← Back to list
Zakon o dolgotrajni oskrbi
ZDOsk-1
85articles changed
+9added
+19removed
+57modified
added 8054removed 4846words
307paragraphs
Version history
1
·
(1) Iz obveznega zavarovanja za DO in iz drugih finančnih virov se zavarovanim osebam po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije zagotavljajo pravice do DO.
1
·
(1) Iz obveznega zavarovanja za DO in iz drugih finančnih virov se zavarovanim osebam po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije zagotavljajo pravice do DO.
2
·
(2) DO se zagotavlja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve DO vsem upravičencem glede na njihove potrebe.
2
·
(2) DO se zagotavlja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve DO vsem upravičencem glede na njihove potrebe.
3
·
(3) DO se organizira in izvaja v javnem interesu na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev DO ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja upravičencev do DO.
3
·
(3) DO se organizira in izvaja v javnem interesu na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev DO ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja upravičencev do DO.
4
·
(4) Pravice do DO so pravice, vezane na osebo upravičenca, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov denarnega prejemka, ki niso bili izplačani do smrti upravičenca
4
·
(4) Pravice do DO so pravice, vezane na osebo upravičenca, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov denarnega prejemka, ki niso bili izplačani do smrti upravičenca
1
·
(1) DO je javna služba, ki se v obsegu in na način, kot ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, izvaja izključno v okviru javne mreže.
1
·
(1) DO je javna služba, ki se v obsegu in na način, kot ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, izvaja izključno v okviru javne mreže.
2
·
(2) Izvajanje DO je nepridobitno.
2
·
(2) Izvajanje DO je nepridobitno.
3
−
(3) Na način in v roku iz prvega odstavka tega člena se usklajujejo kadrovske štipendije kot transfer posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz proračunov občin.
3
+
(3) Izvajanje DO poteka pod enakimi pogoji za javne zavode ter druge pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa.
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. Celodnevna DO je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo.
2
·
1. Celodnevna DO je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo.
3
·
2. Dnevna DO je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
3
·
2. Dnevna DO je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
4
·
3. Družinski član zavarovane osebe je, če ni s tem zakonom določeno drugače:
4
·
3. Družinski član zavarovane osebe je, če ni s tem zakonom določeno drugače:
5
·
- zakonec ali zunajzakonski partner;
5
·
- zakonec ali zunajzakonski partner;
6
·
- hči in sin;
6
·
- hči in sin;
7
·
- hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
7
·
- hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
8
·
- starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere);
8
·
- starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere);
9
·
- brat in sestra;
9
·
- brat in sestra;
10
·
- vnuk in vnukinja;
10
·
- vnuk in vnukinja;
11
·
- stari starši;
11
·
- stari starši;
12
·
- oseba v svaštvu, ki nastane z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo, do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.
12
·
- oseba v svaštvu, ki nastane z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo, do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.
13
·
4. Izvid iz zdravstvene dokumentacije je strokovno mnenje po specialistični obravnavi zavarovane osebe v skladu s predpisi s področja pacientovih pravic, ki ga prejme zavarovana oseba.
13
·
4. Izvid iz zdravstvene dokumentacije je strokovno mnenje po specialistični obravnavi zavarovane osebe v skladu s predpisi s področja pacientovih pravic, ki ga prejme zavarovana oseba.
14
·
5. Kakovostna DO je tista, ki dosega celostno, strokovno, uporabniku prilagojeno DO ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, neprekinjenost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenost na uporabnika.
14
·
5. Kakovostna DO je tista, ki dosega celostno, strokovno, uporabniku prilagojeno DO ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, neprekinjenost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenost na uporabnika.
15
·
6. Koncedent za opravljanje DO v instituciji je Republika Slovenija.
15
·
6. Koncedent za opravljanje DO v instituciji je Republika Slovenija.
16
·
7. Koncedent za opravljanje DO na domu je občina.
16
·
7. Koncedent za opravljanje DO na domu je občina.
17
·
8. Koncesija je dovoljenje, ki ga izvajalcu podeli koncendent za izvajanje javne službe DO.
17
·
8. Koncesija je dovoljenje, ki ga izvajalcu podeli koncendent za izvajanje javne službe DO.
18
·
9. Koncesionar je izvajalec DO, ki v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da opravlja javno službo DO v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži.
18
·
9. Koncesionar je izvajalec DO, ki v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da opravlja javno službo DO v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži.
19
·
10. Koordinator DO je oseba, ki je zaposlena pri izvajalcu DO, odgovorna za pripravo osebnega načrta, zagotavljanje njegovega izvajanja in spremljanje ustreznosti oskrbe uporabnikov DO.
19
·
10. Koordinator DO je oseba, ki je zaposlena pri izvajalcu DO, odgovorna za pripravo osebnega načrta, zagotavljanje njegovega izvajanja in spremljanje ustreznosti oskrbe uporabnikov DO.
20
·
11. Načrt priporočenih storitev DO je nabor priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti do DO in potreb upravičenca do DO.
20
·
11. Načrt priporočenih storitev DO je nabor priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti do DO in potreb upravičenca do DO.
21
·
12. Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
21
·
12. Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
22
·
13. Ocenjevalna lestvica je enoten pripomoček za oceno upravičenosti zavarovane osebe do pravic do DO.
22
·
13. Ocenjevalna lestvica je enoten pripomoček za oceno upravičenosti zavarovane osebe do pravic do DO.
23
·
14. Ponudnik storitev e-oskrbe je pravna oseba, s katero ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sklene pogodbeno razmerje na podlagi javnega razpisa ali javnega naročila.
23
·
14. Ponudnik storitev e-oskrbe je pravna oseba, s katero ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sklene pogodbeno razmerje na podlagi javnega razpisa ali javnega naročila.
24
·
15. Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju.
24
·
15. Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju.
25
·
16. Supervizija je metoda izobraževanja in usposabljanja, ki omogoča kakovostnejše opravljanje DO in spodbuja poklicni in osebni razvoj na različnih delovnih področjih. 16.a Tuja zavarovana oseba je oseba, ki je zavarovana oseba pri tujem nosilcu zavarovanja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, kot ga opredeljujejo predpisi Evropske unije, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti.
25
·
16. Supervizija je metoda izobraževanja in usposabljanja, ki omogoča kakovostnejše opravljanje DO in spodbuja poklicni in osebni razvoj na različnih delovnih področjih. 16.a Tuja zavarovana oseba je oseba, ki je zavarovana oseba pri tujem nosilcu zavarovanja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, kot ga opredeljujejo predpisi Evropske unije, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti.
26
·
17. Upravičenec ali upravičenka do DO (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je zavarovana oseba, ki so ji priznane pravice iz tega zakona.
26
·
17. Upravičenec ali upravičenka do DO (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je zavarovana oseba, ki so ji priznane pravice iz tega zakona.
27
·
18. Uporabnik ali uporabnica DO (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je upravičenec, ki koristi pravice do DO.
27
·
18. Uporabnik ali uporabnica DO (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je upravičenec, ki koristi pravice do DO.
28
·
19. Vstopna točka za DO (v nadaljnjem besedilu: vstopna točka) je krajevno pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), ki izvaja strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb za DO.
28
·
19. Vstopna točka za DO (v nadaljnjem besedilu: vstopna točka) je krajevno pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), ki izvaja strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb za DO.
29
·
20. (črtana)
29
·
20. (črtana)
30
·
21. Zavarovana oseba je oseba, ki je na podlagi tega zakona zavarovana za DO.
30
·
21. Zavarovana oseba je oseba, ki je na podlagi tega zakona zavarovana za DO.
31
·
22. Zdravstvena nega v DO obsega neakutne postopke in posege v zdravstveni negi pri uporabnikih DO s stabilnimi kroničnimi stanji, v povezavi z izvajanjem osnovnih dnevnih opravil.
31
·
22. Zdravstvena nega v DO obsega neakutne postopke in posege v zdravstveni negi pri uporabnikih DO s stabilnimi kroničnimi stanji, v povezavi z izvajanjem osnovnih dnevnih opravil.
32
·
23. ZZZS številka je identifikacijska številka zavarovane osebe, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) vodi v evidencah o zavarovanih osebah v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
32
·
23. ZZZS številka je identifikacijska številka zavarovane osebe, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) vodi v evidencah o zavarovanih osebah v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
33
+
2. Dnevna DO je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
+
1
−
10. zagotavlja pogoje za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za DO za zavezance, ki so oproščeni plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
1
+
(1) Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
2
·
1. načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva;
2
·
1. načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva;
3
·
2. vzpostavlja in ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje;
3
·
2. vzpostavlja in ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje;
4
·
3. načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti;
4
·
3. načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti;
5
·
4. razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju z občinami;
5
·
4. razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju z občinami;
6
·
5. ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji iz prve alineje prvega odstavka 59. člena tega zakona;
6
·
5. ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji iz prve alineje prvega odstavka 59. člena tega zakona;
7
·
6. zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organiziranost;
7
·
6. zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organiziranost;
8
·
7. izvaja nadzor nad opravljanjem DO;
8
·
7. izvaja nadzor nad opravljanjem DO;
9
·
8. zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO ter zaposlenih na vstopnih točkah in zagotavlja pogoje za delo zunanjih strokovnjakov za področje DO;
9
·
8. zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO ter zaposlenih na vstopnih točkah in zagotavlja pogoje za delo zunanjih strokovnjakov za področje DO;
10
·
9. spremlja učinkovitost, dostopnost in kakovost delovanja sistema DO ter sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje;
10
·
9. spremlja učinkovitost, dostopnost in kakovost delovanja sistema DO ter sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje;
11
·
10. zagotavlja pogoje za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za DO za zavezance, ki so oproščeni plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
11
·
10. zagotavlja pogoje za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za DO za zavezance, ki so oproščeni plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
12
·
(2) Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz prejšnjega odstavka.
12
·
(2) Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz prejšnjega odstavka.
13
·
(3) Občina uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
13
·
(3) Občina uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
14
·
1. spremlja izvajanje DO na domu in delovanje javne mreže na domu na območju občine;
14
·
1. spremlja izvajanje DO na domu in delovanje javne mreže na domu na območju občine;
15
·
2. zagotavlja mrežo javne službe, tako da ustanovi javni zavod za opravljanje DO na domu ali podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa ali z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga občina, sklene pogodbeno razmerje.
15
·
2. zagotavlja mrežo javne službe, tako da ustanovi javni zavod za opravljanje DO na domu ali podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa ali z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga občina, sklene pogodbeno razmerje.
16
·
(4) Občina iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz prejšnjega odstavka.
16
·
(4) Občina iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.
1
·
(1) Ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.
2
·
(2) Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:
2
·
(2) Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:
3
·
- načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;
3
·
- načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;
4
·
- opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;
4
·
- opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;
5
·
- oblikovanje kataloga izobraževanj in usposabljanj za izvajalce DO.
5
·
- oblikovanje kataloga izobraževanj in usposabljanj za izvajalce DO.
6
·
(3) Ministrstvo v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno objavi poročilo o svojem delu na svoji spletni strani.
6
·
(3) Ministrstvo v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno objavi poročilo o svojem delu na svoji spletni strani.
7
·
(4) Varna DO je tista, ki preprečuje škodo za uporabnika v zvezi z izvajanjem storitev DO in mu zagotavlja fizično in psihično varnost prebivanja.
7
·
(4) Varna DO je tista, ki preprečuje škodo za uporabnika v zvezi z izvajanjem storitev DO in mu zagotavlja fizično in psihično varnost prebivanja.
+
8
+
(5) Ministrstvo najmanj vsaka tri leta analizira izvajanje tega zakona in vladi predloži poročilo. Poročilo zajema kakovostni vidik zagotavljanja DO, ustreznost pokritosti potreb in finančno vzdržnost. Poročilo prav tako vključuje predloge za zakonodajne ali druge upravne ukrepe, ki so potrebni za dolgoročno zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema DO.
+
1
+
Minister določi vrste opravljanja DO (v nadaljnjem besedilu: VDO) v šifrantu VDO. VDO se določi z namenom obračunavanja in izplačevanja storitev ter vodenja in poročanja podatkov za različne analitične in statistične namene.
1
·
(1) Zavarovana oseba ima pravico do DO, če:
1
·
(1) Zavarovana oseba ima pravico do DO, če:
2
·
- ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do DO;
2
·
- ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do DO;
3
−
- ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
3
+
- ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko prebiva;
4
·
- se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrsti v kategorijo DO.
4
·
- se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrsti v kategorijo DO.
5
−
(2) Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do DO, če je ugotovljeno, da ne prejema storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena, ali če je na podlagi dokazila o prenehanju primerljive pravice ugotovljeno, da je prenehala prejemati storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena.
5
+
(2) Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do DO, če je ugotovljeno, da ne prejema storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena, ali če je na podlagi dokazila o prenehanju primerljive pravice oziroma o prenehanju izvajanja osebne asistence ugotovljeno, da je prenehala prejemati storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena.
6
·
(3) Kot primerljive storitve oziroma prejemki iz prejšnjega odstavka štejejo:
6
·
(3) Kot primerljive storitve oziroma prejemki iz prejšnjega odstavka štejejo:
7
·
- dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov;
7
·
- dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov;
8
·
- institucionalno varstvo v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo;
8
·
- institucionalno varstvo v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo;
9
·
- pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco, določa, da določene storitve iz naslova osebne asistence niso primerljive s storitvami DO.
