali s spričevalom oziroma ustreznim dokumentom dokazala, da je s šolanjem in dodatnim praktičnim usposabljanjem pridobila znanje, ki po določilih tega zakona šteje za enakovredno lovskemu izpitu;
5
−
- je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga je storila v zvezi z lovskim udejstvovanjem,
5
+
- je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje onesnaženja živil ali krme, uničevanja gozdov, mučenja živali, nezakonitega lova, nezakonitega ribolova ali nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi,
6
−
- je bila pravnomočno obsojena zaradi kršenja določil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
6
+
- je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje izdelovanja in pridobivanja orožja ali nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
7
−
- je pravnomočno obsojena zaradi kršenja predpisov s področja varstva narave, zaščite živali in zlorabe orožje;
7
+
(2) Lovcu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje iz četrte ali pete alineje prejšnjega odstavka, izdajatelj prekliče veljavnost lovske izkaznice.
8
−
(2) Lovcu, ki mu je dokazano katero od dejanj iz četrte do šeste alinee prvega odstavka tega člena, izdajatelj prekliče veljavnost lovske izkaznice.
8
+
(3) Če prosilec oziroma prosilka ne podaljša veljavnosti lovske izkaznice tri leta zapored, mora ob zaprositvi za podaljšanje lovske izkaznice priložiti potrdilo iz kazenske evidence.
9
−
(3) Če prosilec oziroma prosilka ne podaljša veljavnosti lovske izkaznice tri leta zapored, mora ob zaprositi za podaljšanje lovske izkaznice priložiti potrdilo iz kazenske evidence. XI. DEL ORGANIZIRANOST LOVSTVA
9
+
(4) Za preklic ali odklonitev podaljšanja veljavnosti lovske izkaznice, razrešitev lovskega čuvaja in za odločanje o pravicah in odgovornostih člana upravljavke lovišča v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe, upravljavec kazenske evidence lovskemu inšpektorju ali Zvezi oziroma upravljavki lovišča na njihovo zahtevo pošlje podatek iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena o pravnomočni obsodbi imetnika lovske izkaznice, imetnika izkaznice lovskega čuvaja oziroma člana upravljavke lovišča.
+
1
+
(1) Pravico do lova si lovski gost pridobi z veljavno dovolilnico za lovske goste. Dovolilnice za lovske goste ne potrebuje lovski gost, ki ima veljavno lovsko izkaznico.
+
2
+
(2) Dovolilnice za lovske goste svojih članov izdaja Zveza na predlog upravljavca lovišča. Dovolilnice za lovske goste v loviščih s posebnim namenom izdaja upravljavec lovišča s posebnim namenom.
+
3
+
(3) Lovski gost na zahtevo policije, lovskega čuvaja ali lovskega inšpektorja omogoči vpogled v veljavno dovolilnico za lovske goste. Dovolilnica za lovske goste se lahko izda v fizični ali elektronski obliki, vendar mora biti izdana, preden lovski gost začne loviti v lovišču ali lovišču s posebnim namenom.
+
4
+
(4) Lovska dovolilnica vsebuje najmanj naslednje podatke:
+
5
+
1. ime in priimek lovskega gosta;
+
6
+
2. naslov in datum rojstva lovskega gosta;
+
7
+
3. zaporedno številko dovolilnice;
+
8
+
4. državo, v kateri ima lovski gost stalno prebivališče;
+
9
+
5. datum izdaje in veljavnost dovolilnice za tekoče leto;
+
10
+
6. drugi podatki, ki niso osebni podatki.
+
11
+
(5) Za izvajanje tega člena Zveza in upravljavci lovišč s posebnim namenom vodijo in upravljajo evidenco izdanih dovolilnic za lovske goste, ki vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
+
12
+
(6) Ves prihodek iz naslova izdaje dovolilnic za lovske goste Zveza nameni lovskim družinam, ki so zaprosile za izdajo lovske dovolilnice za lovskega gosta in so izpolnile zadnji dvoletni načrt lovišča. Prihodki, ki jih pridobijo upravljavci lovišč z izdajo dovolilnic za lovske goste, so namenski in jih upravljavci lovišč namenijo za izvajanje javnih nalog, ki jih izvajajo pod pogoji javne službe iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
+
13
+
(7) Lovski inšpektor ima za namen izvajanja nadzora brezplačen vpogled v evidenco izdanih dovolilnic za lovske goste. Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, ima za namen upravljanja z divjadjo brezplačen vpogled v podatke iz 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena.
+
14
+
(8) Zveza in upravljavci lovišč s posebnim namenom hranijo osebne podatke iz 1. in 2. točke četrtega odstavka tega člena eno leto po izdaji lovske dovolilnice, nato osebne podatke izbrišejo.
+
15
+
(9) Minister podrobneje predpiše obliko, vsebino in ceno dovolilnice za lovske goste. XI. DEL ORGANIZIRANOST LOVSTVA
1
−
Lovske organizacije so lovske družine, Zveza, lovišča s posebnim namenom, javni zavodi ter območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom združenih v lovsko upravljavskem območju (v nadaljnjem besedilu: območno združenje upravljavcev).
1
+
Lovske organizacije so lovske družine, Zveza, območne zveze lovskih družin, lovišča s posebnim namenom, javni zavodi ter območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom združenih v lovsko upravljavskem območju (v nadaljnjem besedilu: območno združenje upravljavcev).
1
·
(1) Lovska družina je društvo najmanj 15 polnoletnih oseb, ki se ustanovi, deluje in preneha obstajati po predpisih o društvih, če ta zakon ne določa drugače. Člani oziroma članice društva so lahko lovci in posamezniki oziroma posameznice, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je njihov interes povezan z divjadjo in lovstvom.
1
·
(1) Lovska družina je društvo najmanj 15 polnoletnih oseb, ki se ustanovi, deluje in preneha obstajati po predpisih o društvih, če ta zakon ne določa drugače. Člani oziroma članice društva so lahko lovci in posamezniki oziroma posameznice, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je njihov interes povezan z divjadjo in lovstvom.
2
·
(2) Najkasneje v treh letih od včlanitve je potrebno opraviti lovski izpit, sicer članstvo v lovski družini preneha.
2
·
(2) Najkasneje v treh letih od včlanitve je potrebno opraviti lovski izpit, sicer članstvo v lovski družini preneha.
3
−
(3) Lovska družina, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo iz 25. člena tega zakona, deluje tudi v javnem interesu.
3
+
(3) Lovska družina, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo iz 25. člena tega zakona, deluje tudi v javnem interesu in ima pravico zastopati interese ohranjanja in varstva divjadi, njenega življenjskega prostora ter lovstva na območju lovišča v vseh upravnih in sodnih postopkih.
4
·
(4) Lovska družina, ki je koncesionar, lahko v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne dosega v:
4
·
(4) Lovska družina, ki je koncesionar, lahko v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne dosega v:
5
·
- nižinskem lovišču 50 ha;
5
·
- nižinskem lovišču 50 ha;
6
·
- sredogorskem lovišču 100 ha;
6
·
- sredogorskem lovišču 100 ha;
7
·
- visokogorskem lovišču150 ha.
7
·
- visokogorskem lovišču150 ha.
8
·
(5) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč.
8
·
(5) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč.
9
·
(6) Pri sprejemu v članstvo lovska družina novim članom ne sme zaračunavati pristopnine ali podobnih dajatev. Novo sprejeti člani imajo enake pravice in dolžnosti, kot vsi drugi člani lovske družine.
9
·
(6) Pri sprejemu v članstvo lovska družina novim članom ne sme zaračunavati pristopnine ali podobnih dajatev. Novo sprejeti člani imajo enake pravice in dolžnosti, kot vsi drugi člani lovske družine.
10
·
(7) Lovska družina preneha obstajati:
10
·
(7) Lovska družina preneha obstajati:
11
−
- če se ji zaradi kršitev koncesijske pogodbe odvzame koncesija,
11
+
- (razveljavljena) ,
12
·
- če krši predpise s področja varstva narave, zaščite živali in orožja,
12
·
- če krši predpise s področja varstva narave, zaščite živali in orožja,
13
·
- v drugih z zakonom določenih primerih.
13
·
- v drugih z zakonom določenih primerih.
14
·
(8) Ukinitev lovske družine lahko predlaga Zveza, Zavod, območno združenje upravljavcev, pristojne inšpekcijske službe ter organ pristojen za varstvo narave.
14
·
(8) Ukinitev lovske družine lahko predlaga Zveza, Zavod, območno združenje upravljavcev, pristojne inšpekcijske službe ter organ pristojen za varstvo narave.
15
·
(9) Po prenehanju obstoja lovske družine, se z njenim premoženjem poravna vse obveznosti, morebitni ostanek sredstev pa pripade območnemu združenju upravljavcev oziroma Zvezi.
15
·
(9) Po prenehanju obstoja lovske družine, se z njenim premoženjem poravna vse obveznosti, morebitni ostanek sredstev pa pripade območnemu združenju upravljavcev oziroma Zvezi.
16
·
(10) Lovska družina pokriva stroške plačila koncesije za upravljanje z divjadjo in svojega poslovanja s članarinami, prispevki članov, prodajo divjačine, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
16
·
(10) Lovska družina pokriva stroške plačila koncesije za upravljanje z divjadjo in svojega poslovanja s članarinami, prispevki članov, prodajo divjačine, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
1
−
(1) Lovska zveza Slovenije je zveza vseh lovskih družin, ki deluje tudi v javnem interesu.
1
+
(1) Lovska zveza Slovenije je zveza vseh lovskih družin in območnih zvez lovskih družin, ki deluje tudi v javnem interesu.
2
·
(2) V skladu s temeljnim aktom Zveze so lahko njeni člani tudi druga društva, katerih dejavnost je povezana z divjadjo, lovstvom in varstvom narave.
2
·
(2) V skladu s temeljnim aktom Zveze so lahko njeni člani tudi druga društva, katerih dejavnost je povezana z divjadjo, lovstvom in varstvom narave.
3
·
(3) Zveza sodeluje z državnimi in strokovnimi organi v zadevah, ki se nanašajo na lovstvo in upravljanje z divjadjo. Poleg nalog, ki jih opravlja v javnem interesu lahko Zveza določi v svojem temeljnem aktu tudi druge naloge s področja lovstva.
3
·
(3) Zveza sodeluje z državnimi in strokovnimi organi v zadevah, ki se nanašajo na lovstvo in upravljanje z divjadjo. Poleg nalog, ki jih opravlja v javnem interesu lahko Zveza določi v svojem temeljnem aktu tudi druge naloge s področja lovstva.
4
·
(4) Zveza pokriva stroške delovanja s članarinami, prispevki članov oziroma članic, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
4
·
(4) Zveza pokriva stroške delovanja s članarinami, prispevki članov oziroma članic, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
+
1
+
(1) Upravljavci lovišč se zaradi urejanja in usklajevanja skupnih nalog, ki so povezane z upravljanjem z divjadjo ali izvajanjem društvenih dejavnosti, lahko združujejo v območno zvezo lovskih družin.
+
2
+
(2) Območna zveza lovskih družin je društvo, ki se ustanovi, deluje in preneha obstajati v skladu s predpisi o društvih.
+
3
+
(3) Poleg nalog, ki jih opravljajo v javnem interesu, območne zveze lovskih družin nudijo pomoč upravljavcem lovišč pri oblikovanju mnenj v postopkih presoje posegov v življenjski prostor divjadi na območju upravljavcev lovišč in skrbijo za naravovarstveno osveščanje lovcev.
+
4
+
(4) Območna zveza lovskih družin pokriva stroške delovanja s članarinami, prispevki članov oziroma članic in drugimi viri.
1
·
(1) Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju se morajo zaradi urejanja in usklajevanja skupnih nalog pri upravljanju z divjadjo združiti v območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom.
1
·
(1) Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju se morajo zaradi urejanja in usklajevanja skupnih nalog pri upravljanju z divjadjo združiti v območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom.
2
·
(2) Organa območnega združenja sta zbor upravljavcev, kjer so enakovredno zastopani predstavniki vseh upravljavcev in izvršilni organ. Izvršilni organ izvoli zbor upravljavcev.