9
·
- pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco, določa, da določene storitve iz naslova osebne asistence niso primerljive s storitvami DO.
10
·
(4) Koriščenje pravic do DO preneha, če uporabnik DO začne s prejemanjem primerljivih storitev ali prejemkov iz prejšnjega odstavka. Prenehanje pravice do DO nastopi dan pred dnem, ko nastopi upravičenje uporabnika do primerljive storitve ali prejemka.
10
·
(4) Koriščenje pravic do DO preneha, če uporabnik DO začne s prejemanjem primerljivih storitev ali prejemkov iz prejšnjega odstavka. Prenehanje pravice do DO nastopi dan pred dnem, ko nastopi upravičenje uporabnika do primerljive storitve ali prejemka.
11
·
(5) Za namen ugotavljanja pogoja lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO se zavarovalna doba šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih. Za namen računanja časa se 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.
11
·
(5) Za namen ugotavljanja pogoja lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO se zavarovalna doba šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih. Za namen računanja časa se 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.
12
·
(6) Če se pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena nanaša na obdobje pred dopolnjenim 18. letom starosti osebe oziroma pred dopolnjeno starostjo osebe iz osmega odstavka 54. člena tega zakona, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je bila oseba v tem obdobju obvezno zdravstveno zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, razen če gre za osebo iz petega odstavka 54. člena tega zakona.
12
·
(6) Če se pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena nanaša na obdobje pred dopolnjenim 18. letom starosti osebe oziroma pred dopolnjeno starostjo osebe iz osmega odstavka 54. člena tega zakona, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je bila oseba v tem obdobju obvezno zdravstveno zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, razen če gre za osebo iz petega odstavka 54. člena tega zakona.
13
·
(7) Ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena zavarovana oseba pridobi pravico do DO na podlagi ocene upravičenosti, če se uvrsti v eno od kategorij DO iz drugega odstavka 12. člena tega zakona ali na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
13
·
(7) Ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena zavarovana oseba pridobi pravico do DO na podlagi ocene upravičenosti, če se uvrsti v eno od kategorij DO iz drugega odstavka 12. člena tega zakona ali na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
14
−
(8) Zavarovana oseba, ki dejansko prebiva v državi izven Republike Slovenije in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic do DO, ima pravico izključno do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona.
14
+
(8) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba, ki se za stalno ali začasno naseli v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici, in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic do DO, pravico izključno do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Za namen prejšnjega stavka se šteje, da se stalno ali začasno naseli v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici, če ima v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, prijavljen stalni ali začasni naslov v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici.
15
·
(9) Zavarovana oseba ni upravičena do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona, če v državi, v kateri dejansko prebiva, prejema primerljive storitve oziroma prejemke za enak namen.
15
·
(9) Zavarovana oseba ni upravičena do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona, če v državi, v kateri dejansko prebiva, prejema primerljive storitve oziroma prejemke za enak namen.
16
−
(10) Ne glede na prvo in drugo alinejo prvega odstavka tega člena se šteje, da je oseba upravičena do pravic do DO, če ima urejen status po zakonu, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb ali po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito.
16
+
(10) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena se za osebe, ki imajo v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno zaščito, status begunca ali subsidiarne zaščite, in so zavarovane osebe v skladu s tem zakonom, pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena ne preverja.
+
17
+
(11) Pravico do DO ima tudi tuja zavarovana oseba, če izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) S kategorijo DO se določa obseg pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena na podlagi ocene upravičenosti.
1
·
(1) S kategorijo DO se določa obseg pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena na podlagi ocene upravičenosti.
2
·
(2) Na podlagi izdelane ocene upravičenosti se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
2
·
(2) Na podlagi izdelane ocene upravičenosti se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
3
·
- 1. kategorija - lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
3
·
- 1. kategorija - lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
4
·
- 2. kategorija - zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
4
·
- 2. kategorija - zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
5
·
- 3. kategorija - težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
5
·
- 3. kategorija - težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
6
·
- 4. kategorija - težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
6
·
- 4. kategorija - težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
7
·
- 5. kategorija - najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.
7
·
- 5. kategorija - najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.
8
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO, če iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, izhaja, da je:
8
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO, če iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, izhaja, da je:
9
·
- bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
9
·
- bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
10
·
- zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
10
·
- zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
11
−
(4) Vsebino, metodologijo in ocene rezultatov preizkusa spoznavnih sposobnosti iz prve alineje prejšnjega odstavka določi minister.
11
+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 4. kategorijo DO, če gre za invalidno osebo, ki je dopolnila 18 let in ji je pred tem starš nudil nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter je prejemal delno plačilo za izgubljen dohodek. Najpozneje po petih letih od izdaje odločbe o upravičenosti do DO se za osebo iz prejšnjega stavka prvič izdela ocena upravičenosti.
12
−
(5) Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona določi minister.
12
+
(5) Vsebino, metodologijo in ocene rezultatov preizkusa spoznavnih sposobnosti iz prve alineje tretjega odstavka tega člena določi minister.
+
13
+
(6) Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona določi minister.
1
·
(1) Uporabniku nedenarna pravica do DO, razen pravica do oskrbovalca družinskega člana, ali denarna pravica do DO miruje, če se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.
1
·
(1) Uporabniku nedenarna pravica do DO, razen pravica do oskrbovalca družinskega člana, ali denarna pravica do DO miruje, če se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.
2
·
(2) Mirovanje nedenarne pravice do DO nastopi prvi dan, denarne pravice do DO pa 31. dan od nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka, in preneha z dnem, ko je uporabnik odpuščen iz bolnišnice oziroma namestitve iz prejšnjega odstavka. Mirovanje pravic do DO nastopi in preneha po samem zakonu.
2
·
(2) Mirovanje nedenarne pravice do DO nastopi prvi dan, denarne pravice do DO pa 31. dan od nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka, in preneha z dnem, ko je uporabnik odpuščen iz bolnišnice oziroma namestitve iz prejšnjega odstavka. Mirovanje pravic do DO nastopi in preneha po samem zakonu.
3
·
(3) Koordinator DO obvesti ZZZS o dnevu sprejema in dnevu odpusta uporabnika do nedenarne pravice do DO iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
3
·
(3) Koordinator DO obvesti ZZZS o dnevu sprejema in dnevu odpusta uporabnika do nedenarne pravice do DO iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
4
·
(4) ZZZS v času mirovanja pravic iz prejšnjega odstavka krije 60 odstotkov sorazmernega dela nekoriščenega obsega pravic iz osebnega načrta uporabnika na mesec. Seštevek izvedenega obsega ur storitev DO in sorazmerni del nekoriščenega obsega pravice do DO v posameznem mesecu ne sme presegati obsega ur, ki sta ga v osebnem načrtu dogovorila koordinator DO in uporabnik, če gre za nižji obseg ur od določenega v 16. členu tega zakona, vendar ne več, kot ga za posamezno pravico do DO in glede na priznano kategorijo DO določa 16. člen tega zakona.
4
·
(4) ZZZS v času mirovanja pravic iz prejšnjega odstavka krije 60 odstotkov sorazmernega dela nekoriščenega obsega pravic iz osebnega načrta uporabnika na mesec. Seštevek izvedenega obsega ur storitev DO in sorazmerni del nekoriščenega obsega pravice do DO v posameznem mesecu ne sme presegati obsega ur, ki sta ga v osebnem načrtu dogovorila koordinator DO in uporabnik, če gre za nižji obseg ur od določenega v 16. členu tega zakona, vendar ne več, kot ga za posamezno pravico do DO in glede na priznano kategorijo DO določa 16. člen tega zakona.
5
·
(5) Uporabnik denarne pravice do DO, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec obvesti koordinatorja DO o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz petega odstavka 44. člena tega zakona, koordinator DO pa o tem obvesti ZZZS v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona in na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
5
·
(5) Uporabnik denarne pravice do DO, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec obvesti koordinatorja DO o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz petega odstavka 44. člena tega zakona, koordinator DO pa o tem obvesti ZZZS v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona in na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
6
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik, ki ima priznano denarno pravico do DO na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona obvesti vstopno točko, vstopna točka pa ZZZS v roku iz osmega odstavka 44. člena tega zakona od prejetja obvestila.
6
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik, ki ima priznano denarno pravico do DO na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona obvesti vstopno točko, vstopna točka pa ZZZS v roku iz osmega odstavka 44. člena tega zakona od prejetja obvestila.
7
·
(7) Uporabniku denarne pravice do DO v času mirovanja iz drugega odstavka tega člena denarni prejemek ne pripada. ZZZS za dneve v koledarskem mesecu, ko mirovanje še ni nastopilo, do dneva nastopa mirovanja oziroma od dneva prenehanja okoliščin za mirovanje do konca koledarskega meseca, izplača sorazmerni del denarnega prejemka.
7
·
(7) Uporabniku denarne pravice do DO v času mirovanja iz drugega odstavka tega člena denarni prejemek ne pripada. ZZZS za dneve v koledarskem mesecu, ko mirovanje še ni nastopilo, do dneva nastopa mirovanja oziroma od dneva prenehanja okoliščin za mirovanje do konca koledarskega meseca, izplača sorazmerni del denarnega prejemka.
8
·
2. oddelek: Storitve DO
8
·
2. oddelek: Storitve DO
9
+
(1) Uporabniku nedenarna pravica do DO, razen pravica do oskrbovalca družinskega člana, ali denarna pravica do DO miruje, če se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.
+
10
+
(2) Mirovanje nedenarne pravice do DO nastopi prvi dan, denarne pravice do DO pa 31. dan od nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka, in preneha z dnem, ko je uporabnik odpuščen iz bolnišnice oziroma namestitve iz prejšnjega odstavka. Mirovanje pravic do DO nastopi in preneha po samem zakonu.
+
11
+
(3) Koordinator DO obvesti ZZZS o dnevu sprejema in dnevu odpusta uporabnika do nedenarne pravice do DO iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
+
12
+
(4) ZZZS v času mirovanja pravic iz prejšnjega odstavka krije 60 odstotkov sorazmernega dela nekoriščenega obsega pravic iz osebnega načrta uporabnika na mesec. Seštevek izvedenega obsega ur storitev DO in sorazmerni del nekoriščenega obsega pravice do DO v posameznem mesecu ne sme presegati obsega ur, ki sta ga v osebnem načrtu dogovorila koordinator DO in uporabnik, če gre za nižji obseg ur od določenega v 16. členu tega zakona, vendar ne več, kot ga za posamezno pravico do DO in glede na priznano kategorijo DO določa 16. člen tega zakona.
+
13
+
(5) Uporabnik denarne pravice do DO, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec obvesti koordinatorja DO o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz petega odstavka 44. člena tega zakona, koordinator DO pa o tem obvesti ZZZS v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona in na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
+
14
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik, ki ima priznano denarno pravico do DO na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona obvesti vstopno točko, vstopna točka pa ZZZS v roku iz osmega odstavka 44. člena tega zakona od prejetja obvestila.
+
15
+
(7) Uporabniku denarne pravice do DO v času mirovanja iz drugega odstavka tega člena denarni prejemek ne pripada. ZZZS za dneve v koledarskem mesecu, ko mirovanje še ni nastopilo, do dneva nastopa mirovanja oziroma od dneva prenehanja okoliščin za mirovanje do konca koledarskega meseca, izplača sorazmerni del denarnega prejemka.
+
1
·
(1) Storitve DO so:
1
·
(1) Storitve DO so:
2
·
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
2
·
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
3
·
- pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
3
·
- pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
4
·
- zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
4
·
- zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
5
·
- storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona.
5
·
- storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona.
6
·
(2) Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih obsegajo pomoč pri:
6
·
(2) Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih obsegajo pomoč pri:
7
·
1. prehranjevanju in pitju;
7
·
1. prehranjevanju in pitju;
8
·
2. osebni higieni;
8
·
2. osebni higieni;
9
·
3. oblačenju in slačenju;
9
·
3. oblačenju in slačenju;
10
·
4. izločanju in odvajanju;
10
·
4. izločanju in odvajanju;
11
·
5. gibanju;
11
·
5. gibanju;
12
·
6. pripravi na spanje in počitek in
12
·
6. pripravi na spanje in počitek in
13
·
7. druga osnovna dnevna opravila.
13
·
7. druga osnovna dnevna opravila.
14
·
(3) Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo:
14
·
(3) Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo:
15
·
1. pomoč pri gospodinjskih opravilih;
15
·
1. pomoč pri gospodinjskih opravilih;
16
·
2. pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
16
·
2. pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
17
·
3. prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
17
·
3. prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
18
·
4. spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in
18
·
4. spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in
19
·
5. druga podporna dnevna opravila.
19
·
5. druga podporna dnevna opravila.
20
·
(4) Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, obsegajo:
20
·
(4) Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, obsegajo:
21
·
1. spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
21
·
1. spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
22
·
2. spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
22
·
2. spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
23
·
3. pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
23
·
3. pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
24
·
4. preprečevanje razjed zaradi pritiska in
24
·
4. preprečevanje razjed zaradi pritiska in
25
·
5. druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
25
·
5. druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
26
·
(5) Podrobnejšo vsebino storitev DO, s katerimi se udejanjajo pravice do DO, in storitev koordinatorja DO, ki jih koordinator DO opravlja v okviru dela in nalog iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in način njihovega izvajanja, določi minister.