2
·
(2) Organa območnega združenja sta zbor upravljavcev, kjer so enakovredno zastopani predstavniki vseh upravljavcev in izvršilni organ. Izvršilni organ izvoli zbor upravljavcev.
3
·
(3) Izvršilni organ je sestavljen iz devetih članov oziroma članic, ki se izvolijo glede na strokovne kriterije in proporcionalno glede na površino lovišča v lovsko upravljavskem območju. Mandat članov oziroma članic v izvršilnem organu je petleten.
3
·
(3) Izvršilni organ je sestavljen iz devetih članov oziroma članic, ki se izvolijo glede na strokovne kriterije in proporcionalno glede na površino lovišča v lovsko upravljavskem območju. Mandat članov oziroma članic v izvršilnem organu je petleten.
4
·
(4) Temeljne pristojnosti izvršilnega organa območnega združenja upravljavcev so:
4
·
(4) Temeljne pristojnosti izvršilnega organa območnega združenja upravljavcev so:
5
−
- urejati stvari strokovne in upravljavske narave članov združenja v povezavi z divjadjo in lovstvom v njihovem imenu in za njihov račun;
5
+
- urejati stvari strokovne in upravljavske narave članov združenja v povezavi z divjadjo in lovstvom v njihovem imenu in za njihov račun, vključno z zastopanjem v upravnih postopkih za izredne posege v populacije divjadi, če člani območnega združenja upravljavcev tako določijo v temeljnem aktu območnega združenja upravljavcev;
6
·
- usklajevati stvari strokovne in upravljavske narave do državnih organov in Zavoda ter do Zveze;
6
·
- usklajevati stvari strokovne in upravljavske narave do državnih organov in Zavoda ter do Zveze;
7
·
- organizirati letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi v sodelovanju z Zavodom;
7
·
- organizirati letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi v sodelovanju z Zavodom;
8
−
- pripravlja izhodišča za pripravo letnih načrtov po posameznih loviščih;
8
+
- pripravlja izhodišča za pripravo dvoletnih načrtov lovišč po posameznih loviščih;
9
·
- ostale naloge, ki jih sprejme zbor upravljalcev iz drugega odstavka tega člena.
9
·
- ostale naloge, ki jih sprejme zbor upravljalcev iz drugega odstavka tega člena.
10
·
(5) Območno združenje upravljavcev pokriva stroške delovanja s prispevki članov, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
10
·
(5) Območno združenje upravljavcev pokriva stroške delovanja s prispevki članov, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
+
11
+
(6) Območno združenje upravljavcev lahko za izvajanje nalog iz druge in pete alineje četrtega odstavka tega člena z odločitvijo zbora upravljavcev pisno pooblasti eno območno zvezo lovskih družin, ki v celoti ali deloma leži znotraj lovsko upravljavskega območja, na katerem deluje to območno združenje upravljavcev.
1
−
Lovišča s posebnim namenom v Republiki Sloveniji so: Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna Gora in Ljubljanski vrh.
1
+
Ne glede na določbo tretjega odstavka 7. člena tega zakona so v Republiki Sloveniji naslednja lovišča s posebnim namenom: Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Jelen, Kočevsko, Ljubljanski vrh, Prodi Razor in Brdo pri Kranju.
1
−
(1) Lovski čuvaj lahko postane polnoleten državljan oziroma polnoletna državljanka Republike Slovenije, ki ima orožni list in je opravil izpit za lovskega čuvaja ter ima kot član lovske organizacije triletno lovsko prakso.
1
+
(1) Lovski čuvaj lahko postane polnoleten državljan Republike Slovenije, ki je opravil izpit za lovskega čuvaja in ima kot član lovske organizacije petletno lovsko prakso.
2
−
(2) Pred nastopom službe mora lovski čuvaj predložiti spričevalo o opravljenem lovsko-čuvajskem izpitu in orožni list ter pred pristojnim upravnim organom podati izjavo, da bo svojo službo vestno in nepristransko opravljal v skladu z zakonom, s čimer izpolnjuje pogoje za pridobitev lovsko čuvajske izkaznice in službenega znaka, ki ju izda pristojni upravni organ. Obliko izkaznice in znaka določi minister.
2
+
(2) Vlogo za imenovanje lovskega čuvaja vloži upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom na ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo. Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, lahko od Zveze pridobi podatke o opravljenem lovskočuvajskem izpitu oziroma o udeležbi na izobraževanju lovskih čuvajev v zadnjih petih letih ter o petletni lovski praksi.
3
−
(3) Lovski čuvaj je v času opravljanja službe lovišču ali lovišču s posebnim namenom uradna oseba.
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, lovske čuvaje imenuje z odločbo za obdobje petih let.
4
−
(4) Lovskega čuvaja pristojni upravni organ z odločbo razreši opravljanja lovsko-čuvajske službe, če je prekršil določila tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov. Predlog za razrešitev lahko pri pristojnem upravnem organu vloži lovska inšpekcija.
4
+
(4) Zveza na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka izda lovskemu čuvaju izkaznico in službeni znak lovskega čuvaja za obdobje petih let.
+
5
+
(5) Lovski čuvaj je v času opravljanja službe v lovišču ali lovišču s posebnim namenom uradna oseba.
+
6
+
(6) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, lahko z odločbo razreši lovskega čuvaja opravljanja lovskočuvajske službe pred potekom petletnega obdobja na:
+
7
+
- lastni predlog lovskega čuvaja ali
+
8
+
- predlog upravljavca lovišča, če lovski čuvaj ne opravlja svojih nalog, ali
+
9
+
- predlog lovskega inšpektorja, če je lovski čuvaj prekršil določbe tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov.
+
10
+
(7) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, za namen izvajanja lovskočuvajske službe vodi in upravlja podatke o imenovanih in razrešenih lovskih čuvajih, in sicer:
+
11
+
- ime in priimek;
+
12
+
- datum rojstva;
+
13
+
- ime lovišča;
+
14
+
- datum imenovanja;
+
15
+
- datum razrešitve.
+
16
+
(8) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, hrani osebne podatke iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka pet let po imenovanju lovskega čuvaja oziroma do njegove razrešitve.
+
17
+
(9) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, lovskemu inšpektorju za nadzor nad izvajanjem zakona na njegovo zahtevo pripravi izpis osebnih podatkov iz osmega odstavka tega člena.
+
18
+
(10) Obliko izkaznice in službenega znaka lovskega čuvaja določi minister.
1
·
(1) Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo lovski inšpektorji.
1
·
(1) Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo lovski inšpektorji.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo tudi inšpektorji oziroma inšpektorice, pristojni oziroma pristojne za ohranjanje narave, gozdarstvo in ribištvo.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo tudi inšpektorji oziroma inšpektorice, pristojni oziroma pristojne za ohranjanje narave, gozdarstvo in ribištvo.
3
−
(3) Za lovskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: ima visoko izobrazbo biotehniške ali biološke smeri, lovski izpit in najmanj pet let delovanja na področju lovstva.
3
+
(3) Za lovskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: ima doseženo izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po dodiplomskih študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, lovski izpit in najmanj pet let delovanja na področju lovstva.
4
·
(4) Lovski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
4
·
(4) Lovski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
5
·
- nadzorovati izvajanje koncesijskih pogodb;
5
·
- nadzorovati izvajanje koncesijskih pogodb;
6
·
- predlagati odvzem pravice upravljanja z divjadjo v lovišču in lovišču s posebnim namenom;
6
·
- predlagati odvzem pravice upravljanja z divjadjo v lovišču in lovišču s posebnim namenom;
7
·
- pregledovati načrte upravljanja z divjadjo, poslovne knjige in druge listine, ki se nanašajo na divjad in lovstvo;
7
·
- pregledovati načrte upravljanja z divjadjo, poslovne knjige in druge listine, ki se nanašajo na divjad in lovstvo;
8
·
- pregledovati evidenco odstrela divjadi in obseg ter kakovost opravljenih biotehničnih del;
8
·
- pregledovati evidenco odstrela divjadi in obseg ter kakovost opravljenih biotehničnih del;
9
−
- začasno ustaviti ali odrediti odstrel posamezne vrste divjadi iz 42. člena tega zakona;
9
+
- začasno ustaviti ali odrediti odstrel posamezne vrste divjadi iz razlogov, določenih v prvi ali drugi alineji prvega odstavka 42. člena tega zakona, ki ga izvrši upravljavec lovišča;
10
·
- ustaviti vso dejavnost, ki je v nasprotju s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
10
·
- ustaviti vso dejavnost, ki je v nasprotju s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
11
·
- odrediti odstranitev obor, če zanje ni bilo pridobljeno dovoljenje;
11
·
- odrediti odstranitev obor, če zanje ni bilo pridobljeno dovoljenje;
12
·
- odrediti v nujnih primerih začasne ukrepe za preprečitev škode od divjadi in na divjadi;
12
·
- odrediti v nujnih primerih začasne ukrepe za preprečitev škode od divjadi in na divjadi;
13
·
- zaseči v nasprotju z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ulovljeno ali prilaščeno poginulo divjad ali njene dele (trofeje) ali druge nezakonito prilaščene proizvode iz lovišča ter sredstva in predmete, s katerimi so bila storjena ta protipravna dejanja;
13
·
- zaseči v nasprotju z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ulovljeno ali prilaščeno poginulo divjad ali njene dele (trofeje) ali druge nezakonito prilaščene proizvode iz lovišča ter sredstva in predmete, s katerimi so bila storjena ta protipravna dejanja;
14
·
- pregledovati evidenčne knjige preparatorjev in strojarjev ter njihove prostore za shranjevanje divjadi ali njenih delov;
14
·
- pregledovati evidenčne knjige preparatorjev in strojarjev ter njihove prostore za shranjevanje divjadi ali njenih delov;
15
·
- pregledovati, če imajo odkupovalci oziroma prodajalci divjačine predpisane dokumente;
15
·
- pregledovati, če imajo odkupovalci oziroma prodajalci divjačine predpisane dokumente;
16
·
- nadzirati izvajanje nalog in pooblastil lovskih čuvajev;
16
·
- nadzirati izvajanje nalog in pooblastil lovskih čuvajev;
17
·
- zahtevati pojasnila od odgovornih oseb koncesionarja, kadar je to potrebno;
17
·
- zahtevati pojasnila od odgovornih oseb koncesionarja, kadar je to potrebno;
18
−
- obveščati pristojne organe o opaženih nepravilnostih in zahtevati njihovo intervencijo, če sam nima te pravice. XIV. DEL KAZENSKE DOLOČBE
18
+
- obveščati pristojne organe o opaženih nepravilnostih in zahtevati njihovo intervencijo, če sam nima te pravice;
+
19
+
- z video napravami izvajati nadzor nad krmišči, solnicami, kalužami, lokacijami, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij, in mesti za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. XIV. DEL KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z globo od 500.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1
+
(1) Z globo od 2.100 do 12.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
2
−
1. ki ne pridobi soglasja Zavoda za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi (tretji odstavek 30. člena);
2
+
1. ki v roku ne pošlje podatkov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona na ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo (četrti odstavek 29. člena);
3
−
2. ki opravlja v gozdu dela, ki bi ovirala ali preprečevala nemoten potek reprodukcije divjadi (drugi odstavek 31. člena);
3
+
2. ki pri osuševanjih zemljišč ne ohranja najmanj petine površine v prvotnem stanju (tretji odstavek 33. člena);
4
−
3. ki gradi ceste ali vlake preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, zimovališč ali pasišč divjadi (tretji odstavek 31. člena);
4
+
3. ki leti z napravami za letenje zunaj posebej za ta namen odrejenih območij (drugi odstavek 35. člena);
5
−