26
·
(5) Podrobnejšo vsebino storitev DO, s katerimi se udejanjajo pravice do DO, in storitev koordinatorja DO, ki jih koordinator DO opravlja v okviru dela in nalog iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in način njihovega izvajanja, določi minister.
27
·
(6) Storitve koordinatorja DO ne posegajo v obseg pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona.
27
·
(6) Storitve koordinatorja DO ne posegajo v obseg pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona.
28
·
(7) Izhodišča za oblikovanje cene storitev DO in storitev koordinatorja DO (v nadaljnjem besedilu: cene storitev) določi minister.
28
·
(7) Izhodišča za oblikovanje cene storitev DO in storitev koordinatorja DO (v nadaljnjem besedilu: cene storitev) določi minister.
29
·
(8) Izvajalci DO za potrebe izračuna cene storitev posredujejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta podatke o elementih za oblikovanje cen iz devetega odstavka tega člena.
29
·
(8) Izvajalci DO za potrebe izračuna cene storitev posredujejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta podatke o elementih za oblikovanje cen iz devetega odstavka tega člena.
30
·
(9) Minister posreduje izhodišča za oblikovanje cen na podlagi podatkov o elementih iz prejšnjega odstavka na ZZZS, ki pripravi predloge cen storitev. Minister sprejme sklep o cenah storitev najpozneje do 30. aprila tekočega leta. Nove cene storitev začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi akta, ki določa nove cene storitev in veljajo za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.
30
·
(9) Minister posreduje izhodišča za oblikovanje cen na podlagi podatkov o elementih iz prejšnjega odstavka na ZZZS, ki pripravi predloge cen storitev. Minister sprejme sklep o cenah storitev najpozneje do 30. aprila tekočega leta. Nove cene storitev začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi akta, ki določa nove cene storitev in veljajo za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.
31
+
(1) Storitve DO so:
+
32
+
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
+
33
+
- pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
+
34
+
- zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
+
35
+
- storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona.
+
36
+
(2) Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih obsegajo pomoč pri:
+
37
+
1. prehranjevanju in pitju;
+
38
+
2. osebni higieni;
+
39
+
3. oblačenju in slačenju;
+
40
+
4. izločanju in odvajanju;
+
41
+
5. gibanju;
+
42
+
6. pripravi na spanje in počitek in
+
43
+
7. druga osnovna dnevna opravila.
+
44
+
(3) Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo:
+
45
+
1. pomoč pri gospodinjskih opravilih;
+
46
+
2. pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
+
47
+
3. prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
+
48
+
4. spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in
+
49
+
5. druga podporna dnevna opravila.
+
50
+
(4) Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, obsegajo:
+
51
+
1. spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
+
52
+
2. spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
+
53
+
3. pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
+
54
+
4. preprečevanje razjed zaradi pritiska in
+
55
+
5. druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
+
56
+
(5) Podrobnejšo vsebino storitev DO, s katerimi se udejanjajo pravice do DO, in storitev koordinatorja DO, ki jih koordinator DO opravlja v okviru dela in nalog iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in način njihovega izvajanja, določi minister.
+
57
+
(6) Storitve koordinatorja DO ne posegajo v obseg pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona.
+
58
+
(7) Izhodišča za oblikovanje cene storitev DO in storitev koordinatorja DO (v nadaljnjem besedilu: cene storitev) določi minister.
+
59
+
(8) Izvajalci DO za potrebe izračuna cene storitev posredujejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta podatke o elementih za oblikovanje cen iz devetega odstavka tega člena.
+
60
+
(9) Minister posreduje izhodišča za oblikovanje cen na podlagi podatkov o elementih iz prejšnjega odstavka na ZZZS, ki pripravi predloge cen storitev. Minister sprejme sklep o cenah storitev najpozneje do 30. aprila tekočega leta. Nove cene storitev začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi akta, ki določa nove cene storitev in veljajo za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.
+
+
1
+
(1) Cene storitev se lahko izredno uskladijo med letom, če se na podlagi kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, drugih kolektivnih pogodb ali predpisov, ki urejajo skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, sprejmejo nova plačna izhodišča, ki imajo neposreden vpliv na stroške dela izvajalcev storitev DO.
+
2
+
(2) Izredna uskladitev se opravi po postopku iz devetega odstavka prejšnjega člena tako, da minister posreduje podatke o elementih za oblikovanje cen storitev ZZZS v 10 dneh od sprejetja novih plačnih izhodišč, ZZZS pripravi nov predlog cen storitev v 10 delovnih dneh po pridobitvi vrednosti elementov za oblikovanje cen storitev od ministra, minister pa nato najpozneje v 10 delovnih dneh od pridobitve predloga ZZZS sprejme nove cene storitev.
+
3
+
(3) Nove cene storitev, izračunane na podlagi tega člena, začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca od uveljavitve sklepa ministra, ki določa novo ceno storitev, za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.
1
·
(1) Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne DO v instituciji in DO na domu je določen v urah. Za 1. kategorijo DO velja 20 ur, za 2. kategorijo DO 40 ur, za 3. kategorijo DO 60 ur, za 4. kategorijo DO 80 ur in za 5. kategorijo DO 110 ur mesečno.
1
·
(1) Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne DO v instituciji in DO na domu je določen v urah. Za 1. kategorijo DO velja 20 ur, za 2. kategorijo DO 40 ur, za 3. kategorijo DO 60 ur, za 4. kategorijo DO 80 ur in za 5. kategorijo DO 110 ur mesečno.
2
·
(2) Obseg neposrednega izvajanja storitev za opravljanje dnevne DO je za 1. kategorijo 7 ur, za 2. kategorijo DO 14 ur, za 3. kategorijo DO 21 ur, za 4. kategorijo DO 27 ur in za 5. kategorijo DO 37 ur mesečno.
2
·
(2) Obseg neposrednega izvajanja storitev za opravljanje dnevne DO je za 1. kategorijo 7 ur, za 2. kategorijo DO 14 ur, za 3. kategorijo DO 21 ur, za 4. kategorijo DO 27 ur in za 5. kategorijo DO 37 ur mesečno.
3
·
(3) Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji DO 12 ur, v 2. kategoriji DO 24 ur, v 3. kategoriji DO 48 ur, v 4. kategoriji DO 30 ur in v 5. kategoriji DO 24 ur letno.
3
·
(3) Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji DO 12 ur, v 2. kategoriji DO 24 ur, v 3. kategoriji DO 48 ur, v 4. kategoriji DO 30 ur in v 5. kategoriji DO 24 ur letno.
4
·
(4) Plačilo pravic iz tega člena izvede ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če uporabnik prejema denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže uporabniku.
4
·
(4) Plačilo pravic iz tega člena izvede ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če uporabnik prejema denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže uporabniku.
5
·
(5) Ne glede na določbe tega člena obseg nedenarne pravice za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti pripada v sorazmernem delu glede na število dni, ko uporabniku pripada nedenarna pravica.
5
·
(5) Ne glede na določbe tega člena obseg nedenarne pravice za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti pripada v sorazmernem delu glede na število dni, ko uporabniku pripada nedenarna pravica.
6
·
4. oddelek: Denarne pravice do DO
6
·
4. oddelek: Denarne pravice do DO
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
2
·
1. je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
2
·
1. je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
3
·
2. je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
3
·
2. je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
4
·
3. iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
4
·
3. iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
5
·
4. ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena.
5
·
4. ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena.
6
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana na podlagi odločbe iz 19. člena tega zakona vsaj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena:
6
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana na podlagi odločbe iz 19. člena tega zakona vsaj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena:
7
·
- zapusti trg dela, pri čemer se šteje, da je zapustil trg dela, če izkaže, da ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena oseba, ni družbenik gospodarske družbe in hkrati poslovodna oseba v tej družbi, ni ustanovitelj zavoda in hkrati poslovodna oseba v tem zavodu, ni obvezno socialno zavarovan kot kmet ali član kmečkega gospodarstva, nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let ali ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in
7
·
- zapusti trg dela, pri čemer se šteje, da je zapustil trg dela, če izkaže, da ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena oseba, ni družbenik gospodarske družbe in hkrati poslovodna oseba v tej družbi, ni ustanovitelj zavoda in hkrati poslovodna oseba v tem zavodu, ni obvezno socialno zavarovan kot kmet ali član kmečkega gospodarstva, nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let ali ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in
8
·
- zgolj v primeru, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko nastopi delovno razmerje največ s polovičnim delovnim časom. V tem primeru je oskrbovalec družinskega člana iz naslova opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zavarovan s polovičnim zavarovalnim časom, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom ali ni vključen v obvezna socialna zavarovanja iz tega naslova.
8
·
- zgolj v primeru, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko nastopi delovno razmerje največ s polovičnim delovnim časom. V tem primeru je oskrbovalec družinskega člana iz naslova opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zavarovan s polovičnim zavarovalnim časom, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom ali ni vključen v obvezna socialna zavarovanja iz tega naslova.
9
·
(3) Oskrbovalec družinskega člana je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine pridobi status oskrbovalca družinskega člana za polovični zavarovalni čas.
9
·
(3) Oskrbovalec družinskega člana je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine pridobi status oskrbovalca družinskega člana za polovični zavarovalni čas.
10
·
(4) Oceno psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) za kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ pet let. Po tem času se ponovno opravi ocena psihofizične sposobnosti.
10
·
(4) Oceno psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) za kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ pet let. Po tem času se ponovno opravi ocena psihofizične sposobnosti.
11
·
(5) Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu.
11
·
(5) Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu.
12
·
(6) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.
12
·
(6) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.
13
·
(7) Upravičenec v sodelovanju z oskrbovalcem družinskega člana sklene osebni načrt z izbranim koordinatorjem DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
13
·
(7) Upravičenec v sodelovanju z oskrbovalcem družinskega člana sklene osebni načrt z izbranim koordinatorjem DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
14
·
(8) Koordinator DO iz prejšnjega odstavka obvesti o sklenitvi osebnega načrta ZZZS in vstopno točko. Vstopna točka na podlagi sklenjenega osebnega načrta oskrbovalca družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.
14
·
(8) Koordinator DO iz prejšnjega odstavka obvesti o sklenitvi osebnega načrta ZZZS in vstopno točko. Vstopna točka na podlagi sklenjenega osebnega načrta oskrbovalca družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.
15
·
(9) Oskrbovalec družinskega člana začne opravljati naloge z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana in koriščenja pravic uporabnika pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki je lahko enak dnevu sklenitve osebnega načrta ali pa je določen poznejši datum. Koordinator DO o sklenitvi osebnega načrta obvesti tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kadar je naloge oskrbovalca družinskega člana začel opravljati uživalec pokojnine iz tretjega odstavka tega člena.
15
·
(9) Oskrbovalec družinskega člana začne opravljati naloge z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana in koriščenja pravic uporabnika pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki je lahko enak dnevu sklenitve osebnega načrta ali pa je določen poznejši datum. Koordinator DO o sklenitvi osebnega načrta obvesti tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kadar je naloge oskrbovalca družinskega člana začel opravljati uživalec pokojnine iz tretjega odstavka tega člena.
16
·
(10) Podrobnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi minister.
16
·
(10) Podrobnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi minister.
17
+
(1) Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
+
18
+
1. je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
+
19
+
2. je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
+
20
+
3. iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
+
21
+
4. ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena.
+
22
+
(2) Oskrbovalec družinskega člana na podlagi odločbe iz 19. člena tega zakona vsaj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena:
+
23
+
- zapusti trg dela, pri čemer se šteje, da je zapustil trg dela, če izkaže, da ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena oseba, ni družbenik gospodarske družbe in hkrati poslovodna oseba v tej družbi, ni ustanovitelj zavoda in hkrati poslovodna oseba v tem zavodu, ni obvezno socialno zavarovan kot kmet ali član kmečkega gospodarstva, nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let ali ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in
+
24
+
- zgolj v primeru, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko nastopi delovno razmerje največ s polovičnim delovnim časom. V tem primeru je oskrbovalec družinskega člana iz naslova opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zavarovan s polovičnim zavarovalnim časom, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom ali ni vključen v obvezna socialna zavarovanja iz tega naslova.
+
25
+
(3) Oskrbovalec družinskega člana je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine pridobi status oskrbovalca družinskega člana za polovični zavarovalni čas.
+
26
+
(4) Oceno psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) za kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ pet let. Po tem času se ponovno opravi ocena psihofizične sposobnosti.
+
27
+
(5) Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu.
+
28
+
(6) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.
+
29
+
(7) Upravičenec v sodelovanju z oskrbovalcem družinskega člana sklene osebni načrt z izbranim koordinatorjem DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
+
30
+
(8) Koordinator DO iz prejšnjega odstavka obvesti o sklenitvi osebnega načrta ZZZS in vstopno točko. Vstopna točka na podlagi sklenjenega osebnega načrta oskrbovalca družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.
+
31
+
(9) Oskrbovalec družinskega člana začne opravljati naloge z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana in koriščenja pravic uporabnika pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki je lahko enak dnevu sklenitve osebnega načrta ali pa je določen poznejši datum. Koordinator DO o sklenitvi osebnega načrta obvesti tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kadar je naloge oskrbovalca družinskega člana začel opravljati uživalec pokojnine iz tretjega odstavka tega člena.
+
32
+
(10) Podrobnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi minister.
+
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana uporabniku DO nudi storitve v skladu z osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona, za opravljanje katerih se je usposobil v skladu s 30. členom tega zakona.