4. ki pri sečnji in spravilu z vejami zametuje in z vlačenjem lesa poškoduje kaluže, vodne kale in izvire ter s travo porasle površine v gozdu oziroma po opravljenem delu ne vzpostavi prvotnega stanja (četrti odstavek 31. člena);
5
+
4. ki ne vzpostavi ekocelic v skladu z drugim odstavkom 37. člena tega zakona;
6
−
5. ki uporablja fitosanitarna sredstva v nasprotju s predpisi o njihovi uporabi (drugi odstavek 32. člena);
6
+
5. ki ne zagotavlja ukrepov v skladu z načrti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (39. člen);
7
−
6. ki ne uporablja preventivnih sredstev in načinov dela za preprečevanje in omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih (četrti odstavek 32. člena);
7
+
6. ki ne vrne upravljavcu izpolnjene polharske dovolilnice do 31. decembra tekočega leta (tretji odstavek 43.a člena);
8
−
7. ki seka, požiga ali drugače uničuje žive meje, grmišča in s suho zarastjo porasle površine po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom (peti odstavek 32. člena);
8
+
7. ki gradi lovske objekte za izvajanje lova in krmljenje divjadi bližje kot 100 m od meja med posameznimi lovišči ali lovišči s posebnim namenom (4. točka prvega odstavka 44. člena);
9
−
8. ki pri urejanju vodotokov ne ohranja posameznih odsekov stare struge ter rastočega drevja in grmovja na njihovih bregovih oziroma ne zagotavlja nepretrgane zarasti vsaj enega od obeh bregov struge (prvi odstavek 33. člena);
9
+
8. ki odstreli parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih (20. točka prvega odstavka 44. člena);
10
−
9. ki z regulacijo vodotokov ali osuševanjem zemljišč uničuje močvirja oziroma vlažne biotope (drugi odstavek 33. člena);
10
+
9. ki podatkov za pretekli mesec v elektronski obliki ne pošlje v osrednji lovski informacijski sistem do 15. dne tekočega meseca (tretji odstavek 46. člena);
11
−
10. ki pri osuševanjih zemljišč ne ohranja najmanj petine površine v prvotnem stanju (tretji odstavek 33. člena);
11
+
10. ki v rokih, določenih z dvoletnimi načrti lovsko upravljavskih območij, ne pošlje komisiji lovsko upravljavskega območja trofejnih listov ali materialnih dokazov o opravljenem odstrelu in izgubah (četrti odstavek 46. člena);
12
−
11. ki v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, seka zarast po bregovih voda, čisti odvodne kanale ali prazni vodna zajetja (četrti odstavek 33. člena);
12
+
11. ki imetnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ne priskrbi dogovorjenih ustreznih zaščitnih sredstev (drugi odstavek 53. člena);
13
−
12. ki ne uredi izhodov za divjad pri odprtih, s strmimi stenami obdanih vodnih zajetjih ali vodnih koritih (peti odstavek 33. člena);
13
+
12. ki lovi divjad in pri sebi nima veljavne lovske izkaznice ali izkaznice lovskega čuvaja (drugi odstavek 62. člena).
14
−
13. ki pri gradnji z ograjo zavarovanih prometnic ne zagotovi prehodov za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi divjadi (prvi odstavek 34. člena);
14
+
(2) Z globo od 210 do 4.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
15
−
14. ki potrdi ali izda gradbeno dovoljenje za gradnjo prometnic, dokler niso zagotovljene strokovne rešitve prehodov divjadi (drugi odstavek 34. člena);
15
+
(3) Z globo od 100 do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
16
−
15. ki vznemirja divjad v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezuje v neugodnih vremenskih razmerah (prvi odstavek 35. člena);
−
17
−
16. ki leti z napravami za letenje zunaj posebej za ta namen odrejenih območij (drugi odstavek 35. člena);
−
18
−
17. ki nima pred prepariranjem divjadi pri sebi izvornega spričevala za vso divjad oziroma njene dele ali ne vodi predpisane evidence (četrti odstavek 47. člena);
−
19
−
18. ki brez dovoljenja zadržuje divjad v ujetništvu (prvi odstavek 49. člena);
−
20
−
19. ki kljub obvestilu ne postavi ustreznega prometnega znaka na krajih stalnih prehodov divjadi (peti odstavek 53. člena);
−
21
−
20. ki osebi, ki ni upravičena do izdaje ali podaljšanja lovske izkaznice, izda ali podaljša lovsko izkaznico (prvi odstavek 63. člena).
−
22
−
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
−
23
−
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
−
1
−
(1) Z globo od 1,000.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec:
1
+
(1) Z globo od 4.200 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
2
−
1. ki pod pogoji javne službe ne opravlja nalog iz prvega in drugega odstavka 21. člena;
2
+
1. ki pod pogoji javne službe ne opravlja nalog iz prvega ali drugega odstavka 21. člena tega zakona;
3
−
2. ki ne vzpostavi ekocelic v skladu z načrtom lovsko upravljavskega območja (drugi odstavek 37. člena);
3
+
2. ki opravlja v gozdu dela, ki bi ovirala ali preprečevala nemoten potek reprodukcije divjadi (drugi odstavek 31. člena);
4
−
3. ki ne zagotavlja ukrepov v skladu z načrti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (39. člen);
4
+
3. ki pri sečnji in spravilu z vejami zametuje in z vlačenjem lesa poškoduje kaluže, vodne kale in izvire ter s travo porasle površine v gozdu oziroma po opravljenem delu ne vzpostavi prvotnega stanja (četrti odstavek 31. člena);
5
−
4. ki ne izvaja ponovnega naseljevanja domorodnih vrst divjadi ter naseljevanja in doseljevanja domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi na osnovi načrtov lovsko upravljalskih območij v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave (40. člen);
5
+
4. ki ne uporablja preventivnih sredstev in načinov dela za preprečevanje in omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih (četrti odstavek 32. člena);
6
−