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana uporabniku DO nudi storitve v skladu z osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona, za opravljanje katerih se je usposobil v skladu s 30. členom tega zakona.
2
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana v zvezi z opravljanjem DO, s pomočjo koordinatorja DO, mesečno poroča o opravljanju DO. Poročilo vsebuje najmanj naslednjo vsebino:
2
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana v zvezi z opravljanjem DO, s pomočjo koordinatorja DO, mesečno poroča o opravljanju DO. Poročilo vsebuje najmanj naslednjo vsebino:
3
·
- seznam opravljenih storitev DO;
3
·
- seznam opravljenih storitev DO;
4
−
- izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
4
+
- zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem DO in način ukrepanja.
5
·
(3) Mesečno poročilo oskrbovalec družinskega člana odda pisno ali ustno na zapisnik ob obisku koordinatorja DO na domu uporabnika. Vsebino obrazca mesečnega poročila pripravi ministrstvo.
5
·
(3) Mesečno poročilo oskrbovalec družinskega člana odda pisno ali ustno na zapisnik ob obisku koordinatorja DO na domu uporabnika. Vsebino obrazca mesečnega poročila pripravi ministrstvo.
6
·
(4) Oskrbovalec družinskega člana mora vstopni točki in koordinatorju DO sporočiti vse spremembe, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe, ki vplivajo na:
6
·
(4) Oskrbovalec družinskega člana mora vstopni točki in koordinatorju DO sporočiti vse spremembe, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe, ki vplivajo na:
7
·
- upravičenost uporabnika do DO;
7
·
- upravičenost uporabnika do DO;
8
·
- izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
8
·
- izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
9
·
(5) Vsako okoliščino, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ali življenje uporabnika, oskrbovalec družinskega člana nemudoma sporoči izbranemu osebnemu zdravniku uporabnika ali drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
9
·
(5) Vsako okoliščino, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ali življenje uporabnika, oskrbovalec družinskega člana nemudoma sporoči izbranemu osebnemu zdravniku uporabnika ali drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mu ga obračunava in izplačuje ZZZS.
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mu ga obračunava in izplačuje ZZZS.
2
−
(2) Oskrbovalcu družinskega člana pripada pravica iz prejšnjega odstavka z dnemsklenitve osebnega načrta.
2
+
(2) Oskrbovalcu družinskega člana pripada pravica iz prejšnjega odstavka z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana.
3
−
(3) Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do polovice delnega plačila za izgubljeni dohodek iz prvega odstavka tega člena, če je zaposlen s polovičnim delovnim časom.
3
+
(3) Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do polovice delnega plačila za izgubljeni dohodek iz prvega odstavka tega člena, če opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana v polovičnem obsegu delovnega oziroma zavarovalnega časa.
4
·
(4) Če oskrbovalec družinskega člana sočasno zagotavlja DO dvema uporabnikoma, ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,8 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji.
4
·
(4) Če oskrbovalec družinskega člana sočasno zagotavlja DO dvema uporabnikoma, ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,8 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji.
5
·
(5) Oskrbovalec družinskega člana ima v času nadomestne oskrbe uporabnika pravico do plačila za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.
5
·
(5) Oskrbovalec družinskega člana ima v času nadomestne oskrbe uporabnika pravico do plačila za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.
6
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti oskrbovalcu družinskega člana izplača v sorazmernem delu glede na število dni v mesecu.
6
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti oskrbovalcu družinskega člana izplača v sorazmernem delu glede na število dni v mesecu.
1
·
Vstopna točka z dnem začetka koriščenja pravice do oskrbovalca družinskega člana oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena obvezna zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.
1
·
Vstopna točka z dnem začetka koriščenja pravice do oskrbovalca družinskega člana oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena obvezna zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.
2
+
Vstopna točka z dnem začetka koriščenja pravice do oskrbovalca družinskega člana oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena obvezna zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.
+
1
+
11.a izvajalci dolgotrajne oskrbe - javni zavodi ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa - v zvezi z izvajanjem dolgotrajne oskrbe;
+
1
·
(1) Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
1
·
(1) Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
2
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana je lahko v koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno največ 21 dni.
2
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana je lahko v koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno največ 21 dni.
3
−
(3) Oskrbovalec družinskega člana načrtovano odsotnost vnaprej uskladi s koordinatorjem DO, s katerim je uporabnik sklenil osebni načrt. Ne glede na vrsto nadomestne oskrbe je uporabnik ves čas nadomestne oskrbe upravičen do pravice do storitev e-oskrbe.
3
+
(3) Oskrbovalec družinskega člana načrtovano odsotnost vnaprej uskladi s koordinatorjem DO, s katerim je uporabnik sklenil osebni načrt.
+
4
+
(4) Uporabnik je v času odsotnosti oskrbovalca družinskega člana upravičen do nadomestne oskrbe v instituciji, DO na domu ali do denarnega prejemka v sorazmerni višini, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 17. člena tega zakona. Ne glede na vrsto nadomestne oskrbe je uporabnik ves čas nadomestne oskrbe upravičen do pravice do storitev e-oskrbe. Višina denarnega prejemka se določi na podlagi umestitve upravičenca v kategorijo DO iz 12. člena tega zakona.
4
·
(5) Če začne oskrbovalec družinskega člana naloge opravljati med letom, mu pripada sorazmeren delež števila dni načrtovane odsotnosti iz drugega odstavka tega člena.
5
·
(5) Če začne oskrbovalec družinskega člana naloge opravljati med letom, mu pripada sorazmeren delež števila dni načrtovane odsotnosti iz drugega odstavka tega člena.
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati svoje naloge:
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati svoje naloge:
2
·
1. po odločitvi uporabnika;
2
·
1. po odločitvi uporabnika;
3
·
2. na lastno željo;
3
·
2. na lastno željo;
4
·
3. če ne opravi usposabljanj v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona;
4
·
3. če ne opravi usposabljanj v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona;
5
·
4. če uporabnik ni več uvrščen v 4. ali 5. kategorijo DO v skladu z 12. členom tega zakona;
5
·
4. če uporabnik ni več uvrščen v 4. ali 5. kategorijo DO v skladu z 12. členom tega zakona;
6
·
5. s smrtjo uporabnika;
6
·
5. s smrtjo uporabnika;
7
·
6. če ovira ali onemogoči izvedbo ponovne ocene upravičenosti;
7
·
6. če ovira ali onemogoči izvedbo ponovne ocene upravičenosti;
8
·
7. s smrtjo oskrbovalca družinskega člana;
8
·
7. s smrtjo oskrbovalca družinskega člana;
9
−
8. v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev iz 20. člena tega zakona;
9
+
8. v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka 20. člena tega zakona;
10
·
9. v primeru neprimerne oskrbe, ki nastane kot posledica neustreznega ravnanja oskrbovalca družinskega člana, katerega posledica je lahko poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja uporabnika;
10
·
9. v primeru neprimerne oskrbe, ki nastane kot posledica neustreznega ravnanja oskrbovalca družinskega člana, katerega posledica je lahko poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja uporabnika;
11
·
10. v primeru fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja nad uporabnikom ali zanemarjanja uporabnika s strani oskrbovalca družinskega člana;
11
·
10. v primeru fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja nad uporabnikom ali zanemarjanja uporabnika s strani oskrbovalca družinskega člana;
12
·
11. zaradi nemožnosti opravljanja nalog iz drugih razlogov, ki trajajo več kot tri mesece in izhajajo iz okoliščin na strani uporabnika iz 27. člena tega zakona.
12
·
11. zaradi nemožnosti opravljanja nalog iz drugih razlogov, ki trajajo več kot tri mesece in izhajajo iz okoliščin na strani uporabnika iz 27. člena tega zakona.
13
·
(2) O prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana vstopna točka izda odločbo o razrešitvi oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, iz katere je razviden datum prenehanja opravljanja nalog in jo vroči uporabniku in oskrbovalcu družinskega člana. Vstopna točka določi dan prenehanja opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana glede na ugotovljen razlog prenehanja iz prejšnjega odstavka.
13
·
(2) O prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana vstopna točka izda odločbo o razrešitvi oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, iz katere je razviden datum prenehanja opravljanja nalog in jo vroči uporabniku in oskrbovalcu družinskega člana. Vstopna točka določi dan prenehanja opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana glede na ugotovljen razlog prenehanja iz prejšnjega odstavka.
14
·
(3) Oskrbovalec družinskega člana naloge izpolnjuje vse do dne, navedenega v odločbi o prenehanju pravice do oskrbovalca družinskega člana.
14
·
(3) Oskrbovalec družinskega člana naloge izpolnjuje vse do dne, navedenega v odločbi o prenehanju pravice do oskrbovalca družinskega člana.
15
·
(4) Ko vstopna točka izve za okoliščine iz 3., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, pozove koordinatorja DO, da zagotovi nadomestno oskrbo, na način, da se ravna v skladu s 25. členom tega zakona, in sicer do sklenitve novega osebnega načrta. Ob nastopu okoliščin iz 3., 9., in 10. točke prvega odstavka tega člena se izda odločba, s katero se razreši dosedanjega oskrbovalca družinskega člana. Z uporabnikom se sklene nov osebni načrt.
15
·
(4) Ko vstopna točka izve za okoliščine iz 3., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, pozove koordinatorja DO, da zagotovi nadomestno oskrbo, na način, da se ravna v skladu s 25. členom tega zakona, in sicer do sklenitve novega osebnega načrta. Ob nastopu okoliščin iz 3., 9., in 10. točke prvega odstavka tega člena se izda odločba, s katero se razreši dosedanjega oskrbovalca družinskega člana. Z uporabnikom se sklene nov osebni načrt.
16
·
(5) Oskrbovalcu družinskega člana preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek in na tej podlagi tudi vključitev v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona z dnem, ki je naveden v odločbi iz drugega odstavka tega člena.
16
·
(5) Oskrbovalcu družinskega člana preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek in na tej podlagi tudi vključitev v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona z dnem, ki je naveden v odločbi iz drugega odstavka tega člena.
17
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek oskrbovalec družinskega člana v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena obdrži pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek in pravico do vključenosti v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona še 30 dni po smrti uporabnika.
17
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek oskrbovalec družinskega člana v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena obdrži pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek in pravico do vključenosti v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona še 30 dni po smrti uporabnika.
1
−
(2) Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prejšnjega odstavka udeleži najmanj na tri leta.
1
+
(1) Oskrbovalec družinskega člana opravi osnovno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 15 ur in obnovitveno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 10 ur.
2
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prejšnjega odstavka udeleži najmanj na tri leta.
2
·
(2) Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prejšnjega odstavka udeleži najmanj na tri leta.
3
·
(3) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Socialna zbornica Slovenije.
3
·
(3) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Socialna zbornica Slovenije.
4
·
(4) Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana, merila za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti na področju DO v primeru osnovnega usposabljanja za oskrbovalce družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO določi Socialna zbornica Slovenije.
4
·
(4) Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana, merila za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti na področju DO v primeru osnovnega usposabljanja za oskrbovalce družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO določi Socialna zbornica Slovenije.
5
·
6. oddelek: Dodatne pravice do DO
5
·
6. oddelek: Dodatne pravice do DO
1
·
(1) Pravica do storitev e-oskrbe je pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe, ki uporabniku pripada na podlagi:
1
·
(1) Pravica do storitev e-oskrbe je pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe, ki uporabniku pripada na podlagi:
2
·
- izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic po tem zakonu, s katero je priznana dodatna pravica do storitev e-oskrbe,
2
·
- izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic po tem zakonu, s katero je priznana dodatna pravica do storitev e-oskrbe,
3
·
- sklenjenega osebnega načrta, razen če iz osebnega načrta izhaja, da je upravičenec izbral pravico do celodnevne DO v instituciji, in
3
·
- sklenjenega osebnega načrta, razen če iz osebnega načrta izhaja, da je upravičenec izbral pravico do celodnevne DO v instituciji, in
4
·
- sklenjene pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
4
·
- sklenjene pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
5
·
(2) Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 eura dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe. Uporabniku storitev e-oskrbe pripada tudi enkratno sofinanciranje stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe. Uporabnik storitev e-oskrbe je ponovno upravičen do enkratnega sofinanciranja stroška za namestitev iz prejšnjega stavka, če mora zaradi prenehanja izvajanja storitev e-oskrbe s strani obstoječega ponudnika v okviru obveznega zavarovanja za DO zamenjati ponudnika storitev e-oskrbe. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem in zadnjem mesecu prizna glede na število dni koriščenja storitev e-oskrbe v koledarskem mesecu.
5
·
(2) Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 eura dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe. Uporabniku storitev e-oskrbe pripada tudi enkratno sofinanciranje stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe. Uporabnik storitev e-oskrbe je ponovno upravičen do enkratnega sofinanciranja stroška za namestitev iz prejšnjega stavka, če mora zaradi prenehanja izvajanja storitev e-oskrbe s strani obstoječega ponudnika v okviru obveznega zavarovanja za DO zamenjati ponudnika storitev e-oskrbe. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem in zadnjem mesecu prizna glede na število dni koriščenja storitev e-oskrbe v koledarskem mesecu.