5. ki krmi divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij ali postavlja mrhovišča za krmljenje medveda na lokacijah, ki niso predvidena z načrti lovsko upravljavskih območij in drugimi dokumenti, ki opredeljujejo upravljanje s to vrsto divjadi (41. člen);
6
+
5. ki seka, požiga ali drugače uničuje žive meje, grmišča in s suho zarastjo porasle površine po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom (peti odstavek 32. člena);
7
−
6. ki izkoži uplenjenega medveda, volka ali risa, preden si ga ogleda pooblaščeni predstavnik zavoda, ali če o uplenitvi pravočasno ne obvesti območnega združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (drugi odstavek 45. člena);
7
+
6. ki pri urejanju vodotokov ne ohranja posameznih odsekov stare struge ter rastočega drevja in grmovja na njihovih bregovih oziroma ne zagotavlja nepretrgane zarasti vsaj enega od obeh bregov struge (prvi odstavek 33. člena);
8
−
7. katerega pooblaščeni predstavnik si ne ogleda najdene poginule divjadi ali zavarovane velike zveri ali ne poskuša ugotoviti vzroka smrti oziroma ne ukrepa v skladu s četrtim odstavkom 46. člena (tretji odstavek 45. člena);
8
+
7. ki z regulacijo vodotokov ali osuševanjem zemljišč uničuje močvirja oziroma vlažne biotope (drugi odstavek 33. člena);
9
−
8. ki ne prevzame odstreljene velike zveri ali parkljaste divjadi v skladu z veterinarskimi predpisi (prvi odstavek 46. člena);
9
+
8. ki v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, seka zarast po bregovih voda, čisti odvodne kanale ali prazni vodna zajetja (četrti odstavek 33. člena);
10
−
9. ki za odstreljeno ali najdeno poginulo divjad ne opravi izmere predpisanih podatkov oziroma ne vpiše podatkov v evidenčno knjigo odstrela in izgub (drugi odstavek 46. člena);
10
+
9. ki brez nadzora spušča psa na lovne površine v prosto naravo ali med 1. aprilom in 20. avgustom nima pripetega psa na povodcu oziroma ne zagotavlja potrebnega varstva in nadzorstva psa (tretji odstavek 35. člena);
11
−
10. ki v rokih, določenimi z letnimi načrti lovsko upravljalskih območij, ne posreduje komisiji lovsko upravljalskega območja trofejne liste ali materialne dokaze o opravljenem odstrelu in izgubah (tretji odstavek 46. člena);
11
+
10. ki krmi divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij (41. člen);
12
−
11. ki ne izroči original izvornega spričevala prevzemniku oziroma kupcu divjadi (drugi odstavek 47. člena);
12
+
11. ki kot upravljavec lovišča s posebnim namenom ne izvede izrednega posega na nelovni površini (četrti odstavek 42.a člena);
13
−
12. ki imetnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ne preskrbi ustreznih zaščitnih sredstev (drugi odstavek 53. člena);
13
+
12. ki lovi polhe brez polharske dovolilnice (prvi odstavek 43.a člena) ali ki sokolari brez opravljenega lovskega izpita in veljavne lovske izkaznice z dovoljenjem za sokolarjenje ali brez spremstva osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico z dovoljenjem za sokolarjenje (peti odstavek 43.a člena);
14
−
13. ki ne obvesti upravljavca javne ceste o krajih stalnih prehodov divjadi (peti odstavek 53. člena);
14
+
13. ki lovi le z lovskim psom, ki ni opravil predpisane delovne preizkušnje (drugi odstavek 43.b člena);
15
−
14. ki do roka ne objavi na krajevno običajen način ime in priimek pooblaščenca upravljavca z navedbo kraja, kjer je dosegljiv oškodovancem (prvi odstavek 56. člena);
15
+
14. ki ne zagotavlja ustreznega števila usposobljenih lovskih psov (tretji odstavek 43.b člena);
16
−
15. katerega pooblaščenec si v osmih dneh po pisni prijavi ne ogleda nastale škode (drugi odstavek 56. člena);
16
+
15. ki ne uporablja lovskih psov na predpisan način (peti odstavek 43.b člena);
17
−
16. ki dovoli lov tujim lovskim gostom v nasprotju s pravili in jim ne zagotavlja strokovnega spremstva (tretji odstavek 60. člena);
17
+
16. ki krši dodatne prepovedi iz drugega odstavka 44. člena tega zakona;
18
−
17. ki ne zagotovi nadzora z organiziranjem lovsko čuvajske službe in ne opravlja nalog lovsko čuvajske službe (prvi in drugi odstavek 70. člena).
18
+
17. ki ne vodi evidence o izdanih oznakah ali jo vodi nepravilno ali ne omogoči vpogleda v evidenco ministrstvu, pristojnemu za lovstvu ali lovskemu inšpektorju (drugi, tretji ali četrti odstavek 45. člena);
19
−
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
19
+
18. ki ne opremi odstreljene velike zveri ali parkljaste divjadi s posebno oznako, ki jo izpolni pooblaščena oseba za pregled trupov divjadi v skladu s predpisi s področja veterinarstva (peti odstavek 45. člena);
+
20
+
19. ki za odstreljeno ali najdeno poginulo divjad ne opravi pravilne izmere predpisanih podatkov oziroma ne vpiše podatkov v evidenčno knjigo odstrela in izgub (drugi odstavek 46. člena);
+
21
+
20. ki poseduje divjad, namenjeno prometu, njen del oziroma trofejo, pa nima izvornega spričevala (prvi odstavek 47. člena);
+
22
+
21. ki ne izroči originala izvornega spričevala prevzemniku oziroma kupcu divjadi (drugi odstavek 47. člena);
+
23
+
22. ki nima pred prepariranjem divjadi pri sebi izvornega spričevala za vso divjad oziroma njene dele ali ne vodi predpisane evidence (četrti odstavek 47. člena);
+
24
+
23. ki ne obvesti upravljavca javne ceste o krajih stalnih prehodov divjadi (peti odstavek 53. člena);
+
25
+
24. ki do roka ne objavi na krajevno običajen način imena in priimka pooblaščenca upravljavca z navedbo kraja, kjer je dosegljiv oškodovancem (prvi odstavek 56. člena);
+
26
+
25. katere pooblaščenec se v osmih dneh po pisni prijavi ne odzove ali si ne ogleda nastale škode (drugi odstavek 56. člena);
+
27
+
26. ki osebi, ki ni upravičena do izdaje ali podaljšanja lovske izkaznice, izda ali podaljša lovsko izkaznico (prvi odstavek
+
28
+
63. člena).