6
·
(3) Uporabnik sklene pogodbo iz tretje alineje prvega odstavka tega člena s ponudnikom storitev e-oskrbe, ki je vpisan v register iz 61. člena tega zakona. Nabor storitev, ki jih ponudnik storitev e-oskrbe izvaja uporabniku in so predmet sofinanciranja iz tega člena, je določen v javnem naročilu oziroma javnem razpisu, na katerem se izbere ponudnik storitev e-oskrbe.
6
·
(3) Uporabnik sklene pogodbo iz tretje alineje prvega odstavka tega člena s ponudnikom storitev e-oskrbe, ki je vpisan v register iz 61. člena tega zakona. Nabor storitev, ki jih ponudnik storitev e-oskrbe izvaja uporabniku in so predmet sofinanciranja iz tega člena, je določen v javnem naročilu oziroma javnem razpisu, na katerem se izbere ponudnik storitev e-oskrbe.
7
·
(4) Ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS poroča podatke o pogodbi iz prvega odstavka tega člena in podatke o zaključku veljavnosti pogodbe ter podatke iz prevzemnega zapisnika za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe v skladu z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
7
·
(4) Ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS poroča podatke o pogodbi iz prvega odstavka tega člena in podatke o zaključku veljavnosti pogodbe ter podatke iz prevzemnega zapisnika za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe v skladu z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
8
·
(5) Ne glede na 31. člen tega zakona in prvi odstavek tega člena so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če ne prejemajo storitev iz druge alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona in če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe in poda o tem mnenje. Zavarovana oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu. Obvezno vsebino vloge in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister. Sestavni element vloge je mnenje iz prvega stavka tega odstavka. O upravičenosti do storitev e-oskrbe odloči vstopna točka.
8
·
(5) Ne glede na 31. člen tega zakona in prvi odstavek tega člena so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če ne prejemajo storitev iz druge alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona in če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe in poda o tem mnenje. Zavarovana oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu. Obvezno vsebino vloge in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister. Sestavni element vloge je mnenje iz prvega stavka tega odstavka. O upravičenosti do storitev e-oskrbe odloči vstopna točka.
9
·
(6) Višina sofinanciranja storitev e-oskrbe iz drugega odstavka tega člena se uskladi enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi do 20. februarja, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nove cene storitev veljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
9
·
(6) Višina sofinanciranja storitev e-oskrbe iz drugega odstavka tega člena se uskladi enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi do 20. februarja, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nove cene storitev veljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
10
·
(7) Če se koristi pravica do storitev e-oskrbe v skladu s petim odstavkom tega člena, se smiselno uporabljajo četrti odstavek 2. člena, druga alineja prvega odstavka 11. člena tega zakona in določbe tega člena, razen določb, ki se nanašajo na sklenitev osebnega načrta.
10
·
(7) Če se koristi pravica do storitev e-oskrbe v skladu s petim odstavkom tega člena, se smiselno uporabljajo četrti odstavek 2. člena, druga alineja prvega odstavka 11. člena tega zakona in določbe tega člena, razen določb, ki se nanašajo na sklenitev osebnega načrta.
11
·
(8) Pogodba o zagotavljanju storitev e-oskrbe preneha veljati ne glede na voljo strank, ko postane odločba o prenehanju pravic po tem zakonu ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva oziroma če je z novim osebnim načrtom izbrana pravica do DO, ki se izključuje s pravico do storitev e-oskrbe. Uporabnik DO in ponudnik storitev e-oskrbe morata zaradi izdane odločbe o spremembi kategorije DO skleniti novo pogodbo najkasneje v sedmih dneh po prenehanju pogodbe. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do sofinanciranja storitev e-oskrbe upravičen do sofinanciranja teh storitev do sklenitve nove pogodbe, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju pogodbe.
11
·
(8) Pogodba o zagotavljanju storitev e-oskrbe preneha veljati ne glede na voljo strank, ko postane odločba o prenehanju pravic po tem zakonu ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva oziroma če je z novim osebnim načrtom izbrana pravica do DO, ki se izključuje s pravico do storitev e-oskrbe. Uporabnik DO in ponudnik storitev e-oskrbe morata zaradi izdane odločbe o spremembi kategorije DO skleniti novo pogodbo najkasneje v sedmih dneh po prenehanju pogodbe. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do sofinanciranja storitev e-oskrbe upravičen do sofinanciranja teh storitev do sklenitve nove pogodbe, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju pogodbe.
12
·
7. oddelek: Uvrstitev na čakalni seznam in plačilo nastanitve in prehrane
12
·
7. oddelek: Uvrstitev na čakalni seznam in plačilo nastanitve in prehrane
13
+
(1) Pravica do storitev e-oskrbe je pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe, ki uporabniku pripada na podlagi:
+
14
+
- izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic po tem zakonu, s katero je priznana dodatna pravica do storitev e-oskrbe,
+
15
+
- sklenjenega osebnega načrta, razen če iz osebnega načrta izhaja, da je upravičenec izbral pravico do celodnevne DO v instituciji, in
+
16
+
- sklenjene pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
+
17
+
(2) Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 eura dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe. Uporabniku storitev e-oskrbe pripada tudi enkratno sofinanciranje stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe. Uporabnik storitev e-oskrbe je ponovno upravičen do enkratnega sofinanciranja stroška za namestitev iz prejšnjega stavka, če mora zaradi prenehanja izvajanja storitev e-oskrbe s strani obstoječega ponudnika v okviru obveznega zavarovanja za DO zamenjati ponudnika storitev e-oskrbe. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem in zadnjem mesecu prizna glede na število dni koriščenja storitev e-oskrbe v koledarskem mesecu.
+
18
+
(3) Uporabnik sklene pogodbo iz tretje alineje prvega odstavka tega člena s ponudnikom storitev e-oskrbe, ki je vpisan v register iz 61. člena tega zakona. Nabor storitev, ki jih ponudnik storitev e-oskrbe izvaja uporabniku in so predmet sofinanciranja iz tega člena, je določen v javnem naročilu oziroma javnem razpisu, na katerem se izbere ponudnik storitev e-oskrbe.
+
19
+
(4) Ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS poroča podatke o pogodbi iz prvega odstavka tega člena in podatke o zaključku veljavnosti pogodbe ter podatke iz prevzemnega zapisnika za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe v skladu z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
+
20
+
(5) Ne glede na 31. člen tega zakona in prvi odstavek tega člena so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če ne prejemajo storitev iz druge alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona in če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe in poda o tem mnenje. Zavarovana oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu. Obvezno vsebino vloge in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister. Sestavni element vloge je mnenje iz prvega stavka tega odstavka. O upravičenosti do storitev e-oskrbe odloči vstopna točka.
+
21
+
(6) Višina sofinanciranja storitev e-oskrbe iz drugega odstavka tega člena se uskladi enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi do 20. februarja, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nove cene storitev veljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
+
22
+
(7) Če se koristi pravica do storitev e-oskrbe v skladu s petim odstavkom tega člena, se smiselno uporabljajo četrti odstavek 2. člena, druga alineja prvega odstavka 11. člena tega zakona in določbe tega člena, razen določb, ki se nanašajo na sklenitev osebnega načrta.
+
23
+
(8) Pogodba o zagotavljanju storitev e-oskrbe preneha veljati ne glede na voljo strank, ko postane odločba o prenehanju pravic po tem zakonu ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva oziroma če je z novim osebnim načrtom izbrana pravica do DO, ki se izključuje s pravico do storitev e-oskrbe. Uporabnik DO in ponudnik storitev e-oskrbe morata zaradi izdane odločbe o spremembi kategorije DO skleniti novo pogodbo najkasneje v sedmih dneh po prenehanju pogodbe. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do sofinanciranja storitev e-oskrbe upravičen do sofinanciranja teh storitev do sklenitve nove pogodbe, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju pogodbe.
+
1
−
(1) Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki DO v instituciji, vendar zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO koriščenje pravice do DO v instituciji v javni mreži ni mogoče, lahko koristi pravico do začasnega denarnega prejemka, upoštevaje ugotovljeno kategorijo DO, v višini, določeni v prvem odstavku 17. člena tega zakona ali do DO na domu v višini pripadajoče kategorije DO. Če koriščenje pravice do DO na domu ni mogoče, lahko upravičenec koristi začasni denarni prejemek.
1
+
(1) Upravičenec, ki želi koristiti nedenarno pravico do DO, pa to zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO ni mogoče, se lahko vpiše na čakalni seznam pri izvajalcu DO oziroma pri izvajalcih DO, pri katerih bi želel koristiti pravico do DO.
2
−
(2) Za alternativno izvajanje pravice upravičenec in izvajalec DO skleneta osebni načrt. Pravica do alternativne DO se lahko začne koristiti z dnem sklenitve osebnega načrta za alternativno izvajanje pravice.
2
+
(2) Uvrstitev na čakalni seznam iz prejšnjega odstavka ne ovira sklenitve osebnega načrta za izvajanje iste pravice pri drugem izvajalcu DO oziroma druge oblike pravice do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona. Ko izvajalec DO upravičencu, ki je uvrščen na njegov čakalni seznam, lahko nudi koriščenje želene nedenarne pravice do DO, ga seznani z možnostjo sklenitve osebnega načrta ali izbrisa iz čakalnega seznama, rezervacijo mesta pri izvajalcu DO proti plačilu ali s spremembo zaporedne številke uvrstitve upravičenca na čakalnem seznamu, če se za koriščenje nedenarne pravice do DO pri njem še ne odloči. Če se upravičenec odloči za koriščenje nedenarne pravice, z izvajalcem, pri katerem je uvrščen na čakalni seznam, sklene nov osebni načrt v skladu z desetim odstavkom 42. člena tega zakona.
3
−
(3) Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki DO na domu, vendar zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO koriščenje pravice do DO na domu v javni mreži ni mogoče, lahko koristi pravico do začasnega denarnega prejemka, upoštevaje ugotovljeno kategorijo DO, v višini, določeni v prvem odstavku 17. člena tega zakona ali do DO v instituciji v višini pripadajoče kategorije DO. Če koriščenje pravice do DO v instituciji ni mogoče, lahko uporabnik koristi začasni denarni prejemek.
3
+
(3) O uvrstitvi na čakalni seznam odloča izvajalec DO glede na stopnjo nujnosti, kategorijo upravičenosti in podatek o prednostni izbiri izvajalca DO po vrstnem redu. Na čakalnem seznamu pri izvajalcu DO se vodijo naslednji podatki:
4
−
(4) S sklenitvijo novega osebnega načrta o izbrani obliki izvajanja pravice do DO preneha veljavnost osebnega načrta, sklenjenega za izvajanje alternativnega izvajanja pravice.
4
+
1. zaporedna številka uvrstitve upravičenca,
5
−
(5) Koordinator DO obvesti ZZZS o sklenitvi novega osebnega načrta najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bil osebni načrt sklenjen. III. poglavje: POSTOPEK IN NAČINI URESNIČEVANJA PRAVIC DO
5
+
2. datum in ura vloge upravičenca,
+
6
+
3. ime in priimek upravičenca, naslov in kontaktni podatki (e-naslov ali telefonska številka),
+
7
+
4. datum obvestila upravičencu o uvrstitvi na čakalni seznam,
+
8
+
5. stopnja nujnosti in kategorija upravičenosti,
+
9
+
6. podatek o črtanju s čakalnega seznama (razlog in datum),
+
10
+
7. podatek o prednostni izbiri izvajalca DO po vrstnem redu.
+
11
+
(4) Izvajalec DO vodi več čakalnih seznamov, glede na stopnjo nujnosti in kategorijo DO ter glede na podatek o prednostni izbiri izvajalca DO s strani upravičenca. Izvajalec DO mora upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo sporočiti, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih vlog se nahaja njegova vloga za namestitev oziroma v katerem času je pričakovati njegovo vključitev.
+
12
+
(5) Podrobnejši postopek uvrstitve na čakalni seznam, izbrisa iz čakalnega seznama, sprejema in rezervacije pri izvajalcu DO določi minister.
+
1
+
(1) Nastanitev in prehrana pri izvajalcu DO v instituciji obsegata (v nadaljnjem besedilu: nastanitev in prehrana):
+
2
+
- bivanje,
+
3
+
- organiziranje prehrane in
+
4
+
- tehnično oskrbo.
+
5
+
(2) Bivanje vključuje tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.
+
6
+
(3) Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in ustrezno postrežbo celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.
+
7
+
(4) Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.
+
8
+
(5) Podrobnejša pravila glede bivanja, organizirane prehrane in tehnične oskrbe določi minister.
+
1
+
(1) Uporabnik in izvajalec DO v instituciji ob sklenitvi osebnega načrta iz 42. člena tega zakona skleneta tudi dogovor o nastanitvi in prehrani (v nadaljnjem besedilu: dogovor), v katerem uredita vsa bistvena vprašanja izvajanja nastanitve in prehrane, vključno s ceno in osebami, ki bodo nastanitev in prehrano plačevale. Nastanitev in prehrano plača uporabnik.
+
2
+
(2) Dogovor vsebuje ceno standardne nastanitve in prehrane, vključno z morebitnimi dodatki in odbitki. Skupni znesek, ki ga izvajalec DO lahko zaračuna za nastanitev in prehrano iz prejšnjega odstavka, ne sme presegati višine zagotovljene pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
+
3
+
(3) Dogovor lahko podpiše uporabnik, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za poseben primer ali pooblaščenec.
+
1
+
(1) Cenik nastanitve in prehrane po predhodnem soglasju ministrstva določi izvajalec DO v instituciji v skladu z metodologijo iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona in podzakonskim predpisom iz tretjega odstavka 60. člena tega zakona, ki ureja minimalne prostorske in tehnične pogoje za opravljanje DO.