+
29
+
(2) Z globo od 420 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
30
+
(3) Z globo od 210 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
1
−
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1
+
(1) Z globo od 6.300 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
2
−
1. ki brez nadzorstva spušča psa v prosto naravo (tretji odstavek 35. člena);
2
+
1. ki ne pridobi soglasja Zavoda za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi (tretji odstavek 30. člena);
3
−
2. ki pri lovu ogroža življenje ali zdravje ljudi (prva alinea prvega odstavka 43. člena);
3
+
2. ki gradi ceste ali vlake preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, zimovališč ali pasišč divjadi (tretji odstavek 31. člena);
4
−
3. ki pri lovu divjad pretirano vznemirja ali jo izpostavlja nepotrebnemu trpljenju, uporablja na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali ali uporablja pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima mogoč neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta (druga alinea prvega odstavka 43. člena, 21. in 22. točka prvega odstavka 44. člena);
4
+
3. ki uporablja fitosanitarna sredstva v nasprotju s predpisi o njihovi uporabi (drugi odstavek 32. člena);
5
−
4. ki pri lovu lastniku zemljišča povzroči škodo ali brez pisnega dovoljenja lastnika oziroma upravljavca lovi na ograjenih nelovnih površinah (tretja alinea prvega odstavka 43. člena in 5. točka prvega odstavka 44. člena);
5
+
4. ki ne uredi izhodov za divjad pri odprtih, s strmimi stenami obdanih vodnih zajetjih ali vodnih koritih (peti odstavek 33. člena);
6
−
5. ki lovi divjad z orožjem, ki ga ni dovoljeno uporabljati za lov ali krši predpise o vrsti lovskega orožja in minimalni moči izstrelkov, s katerimi je dovoljeno odstreljevati posamezne vrste divjadi (drugi odstavek 43. člena in 9., 10., 11., 12. in 13. točka prvega odstavka 44. člena);
6
+
5. ki pri gradnji z ograjo zavarovanih prometnic ne zagotovi prehodov za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi divjadi (prvi odstavek 34. člena);
7
−
6. ki ne poišče ranjene ali zastreljene divjadi s psom krvoslednikom v skladu s predpisom ministra ali pri lovu na malo poljsko divjad ne uporablja vsaj enega lovskega psa (drugi in četrti odstavek 43. člena);
7
+
6. ki potrdi ali izda gradbeno dovoljenje za gradnjo prometnic, dokler niso zagotovljene strokovne rešitve prehodov divjadi (drugi odstavek 34. člena);
8
−
7. ki lovi živo divjad v lovke s sredstvi za omamljanje ali na druge načine brez dovoljenja ministra oziroma nastavlja divjadi, razen izjem iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, kakršnekoli pasti, zanke, mreže ali limanice (tretji odstavek 43. člena in 7. točka prvega odstavka 44. člena);
8
+
7. ki vznemirja divjad v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezuje v neugodnih vremenskih razmerah (prvi odstavek 35. člena);
9
−
8. ki lovi prosto živeče sesalce in ptice, ki se ne lovijo oziroma niso divjad ali lovi divjad izven lovne dobe, razen izjem, ki jih dovoli minister iz drugega odstavka 42. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 44. člena);
9
+
8. ki ne izvaja ponovnega naseljevanja domorodnih vrst divjadi ter naseljevanja in doseljevanja domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi na osnovi načrtov lovsko upravljavskih območij v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave (40. člen);
10
−
9. ki lovi na površinah, izločenih iz lovne površine lovišča, ali če uporablja lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij in zaselkov (2. in 3. točka prvega odstavka 44. člena);
10
+
9. ki izvede neutemeljen izredni poseg v populacijo ali o tem ne obvesti lovskega inšpektorja (četrti odstavek 42. člena);
11
−
10. ki gradi lovske objekte za izvajanje lova in krmljenje divjadi bližje kot 100 m od meja med posameznimi lovišči ali lovišči s posebnim namenom (4. točka prvega odstavka 44. člena);
11
+
10. ki pri lovu ogroža življenje ali zdravje ljudi (prva alinea prvega odstavka 43. člena);
12
−
11. ki nastavlja divjadi strupene vabe (6. točka prvega odstavka 44. člena);
12
+
11. ki pri lovu divjad pretirano vznemirja ali jo izpostavlja nepotrebnemu trpljenju, uporablja na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali ali uporablja pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima mogoč neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta (druga alinea prvega odstavka 43. člena, 21. in 22. točka prvega odstavka 44. člena);
13
−
12. ki uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvega odstavka 44. člena);
13
+
12. ki pri lovu lastniku zemljišča povzroči škodo ali brez pisnega dovoljenja lastnika oziroma upravljavca lovi na ograjenih nelovnih površinah (tretja alinea prvega odstavka 43. člena in 5. točka prvega odstavka 44. člena);
14
−
13. ki uporablja pri lovu za vabljenje divjadi elektronske avdio pripomočke za posnemanje glasov divjadi, razen običajnih vabil in klicev ali če uporablja za vabo žive vabnike (14. in 15. točka prvega odstavka 44. člena);
14
+
13. ki lovi divjad z orožjem, ki ga ni dovoljeno uporabljati za lov ali krši predpise o vrsti lovskega orožja in minimalni moči izstrelkov, s katerimi je dovoljeno odstreljevati posamezne vrste divjadi (drugi odstavek 43. člena in 9., 10., 11., 12. in 13. točka prvega odstavka 44. člena);
15
−
14. ki lovi divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev (16. točka prvega odstavka 44. člena);
15
+
14. ki ne poišče ranjene ali zastreljene divjadi s psom krvoslednikom v skladu s predpisom ministra ali pri lovu na malo poljsko divjad ne uporablja vsaj enega lovskega psa (drugi in četrti odstavek 43. člena);
16
−
15. ki lovi divjad, razen divjega prašiča, zveri ter polha, ponoči (17. točka prvega odstavka 44. člena);
16
+
15. ki lovi prosto živeče sesalce in ptice, ki se ne lovijo oziroma niso divjad ali lovi divjad izven lovne dobe, razen izjem iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 44. člena);
17
−
16. ki lovi divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela (18. točka prvega odstavka 44. člena);
17
+
16. ki lovi na površinah, izločenih iz lovne površine lovišča, ali če uporablja lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij in zaselkov (2. in 3. točka prvega odstavka 44. člena);
18
−
17. ki lovi divjad ob poplavah (19. točka prvega odstavka 44. člena);
18
+
17. ki nastavlja divjadi strupene vabe (6. točka prvega odstavka 44. člena);