+
2
+
(2) Cenik nastanitve in prehrane izvajalec DO v instituciji objavi na svoji spletni strani. III. poglavje: POSTOPEK IN NAČINI URESNIČEVANJA PRAVIC DO
1
·
(1) Svetovalec za DO na vstopni točki iz 88. člena tega zakona izdela oceno upravičenosti, ki obsega oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe.
1
·
(1) Svetovalec za DO na vstopni točki iz 88. člena tega zakona izdela oceno upravičenosti, ki obsega oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe.
2
·
(2) Svetovalec za DO na vstopni točki preveri, ali oseba zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno.
2
·
(2) Svetovalec za DO na vstopni točki preveri, ali oseba zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno.
3
·
(3) Ocenjevanje upravičenosti do DO se izvede na podlagi naslednjih okoliščin in lastnosti zavarovane osebe:
3
·
(3) Ocenjevanje upravičenosti do DO se izvede na podlagi naslednjih okoliščin in lastnosti zavarovane osebe:
4
·
1. zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
4
·
1. zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
5
·
2. kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;
5
·
2. kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;
6
·
3. vedenja in duševnega zdravja;
6
·
3. vedenja in duševnega zdravja;
7
·
4. sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
7
·
4. sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
8
·
5. sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev;
8
·
5. sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev;
9
·
6. poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
9
·
6. poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
10
·
7. sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in
10
·
7. sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in
11
·
8. sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.
11
·
8. sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.
12
−
(4) Ocena upravičenosti se izdela s pomočjo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona.
12
+
(4) Ocena upravičenosti se izdela s pomočjo ocenjevalne lestvice iz šestega odstavka 12. člena tega zakona.
13
·
(5) Če se o pravici do DO odloča na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona brez ocene upravičenosti, postane izvid del upravnega spisa in priloga k odločbi v skladu s šestim odstavkom 38. člena tega zakona. Odločanje o pravici do DO brez opravljene ocene upravičenosti ne izključuje zakonske zahteve glede splošnih pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona in presoje glede njihove podanosti.
13
·
(5) Če se o pravici do DO odloča na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona brez ocene upravičenosti, postane izvid del upravnega spisa in priloga k odločbi v skladu s šestim odstavkom 38. člena tega zakona. Odločanje o pravici do DO brez opravljene ocene upravičenosti ne izključuje zakonske zahteve glede splošnih pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona in presoje glede njihove podanosti.
1
·
(1) O pravicah do DO na prvi stopnji odloča vstopna točka z odločbo.
1
·
(1) O pravicah do DO na prvi stopnji odloča vstopna točka z odločbo.
2
·
(2) Izrek odločbe iz prejšnjega odstavka, s katero se zavarovani osebi prizna pravice do DO, vsebuje navedbe o:
2
·
(2) Izrek odločbe iz prejšnjega odstavka, s katero se zavarovani osebi prizna pravice do DO, vsebuje navedbe o:
3
·
1. ugotovitvi obstoja pogojev za pridobitev pravic do DO iz 11. člena tega zakona;
3
·
1. ugotovitvi obstoja pogojev za pridobitev pravic do DO iz 11. člena tega zakona;
4
·
2. kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem obseg storitev DO;
4
·
2. kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem obseg storitev DO;
5
·
3. pravicah do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;
5
·
3. pravicah do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;
6
·
4. dodatnih pravicah iz 32. in 33. člena tega zakona;
6
·
4. dodatnih pravicah iz 32. in 33. člena tega zakona;
7
−
5. alternativnem izvajanju pravice do DO;
7
+
5. šifra države tujega nosilca zavarovanja, če je upravičenec tuja zavarovana oseba;
8
−
6. obveznosti upravičenca, da sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov za začetek koriščenja pravic do DO;
8
+
6. obveznosti upravičenca, da sklene osebni načrt v roku in na način iz 42. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov za začetek koriščenja pravic do DO;
9
·
7. ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
9
·
7. ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
10
−
8. ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja.
10
+
8. ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja in obveznost sporočanja nastanka okoliščin za mirovanje pravic ter dolžnosti vračila neupravičeno prejetih zneskov.
11
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek izrek odločbe, izdane na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, vsebuje navedbe o:
11
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek izrek odločbe, izdane na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, vsebuje navedbe o:
12
−
1. državi dejanskega prebivanja zavarovanje osebe;
12
+
1. državi dejanskega prebivanja zavarovane osebe;
13
−
2. izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona;
13
+
2. izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in tretje alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona;
14
·
3. pravici do DO iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona;
14
·
3. pravici do DO iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona;
15
·
4. kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem višini pripadajočih sredstev za izvedbo storitev DO;
15
·
4. kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem višini pripadajočih sredstev za izvedbo storitev DO;
16
·
5. ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov;
16
·
5. ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov;
17
−
6. ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja.
17
+
6. ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja in obveznosti sporočanja nastanka okoliščin za mirovanje pravic ter dolžnosti vračila neupravičeno prejetih zneskov;
18
−
(4) Odločba o pravicah do DO postane izvršljiva z dnem vročitve upravičencu. Šteje se, da je bila odločba vročena 21. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme. Pravice do DO se lahko začnejo koristiti z dnem sklenitve osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. V primeru ugotovitve obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se osebni načrt sklene šele po prenehanju ugotovljenih primerljivih pravic, na podlagi odločbe oziroma potrdila o prenehanju primerljivih pravic. V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka z dnem izvršljivosti odločbe. Odločba iz prejšnjega stavka postane izvršljiva z vročitvijo.
18
+
7. transakcijskem računu zavarovane osebe;
19
−
(5) Organ, ki odloča o prenehanju primerljive pravice, je tisti organ, ki je primerljivo pravico priznal. O prenehanju primerljive pravice organ odloči na podlagi zahtevka upravičenca do primerljive pravice. Upravičenec dokazilo o prenehanju primerljive pravice dostavi koordinatorju DO pri izbranem izvajalcu, s katerim namerava skleniti osebni načrt.
19
+
8. obveznosti posredovanja potrdila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona o tem, da je oseba živa.
+
20
+
(4) Odločba o pravicah do DO postane izvršljiva z dnem vročitve upravičencu. Šteje se, da je bila odločba vročena 21. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme. Pravice do DO in dodatna pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se lahko začnejo koristiti z datumom začetka koriščenja pravic do DO, ki je določen v skladu z desetim odstavkom 42. člena tega zakona. V primeru ugotovitve obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se osebni načrt sklene šele po prenehanju ugotovljenih primerljivih pravic oziroma dokazila o neizvajanju osebne asistence, na podlagi odločbe oziroma dokazila o neizvajanju osebne asistence. V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka z dnem izvršljivosti odločbe brez sklenitve osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Odločba iz prejšnjega stavka postane izvršljiva z vročitvijo.
+
21
+
(5) Organ, ki odloča o prenehanju primerljive pravice ali izda dokazilo o neizvajanju osebne asistence, je tisti organ, ki je primerljivo pravico priznal. O prenehanju primerljive pravice ali izdaji dokazila o neizvajanju osebne asistence organ odloči na podlagi zahtevka upravičenca do primerljive pravice.
20
·
(6) Prilogi odločbe iz prvega odstavka tega člena sta ocena upravičenosti iz 36. člena tega zakona ali izvid iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona in načrt priporočenih storitev DO iz 39. člena tega zakona.
22
·
(6) Prilogi odločbe iz prvega odstavka tega člena sta ocena upravičenosti iz 36. člena tega zakona ali izvid iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona in načrt priporočenih storitev DO iz 39. člena tega zakona.
+
23
+
(7) Ne glede na deseti odstavek 42. člena tega zakona, ko gre za invalidno osebo, ki je dopolnila 18 let in ji je pred tem starš nudil nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter je prejemal delno plačilo za izgubljen dohodek, se lahko v osebnem načrtu za koriščenje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi začetek koriščenja pravic z dnem nastopa polnoletnosti.
1
−
(5) Za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO ministrstvo in vstopna točka pridobivata podatke iz drugega odstavka tega člena za vlagatelja oziroma upravičenca od IRSSV.
−
1
−
(1) Zoper vse odločbe, izdane na podlagi tega zakona, kolikor ni za posamezen primer drugače določeno, je dovoljena pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Za izdajo odločbe po tem členu se smiselno uporabljajo določbe od 36. do 38. člena tega zakona.
1
+
(1) Zoper vse odločbe, izdane na podlagi tega zakona, kolikor ni za posamezen primer drugače določeno, je dovoljena pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
+
2
+
(2) O pritožbi zoper odločbe iz prejšnjega odstavka odloča ministrstvo. Za izdajo odločbe po tem členu se smiselno uporabljajo določbe od 36. do 38. člena tega zakona.
2
·
(3) Če je pritožbi ugodeno in je določena druga kategorija DO, je uporabnik v obdobju od datuma začetka koriščenja pravic, ki je določen v osebnem načrtu, do datuma izvršljivosti odločbe, izdane na podlagi tega člena, upravičen do denarnega prejemka, ki predstavlja razliko med tisto pravico, ki mu je bila priznana z odločbo organa prve stopnje, ki je bila odpravljena, in tisto pravico, ki mu je priznana z novo odločbo.
3
·
(3) Če je pritožbi ugodeno in je določena druga kategorija DO, je uporabnik v obdobju od datuma začetka koriščenja pravic, ki je določen v osebnem načrtu, do datuma izvršljivosti odločbe, izdane na podlagi tega člena, upravičen do denarnega prejemka, ki predstavlja razliko med tisto pravico, ki mu je bila priznana z odločbo organa prve stopnje, ki je bila odpravljena, in tisto pravico, ki mu je priznana z novo odločbo.
1
−
(1) Osebni načrt je pogodba med upravičencem in izvajalcem DO, s katerim se izvajalec DO zaveže, da bo upravičencu zagotavljal storitve DO v obsegu pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona. V osebnem načrtu se določi, katero od oblik pravic do DO bo upravičenec koristil. V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona osebni načrt podpišejo uporabnik in izvajalci.
1
+
(1) Osebni načrt je pogodba med upravičencem in izvajalcem DO, s katerim se izvajalec DO zaveže, da bo upravičencu zagotavljal storitve DO v obsegu pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona. V osebnem načrtu se določi, katero od oblik pravic do DO bo upravičenec koristil. V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona osebni načrt podpišejo uporabnik in izvajalca DO, pri čemer naloge koordinatorja DO opravlja koordinator DO pri izvajalcu DO na domu.
2
−
(2) Osebni načrt pripravi koordinator DO skupaj z upravičencem v skladu z načrtom priporočenih storitev DO. O sklenitvi osebnega načrta koordinator DO obvesti ZZZS in vstopno točko. Koordinator DO hkrati ZZZS posreduje tudi podatke iz izreka odločbe iz 38. člena tega zakona in podatke o tem, katero pravico upravičenec koristi.
2
+
(2) Osebni načrt pripravi koordinator DO skupaj z upravičencem v skladu z načrtom priporočenih storitev DO. O sklenitvi osebnega načrta koordinator DO obvesti vstopno točko in posreduje ZZZS podatke iz osebnega načrta, ki so nujno potrebni za izvajanje nalog ZZZS po tem zakonu za potrebe obračunavanja in izplačevanja pravic do DO, o upravičencu, oskrbovalcu družinskega člana in izbranem izvajalcu DO. Koordinator DO hkrati ZZZS posreduje tudi podatke iz izreka odločbe iz 38. člena tega zakona in podatke o tem, katero pravico upravičenec koristi.
3
·
(3) Upravičenec z izbranim izvajalcem DO sklene osebni načrt. Če upravičenec koristi pravico v obliki denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona ali oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se osebni načrt sklene z izvajalcem DO na domu.
3
·
(3) Upravičenec z izbranim izvajalcem DO sklene osebni načrt. Če upravičenec koristi pravico v obliki denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona ali oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se osebni načrt sklene z izvajalcem DO na domu.
4
−
(4) Če upravičenec v treh mesecih od vročitve odločbe iz 38. člena tega zakona ne sklene osebnega načrta, vstopna točka preveri razloge za takšno stanje in presodi, ali bi bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin opraviti ponovno oceno upravičenosti in začeti postopek odločanja o pravicah do DO po uradni dolžnosti.
4
+
(4) Če upravičenec v treh mesecih od vročitve odločbe iz 38. člena tega zakona ne sklene osebnega načrta, vstopna točka preveri razloge za takšno stanje in presodi, ali bi bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin opraviti ponovno oceno upravičenosti oziroma začeti nov postopek odločanja o pravicah do DO po uradni dolžnosti in izdati drugačno odločbo o pravici do DO. Izjemoma, kadar obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih kandidat za oskrbovalca družinskega člana ne more v treh mesecih zapustiti trga dela ali je izražena volja uporabnika za poznejšo sklenitev osebnega načrta, se lahko osebni načrt sklene tudi po treh mesecih, vendar ne pozneje kot v obdobju šestih mesecev. Če osebni načrt v tem času ni sklenjen, se izda odločba o prenehanju pravice do DO.
5
−
(5) Če upravičenec, ki pravico do DO koristi v obliki oskrbovalca družinskega člana, koristi pravico do nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona, za čas trajanja nadomestne oskrbe sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji oziroma DO na domu. V primeru začasnega denarnega prejemka sklene za čas trajanja nadomestne oskrbe osebni načrt s koordinatorjem DO.
5
+
(5) Če upravičenec v času nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona koristi nadomestno oskrbo v instituciji ali DO na domu, za obdobje nadomestne oskrbe sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji oziroma DO na domu. Če koristi nadomestno oskrbo v obliki denarnega prejemka, za obdobje nadomestne oskrbe osebni načrt sklene s koordinatorjem DO, s katerim ima sklenjen osebni načrt za izvajanje pravice do oskrbovalca družinskega člana.
6
·
(6) Uporabnik in izvajalec DO lahko v okviru iste kategorije upravičenosti do DO spremenita nabor ali pogostost opravljanja storitev DO in spremembo uredita z aneksom k osebnemu načrtu, za katerega se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
6
·
(6) Uporabnik in izvajalec DO lahko v okviru iste kategorije upravičenosti do DO spremenita nabor ali pogostost opravljanja storitev DO in spremembo uredita z aneksom k osebnemu načrtu, za katerega se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
7
·
(7) Izvajalec DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona opravljene storitve DO elektronsko evidentira.
7
·
(7) Izvajalec DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona opravljene storitve DO elektronsko evidentira.
8
−
(8) Osebni načrt vsebuje najmanj osebne podatke (osebno ime, začasni in stalni naslov, EMŠO, kontaktni podatki) o upravičencu, njegovem skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma o pooblaščencu, izvajalcu DO in o njegovi odgovorni osebi, opis potreb upravičenca, vrsto storitve DO, pogostost obiskov koordinatorja DO iz četrtega odstavka 65. člena tega zakona, zdravstvenih posebnostih, ki vplivajo na izvajanje storitev DO, času in trajanju izvedbe storitve DO, naslovu opravljanja DO, kontaktnih podatkih strokovnih služb (vstopne točke), ki sodelujejo z uporabnikom, obsegu pravice do DO, medsebojnih pravicah in obveznostih ter navedbo koordinatorja DO, ki je osebni načrt pripravil.
8
+
(8) Osebni načrt vsebuje najmanj osebne podatke (osebno ime, začasni in stalni naslov, EMŠO, kontaktni podatki) o upravičencu, njegovem skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma o pooblaščencu, izvajalcu DO in o njegovi odgovorni osebi, opis potreb upravičenca, vrsto storitve DO, pogostost obiskov koordinatorja DO iz četrtega odstavka 65. člena tega zakona, zdravstvenih posebnostih, ki vplivajo na izvajanje storitev DO, času in trajanju izvedbe storitve DO, naslovu opravljanja DO, kontaktnih podatkih strokovnih služb (vstopne točke), ki sodelujejo z uporabnikom, obsegu pravice do DO, medsebojnih pravicah in obveznostih ter navedbo koordinatorja DO, ki je osebni načrt pripravil. V primerih iz tretjega odstavka tega člena osebni načrt vsebuje tudi podatke o transakcijskem računu upravičenca in oskrbovalca družinskega člana (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je račun odprt).
+
9
+
(9) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na osebni načrt, uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer, pooblaščenec ali oskrbovalec družinskega člana sporoči koordinatorju DO v osmih dneh, ko je sprememba nastala oziroma ko je zanjo izvedel.
+
10
+
(10) V osebnem načrtu se vedno določi datum začetka koriščenja pravic. Datum začetka koriščenja pravic je lahko enak ali kasnejši od datuma sklenitve osebnega načrta. Ob spremembi oblike pravice DO ali izvajalca DO se sklene nov osebni načrt. Uporabnik ima lahko sklenjen le en osebni načrt, razen v primeru koriščenja nadomestne oskrbe. Ob zamenjavi izvajalca DO ta uporabniku izda dokument, ki izkazuje obseg neizkoriščenih ur storitev DO v mesecu zamenjave oziroma neizkoriščenih ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v letu. Podatek o obstoju predhodno sklenjenega osebnega načrta in o izvajalcu DO, s katerim je predhodno sklenjen osebni načrt, koordinator DO pridobi od uporabnika oziroma s strani ZZZS.
+
11
+
(11) Osebni načrt preneha veljati, ko postane odločba o prenehanju upravičenosti do DO ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva. Uporabnik DO in izvajalec DO na podlagi odločbe o spremembi kategorije DO skleneta nov osebni načrt najkasneje v roku sedmih dni po prenehanju osebnega načrta. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do denarnega prejemka, oskrbovalec družinskega člana ali izvajalec DO upravičen do izplačila denarnega prejemka oziroma delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma plačila storitev DO do sklenitve novega osebnega načrta, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju osebnega načrta.
1
−
V 43. členu se tretji in četrti odstavek črtata. Dosedanji peti odstavek postane tretji odstavek.
1
+
(1) Vstopna točka po uradni dolžnosti vsakih pet let od izdaje odločbe iz 38. člena tega zakona izvede ponovno oceno upravičenosti. Vstopna točka na podlagi veljavne ocenjevalne lestvice iz 12. člena tega zakona izdela ponovno oceno upravičenosti in izda novo odločbo o upravičenosti do pravic.
+
2
+
(2) Predlog za ponovno oceno upravičenosti lahko vloži tudi uporabnik, njegov pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer, če meni, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije DO.
+
3
+
(3) Za izdajo nove odločbe v postopku ponovne ocene upravičenosti se smiselno uporabljajo določbe 35. do 38. člena tega zakona.
1
·
(1) Pogoji za pridobitev pravic iz tega zakona morajo biti izpolnjeni v celotnem obdobju veljavnosti odločbe o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom, pogoji za koriščenje pravic pa v celotnem obdobju koriščenja pravic na podlagi sklenjenega osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Vstopna točka po uradni dolžnosti ves čas upravičenosti do pravic do DO spremlja, ali so nastale spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravic do DO, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek po uradni dolžnosti iz devetega odstavka tega člena.
1
·
(1) Pogoji za pridobitev pravic iz tega zakona morajo biti izpolnjeni v celotnem obdobju veljavnosti odločbe o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom, pogoji za koriščenje pravic pa v celotnem obdobju koriščenja pravic na podlagi sklenjenega osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Vstopna točka po uradni dolžnosti ves čas upravičenosti do pravic do DO spremlja, ali so nastale spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravic do DO, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek po uradni dolžnosti iz devetega odstavka tega člena.
2
·
(2) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora vstopni točki sporočiti naslednje spremembe:
2
·
(2) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora vstopni točki sporočiti naslednje spremembe:
3
·
1. začetek prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;
3
·
1. začetek prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;
4
·
2. izguba lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO;
4
·
2. izguba lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO;
5
·
3. smrt uporabnika;
5
·
3. smrt uporabnika;
6
·
4. smrt oskrbovalca družinskega člana;
6
·
4. smrt oskrbovalca družinskega člana;
7
·
5. dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka iz osmega odstavka 11. člena tega zakona;
7
·
5. dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka iz osmega odstavka 11. člena tega zakona;
8
·
6. sprememba naslova prebivališča ali dejanskega bivanja uporabnika, če ne biva več v Republiki Sloveniji;
8
·
6. sprememba naslova prebivališča ali dejanskega bivanja uporabnika, če ne biva več v Republiki Sloveniji;
9
·
7. sprememba skrbnika, skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca;
9
·
7. sprememba skrbnika, skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca;
10
·
8. sprememba transakcijskega računa, če gre za uporabnika do pravice do denarnega prejemka, ki prebiva izven Republike Slovenije.
10
·
8. sprememba transakcijskega računa, če gre za uporabnika do pravice do denarnega prejemka, ki prebiva izven Republike Slovenije.
11
·
(3) Spremembe iz prejšnjega odstavka mora uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec sporočiti vstopni točki najpozneje v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedel.
11
·
(3) Spremembe iz prejšnjega odstavka mora uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec sporočiti vstopni točki najpozneje v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedel.
12
·
(4) Uporabnik iz osmega odstavka 11. člena tega zakona mora vstopni točki vsako leto do konca meseca januarja predložiti potrdilo o živetju, ki ga izda pristojni organ, ki vodi register prebivalstva v državi, kjer uporabnik biva. Potrdilo mora biti prevedeno v uradni jezik Republike Slovenije. Če navedeno potrdilo ni pravočasno predloženo vstopni točki, uporabnik ni upravičen do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Vstopna točka o nepredložitvi potrdila do 10. februarja obvesti ZZZS oziroma v osmih dneh od naknadne predložitve potrdila obvesti ZZZS o njegovem prejemu.
12
·
(4) Uporabnik iz osmega odstavka 11. člena tega zakona mora vstopni točki vsako leto do konca meseca januarja predložiti potrdilo o živetju, ki ga izda pristojni organ, ki vodi register prebivalstva v državi, kjer uporabnik biva. Potrdilo mora biti prevedeno v uradni jezik Republike Slovenije. Če navedeno potrdilo ni pravočasno predloženo vstopni točki, uporabnik ni upravičen do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Vstopna točka o nepredložitvi potrdila do 10. februarja obvesti ZZZS oziroma v osmih dneh od naknadne predložitve potrdila obvesti ZZZS o njegovem prejemu.
13
·
(5) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora koordinatorju DO v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala oziroma, ko je zanjo izvedel, sporočiti naslednje spremembe:
13
·
(5) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora koordinatorju DO v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala oziroma, ko je zanjo izvedel, sporočiti naslednje spremembe:
14
·
- dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka, pravice do DO na domu, pravice do celodnevne DO v instituciji, pravice do dnevne DO pri izvajalcu ali kombinacij pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;
14
·
- dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka, pravice do DO na domu, pravice do celodnevne DO v instituciji, pravice do dnevne DO pri izvajalcu ali kombinacij pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;
15
·
- sprememba naslova prebivališča uporabnika;
15
·
- sprememba naslova prebivališča uporabnika;
16
·
- sprememba transakcijskega računa uporabnika;
16
·
- sprememba transakcijskega računa uporabnika;
17
·
- sklenitev novega osebnega načrta ob spremembi oblike DO ali spremembe izvajalca DO;
17
·
- sklenitev novega osebnega načrta ob spremembi oblike DO ali spremembe izvajalca DO;
18
·
- izdaja drugačne odločbe o pravici do DO.
18
·
- izdaja drugačne odločbe o pravici do DO.
19
·
(6) Koordinator DO spremembe iz prejšnjega odstavka sporoči vstopni točki v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena. Spremembi iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka koordinator DO sporoči ZZZS v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena.
19
·
(6) Koordinator DO spremembe iz prejšnjega odstavka sporoči vstopni točki v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena. Spremembi iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka koordinator DO sporoči ZZZS v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena.
20
·
(7) ZZZS vstopni točki v treh delovnih dneh sporoči, če ugotovi, da je uporabnik izgubil lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO.
20
·
(7) ZZZS vstopni točki v treh delovnih dneh sporoči, če ugotovi, da je uporabnik izgubil lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO.
21
·
(8) Vstopna točka ZZZS v osmih dneh sporoči podatek iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena in četrtega odstavka tega člena.
21
·
(8) Vstopna točka ZZZS v osmih dneh sporoči podatek iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena in četrtega odstavka tega člena.
22
·
(9) Vstopna točka v primeru sprememb iz drugega odstavka tega člena oziroma drugih sprememb v skladu s tem zakonom, če vplivajo na upravičenost do pravice, ali v primeru nepredložitve potrdila iz četrtega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti oziroma na podlagi obvestila iz šestega in sedmega odstavka tega člena, izda novo odločbo oziroma odločbo o prenehanju upravičenosti do pravic do DO z dnem nastanka spremembe in v treh dneh o tem obvesti ZZZS in koordinatorja DO pri izvajalcu DO, s katerim ima uporabnik sklenjen osebni načrt.
22
·
(9) Vstopna točka v primeru sprememb iz drugega odstavka tega člena oziroma drugih sprememb v skladu s tem zakonom, če vplivajo na upravičenost do pravice, ali v primeru nepredložitve potrdila iz četrtega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti oziroma na podlagi obvestila iz šestega in sedmega odstavka tega člena, izda novo odločbo oziroma odločbo o prenehanju upravičenosti do pravic do DO z dnem nastanka spremembe in v treh dneh o tem obvesti ZZZS in koordinatorja DO pri izvajalcu DO, s katerim ima uporabnik sklenjen osebni načrt.
23
+
(1) Pogoji za pridobitev pravic iz tega zakona morajo biti izpolnjeni v celotnem obdobju veljavnosti odločbe o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom, pogoji za koriščenje pravic pa v celotnem obdobju koriščenja pravic na podlagi sklenjenega osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Vstopna točka po uradni dolžnosti ves čas upravičenosti do pravic do DO spremlja, ali so nastale spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravic do DO, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek po uradni dolžnosti iz devetega odstavka tega člena.
+
24
+
(2) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora vstopni točki sporočiti naslednje spremembe:
+
25
+
1. začetek prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;
+
26
+
2. izguba lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO;
+
27
+
3. smrt uporabnika;
+
28
+
4. smrt oskrbovalca družinskega člana;
+
29
+
5. dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka iz osmega odstavka 11. člena tega zakona;
+
30
+
6. sprememba naslova prebivališča ali dejanskega bivanja uporabnika, če ne biva več v Republiki Sloveniji;
+
31
+
7. sprememba skrbnika, skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca;
+
32
+
8. sprememba transakcijskega računa, če gre za uporabnika do pravice do denarnega prejemka, ki prebiva izven Republike Slovenije.