19
−
18. ki odstreli parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih (20. točka prvega odstavka 44. člena);
19
+
18. ki lovi živo divjad v lovke s sredstvi za omamljanje ali na druge načine brez dovoljenja ministra oziroma nastavlja divjadi, razen izjem iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, kakršnekoli pasti, zanke, mreže ali limanice (7. točka prvega odstavka 44. člena);
20
−
19. ki strelja v gnezda (23. točka prvega odstavka 44. člena);
20
+
19. ki uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvega odstavka 44. člena);
21
−
20. ki uporablja pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova (24. točka prvega odstavka 44. člena);
21
+
20. ki uporablja pri lovu za vabljenje divjadi elektronske avdio pripomočke za posnemanje glasov divjadi, razen običajnih vabil in klicev ali če uporablja za vabo žive vabnike (14. in 15. točka prvega odstavka 44. člena);
22
−
21. ki krši dodatne prepovedi iz drugega odstavka 44. člena;
22
+
21. ki lovi divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev (16. točka prvega odstavka 44. člena);
23
−
22. ki na kraju odstrela ne opremi velikih zveri ali parkljaste divjadi s posebno oznako (prvi odstavek 45. člena);
23
+
22. ki lovi divjad, razen divjega prašiča, zveri ter polha, ponoči (17. točka prvega odstavka 44. člena);
24
−
23. ki poseduje divjad, namenjeno prometu, njen del oziroma trofejo, pa nima izvornega spričevala (prvi odstavek 47. člena);
24
+
23. ki lovi divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela (18. točka prvega odstavka 44. člena);
25
−
24. ki se dotika, prenaša ali prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi ali razdira gnezda oziroma pobira jajca pernate divjadi (prvi odstavek 48. člena);
25
+
24. ki lovi divjad ob poplavah (19. točka prvega odstavka 44. člena);
26
−
25. ki ne javi upravljavcu najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda (drugi odstavek 48. člena);
26
+
25. ki strelja v gnezda (23. točka prvega odstavka 44. člena);
27
−
26. ki lovi divjad in pri sebi nima veljavne lovske izkaznice ali izkaznice lovskega čuvaja (drugi odstavek 62. člena). XV. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27
+
26. ki uporablja pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova (24. točka prvega odstavka 44. člena);
+
28
+
27. ki odvzete parkljaste divjadi ustrezno ne označi, preden jo prenaša ali prevaža z mesta odvzema ali katerega pooblaščena oseba iz prvega odstavka 45. člena tega zakona na mestu za prevzem divjadi iz prvega odstavka 46. člena tega zakona ne preveri označitve (prvi in peti odstavek 45. člena);
+
29
+
28. ki izkoži uplenjeno veliko zver, preden si jo ogleda pooblaščeni predstavnik zavoda, ali ki o uplenitvi pravočasno v roku ne obvesti območnega združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (šesti odstavek 45. člena);
+
30
+
29. katere pooblaščeni predstavnik si ne ogleda najdene poginule divjadi ali velike zveri ali ne poskuša ugotoviti vzroka smrti (osmi odstavek 45. člena);
+
31
+
30. ki odstreljene parkljaste divjadi ne dostavi na registrirano mesto za prevzem divjadi (prvi odstavek 46. člena);
+
32
+
31. ki se dotika, prenaša ali prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi ali razdira gnezda oziroma pobira jajca pernate divjadi (prvi odstavek 48. člena);
+
33
+
32. ki ne javi upravljavcu najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda (drugi odstavek 48. člena);
+
34
+
33. ki brez dovoljenja zadržuje divjad v ujetništvu (prvi odstavek 49. člena);
+
35
+
34. ki lovi ali dovoli lov lovskim gostom brez dovolilnice ali lovske izkaznice (prvi ali tretji odstavek 60. člena ter prvi odstavek 63. člena);
+
36
+
35. ki ne zagotavlja strokovnega spremstva v skladu s prvim ali sedmim odstavkom 60. člena tega zakona;
+
37
+
36. ki na zahtevo policije, lovskih čuvajev ali lovske inšpekcije ne omogoči vpogleda v veljavno dovolilnico za lovske goste (tretji odstavek 63.a člena);
+
38
+
37. ki ne vodi ali upravlja evidence izdanih dovolilnic za lovske goste (peti odstavek 63.a člena);
+
39
+
38. ki ne zagotovi nadzora z organiziranjem lovskočuvajske službe (prvi odstavek 70. člena) ali ne opravlja nalog lovskočuvajske službe v skladu z drugim odstavkom 70. člena tega zakona.
+
40
+
(2) Z globo od 600 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
41
+
(3) Z globo od 400 do 2.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. XV. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 324-01/90-1/46 Ljubljana, dne 27. januarja 2004. EPA 995-III Podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije Irma Pavlinič Krebs l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1G) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-34 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU (ZDLov-1G)
−
1
−
Za koncesionarje, ki jim je bila na podlagi do sedaj veljavnih predpisov podeljena koncesija na podlagi drugega odstavka 24. in tretjega odstavka 25. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US in 17/08), se šteje, da jim je bila ta podeljena za 30 let.
−
1
−
Nov sistem točkovanja se v skladu s spremenjeno 1. točko prvega odstavka 26. člena zakona začne uporabljati ob prvem naslednjem javnem razpisu za podelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki bo sledil uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
(1) Koncedent z odločbo uredi prenos upravljanja na nepremičninah iz novega 29.a člena zakona, ki ne vpliva na najemna, zakupna in druga njim podobna razmerja, ki so bila do uveljavitve tega zakona ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določa drugače.
−
2
−
(2) Razmerja iz prejšnjega odstavka zaradi prenosa upravljanja ni mogoče odpovedati, če ima najemnik oziroma zakupnik, ki je fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: najemnik ali zakupnik nepremičnin), kmetijska zemljišča oziroma gozd v najemu oziroma zakupu kot glavni vir preživljanja sebe in svoje družine.
−
3
−
(3) Razmerja iz prvega odstavka tega člena se podaljšajo pod istimi pogoji, če ob poteku pogodbenega roka še vedno obstaja okoliščina, da so kmetijska zemljišča oziroma gozd v najemu oziroma zakupu glavni vir preživljanja najemnika ali zakupnika nepremičnin in njegove družine.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 324-01/25-9/12 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2516-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica
−