+
33
+
(3) Spremembe iz prejšnjega odstavka mora uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec sporočiti vstopni točki najpozneje v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedel.
+
34
+
(4) Uporabnik iz osmega odstavka 11. člena tega zakona mora vstopni točki vsako leto do konca meseca januarja predložiti potrdilo o živetju, ki ga izda pristojni organ, ki vodi register prebivalstva v državi, kjer uporabnik biva. Potrdilo mora biti prevedeno v uradni jezik Republike Slovenije. Če navedeno potrdilo ni pravočasno predloženo vstopni točki, uporabnik ni upravičen do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Vstopna točka o nepredložitvi potrdila do 10. februarja obvesti ZZZS oziroma v osmih dneh od naknadne predložitve potrdila obvesti ZZZS o njegovem prejemu.
+
35
+
(5) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora koordinatorju DO v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala oziroma, ko je zanjo izvedel, sporočiti naslednje spremembe:
+
36
+
- dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka, pravice do DO na domu, pravice do celodnevne DO v instituciji, pravice do dnevne DO pri izvajalcu ali kombinacij pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;
+
37
+
- sprememba naslova prebivališča uporabnika;
+
38
+
- sprememba transakcijskega računa uporabnika;
+
39
+
- sklenitev novega osebnega načrta ob spremembi oblike DO ali spremembe izvajalca DO;
+
40
+
- izdaja drugačne odločbe o pravici do DO.
+
41
+
(6) Koordinator DO spremembe iz prejšnjega odstavka sporoči vstopni točki v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena. Spremembi iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka koordinator DO sporoči ZZZS v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena.
+
42
+
(7) ZZZS vstopni točki v treh delovnih dneh sporoči, če ugotovi, da je uporabnik izgubil lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO.
+
43
+
(8) Vstopna točka ZZZS v osmih dneh sporoči podatek iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena in četrtega odstavka tega člena.
+
44
+
(9) Vstopna točka v primeru sprememb iz drugega odstavka tega člena oziroma drugih sprememb v skladu s tem zakonom, če vplivajo na upravičenost do pravice, ali v primeru nepredložitve potrdila iz četrtega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti oziroma na podlagi obvestila iz šestega in sedmega odstavka tega člena, izda novo odločbo oziroma odločbo o prenehanju upravičenosti do pravic do DO z dnem nastanka spremembe in v treh dneh o tem obvesti ZZZS in koordinatorja DO pri izvajalcu DO, s katerim ima uporabnik sklenjen osebni načrt.
+
1
−
četrtega odstavka 44. člena
1
+
drugega ali petega odstavka 44. člena
1
−
(1) ZZZS upravičencu do denarnega prejemka izplačuje znesek iz prvega odstavka 17. člena tega zakona do 18. v mesecu za pretekli mesec. (obračun in izplačilo denarne pravice)
1
+
(1) ZZZS upravičencu do denarnega prejemka izplačuje znesek iz prvega odstavka 17. člena tega zakona do 18. v mesecu za pretekli mesec.
+
2
+
(2) Upravičencu do denarnega prejemka, ki ne ravna v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, ZZZS naslednji dan po prejemu obvestila vstopne točke začasno ustavi izplačevanje denarnega prejemka. Po naknadni predložitvi potrdila o živetju in obvestilu vstopne točke ZZZS nadaljuje z izplačevanjem, tako da s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske. Če vstopna točka ne prejme potrdila o živetju v treh mesecih od ustavitve izplačevanja, ravna v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena.
2
·
(3) ZZZS oskrbovalcu družinskega člana iz 18. člena tega zakona obračuna in izplača delno plačilo za izgubljeni dohodek do 18. v mesecu za pretekli mesec.
3
·
(3) ZZZS oskrbovalcu družinskega člana iz 18. člena tega zakona obračuna in izplača delno plačilo za izgubljeni dohodek do 18. v mesecu za pretekli mesec.
1
−
(1) Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna opravljene storitve največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo iz 38. člena tega zakona in skladno z osmim in devetim odstavkom tega člena.
1
+
(1) Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna opravljene storitve DO največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom in veljavnim osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona ter storitve koordinatorja DO.
2
−
(2) ZZZS poleg storitev DO iz prejšnjega odstavka za posameznega uporabnika plača tudi opravljene in evidentirane druge storitve iz petega odstavka 14. člena tega zakona.
2
+
(2) Ponudnik storitev e-oskrbe za posameznega uporabnika ZZZS zaračuna sofinanciranje storitev e-oskrbe, strošek za namestitev opreme in vzpostavitev priključka iz 33. člena tega zakona.
3
−
(3) Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna tudi opravljene druge storitve iz 32. člena tega zakona, največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo iz 38. člena tega zakona in skladno z osmim in devetim odstavkom tega člena.
3
+
(3) Izvajalci DO in ponudniki storitev e-oskrbe ZZZS mesečno do desetega dne v mesecu za pretekli mesec posredujejo izdane račune oziroma zahtevke za plačilo opravljenih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.
4
−
(4) ZZZS poleg storitev DO iz prvega odstavka tega člena plača izvajalcu DO za posameznega uporabnika tudi opravljene, evidentirane in obračunane druge storitve iz 32. člena tega zakona.
4
+
(4) V primeru pomanjkljivosti ali nepravilnosti na izdanem računu oziroma zahtevku ZZZS v tem delu račun oziroma zahtevek v celoti ali delno zavrne.
5
−
(5) Izvajalec DO ZZZS do desetega dne v mesecu izda račun za plačilo opravljenih, evidentiranih in obračunanih storitev DO in drugih storitev iz 32. člena tega zakona v preteklem mesecu. Pravilno in pravočasno izstavljene račune ZZZS poravna v roku 30 dni od prejema popolnega računa, ki je izdan v skladu s šestim odstavkom tega člena. V primeru pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izdanem računu ZZZS v tem delu račun v celoti ali delno zavrne.
5
+
(5) ZZZS v celoti ali v višini nespornega dela plača račune oziroma zahtevke v 30 dneh od njihovega prejema.
6
−
(6) Ponudnik storitev e-oskrbe do desetega dne v mesecu za pretekli mesec izda račun v elektronski obliki za storitve e-oskrbe. Obvezni prilogi k prvemu računu, na katerem je zaračunan tudi enkratni strošek za namestitev opreme in vzpostavitev priključka, sta kopija pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe in prevzemni zapisnik. Ponudnik storitev e-oskrbe posamezno kopijo pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe priloži računu tudi ob spremembi pogodbe ali sklenitvi nove pogodbe.
6
+
(6) Račune oziroma zahtevke, ki jih izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izdata ZZZS za storitve, opravljene pred več kot šestimi meseci, ZZZS zavrne in se ne upoštevajo kot podlaga za plačilo.
7
−
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena račune, ki jih izvajalec DO dostavi ZZZS v tekočem mesecu za storitve DO in druge storitve iz 32. člena tega zakona, opravljene pred več kot dvema mesecema, ZZZS zavrne, razen v primeru objektivnih razlogov za zamudo, ki jih ugotovita ZZZS in izvajalec DO skupaj, vendar najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
7
+
(7) Pravila evidentiranja za vsako opravljeno storitev DO in storitev koordinatorja DO določi minister.
8
−
(8) Pravila evidentiranja za vsako opravljeno storitev DO določi minister.
8
+
(8) ZZZS določi navodila glede obračunavanja storitev DO, storitev koordinatorja DO in storitev e-oskrbe, vsebino in obliko načina izmenjave obračunskih in drugih podatkov ter druga vprašanja v zvezi z obračunom in plačilom teh storitev.
9
−
(9) ZZZS določi navodila glede obračunavanja storitev DO in drugih storitev iz 32. člena tega zakona, vsebino in obliko načina izmenjave obračunskih in drugih podatkov ter druga vprašanja v zvezi z obračunom in plačilom storitev DO in drugih storitev iz 32. člena tega zakona.
−
1
·
(1) Uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni bil upravičen, je dolžan prejeti znesek vrniti ZZZS v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Če je bil neutemeljeno izplačan znesek sicer izplačan v skladu z odločbo, izdano na podlagi tega zakona, ta odločba pa ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugih predpisov, je temelj za nastanek vrnitvene dolžnosti predhodna odprava, ugotovitev neveljavnosti takšne odločbe oziroma njena ugotovitev za nično ali da je v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne ali spremeni.
1
·
(1) Uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni bil upravičen, je dolžan prejeti znesek vrniti ZZZS v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Če je bil neutemeljeno izplačan znesek sicer izplačan v skladu z odločbo, izdano na podlagi tega zakona, ta odločba pa ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugih predpisov, je temelj za nastanek vrnitvene dolžnosti predhodna odprava, ugotovitev neveljavnosti takšne odločbe oziroma njena ugotovitev za nično ali da je v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne ali spremeni.
2
·
(2) Območna enota ZZZS kot prvostopenjski organ izda odločbo o ugotovitvi preplačila iz prejšnjega odstavka, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem bo ZZZS preplačilo povrnjeno. Odločba o ugotovitvi preplačila postane izvršljiva z dnem vročitve uporabniku ali oskrbovalcu družinskega člana. Šteje se, da je bila odločba vročena 15. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme.
2
·
(2) Območna enota ZZZS kot prvostopenjski organ izda odločbo o ugotovitvi preplačila iz prejšnjega odstavka, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem bo ZZZS preplačilo povrnjeno. Odločba o ugotovitvi preplačila postane izvršljiva z dnem vročitve uporabniku ali oskrbovalcu družinskega člana. Šteje se, da je bila odločba vročena 15. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme.
3
·
(3) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka kot drugostopenjski organ odloča direkcija ZZZS. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
3
·
(3) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka kot drugostopenjski organ odloča direkcija ZZZS. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
4
·
(4) ZZZS lahko pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska s strani uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana iz drugega odstavka tega člena pobota preveč izplačani denarni znesek z novim denarnim zneskom, do katerega ima uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana pravico na podlagi tega zakona. Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev. ZZZS lahko pobota terjatve do celotne višine izplačila novega denarnega zneska, brez izrecne izjave ali soglasja uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana.
4
·
(4) ZZZS lahko pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska s strani uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana iz drugega odstavka tega člena pobota preveč izplačani denarni znesek z novim denarnim zneskom, do katerega ima uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana pravico na podlagi tega zakona. Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev. ZZZS lahko pobota terjatve do celotne višine izplačila novega denarnega zneska, brez izrecne izjave ali soglasja uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana.
5
·
(5) V postopku povrnitve preplačila denarnega zneska ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
5
·
(5) V postopku povrnitve preplačila denarnega zneska ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
6
·
(6) Če je naknadno ugotovljeno, da je izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe neupravičeno obračunal storitve iz tega zakona, ki jih je ZZZS izvajalcu DO ali ponudniku storitev e-oskrbe že plačal, izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izstavi ZZZS dobropis. Če izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe ne izstavi dobropisa, lahko ZZZS za neupravičeno zaračunane in plačane storitve zmanjša plačilo preostalih odprtih obveznosti do izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe, ki jim je potekel rok za plačilo.
6
·
(6) Če je naknadno ugotovljeno, da je izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe neupravičeno obračunal storitve iz tega zakona, ki jih je ZZZS izvajalcu DO ali ponudniku storitev e-oskrbe že plačal, izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izstavi ZZZS dobropis. Če izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe ne izstavi dobropisa, lahko ZZZS za neupravičeno zaračunane in plačane storitve zmanjša plačilo preostalih odprtih obveznosti do izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe, ki jim je potekel rok za plačilo.
7
·
(7) Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v treh letih, šteto od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.
7
·
(7) Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v treh letih, šteto od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.
8
+
(1) Uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni bil upravičen, je dolžan prejeti znesek vrniti ZZZS v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Če je bil neutemeljeno izplačan znesek sicer izplačan v skladu z odločbo, izdano na podlagi tega zakona, ta odločba pa ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugih predpisov, je temelj za nastanek vrnitvene dolžnosti predhodna odprava, ugotovitev neveljavnosti takšne odločbe oziroma njena ugotovitev za nično ali da je v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne ali spremeni.
+
9
+
(2) Območna enota ZZZS kot prvostopenjski organ izda odločbo o ugotovitvi preplačila iz prejšnjega odstavka, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem bo ZZZS preplačilo povrnjeno. Odločba o ugotovitvi preplačila postane izvršljiva z dnem vročitve uporabniku ali oskrbovalcu družinskega člana. Šteje se, da je bila odločba vročena 15. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme.
+
10
+
(3) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka kot drugostopenjski organ odloča direkcija ZZZS. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
+
11
+
(4) ZZZS lahko pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska s strani uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana iz drugega odstavka tega člena pobota preveč izplačani denarni znesek z novim denarnim zneskom, do katerega ima uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana pravico na podlagi tega zakona. Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev. ZZZS lahko pobota terjatve do celotne višine izplačila novega denarnega zneska, brez izrecne izjave ali soglasja uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana.
+
12
+
(5) V postopku povrnitve preplačila denarnega zneska ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
+
13
+
(6) Če je naknadno ugotovljeno, da je izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe neupravičeno obračunal storitve iz tega zakona, ki jih je ZZZS izvajalcu DO ali ponudniku storitev e-oskrbe že plačal, izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izstavi ZZZS dobropis. Če izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe ne izstavi dobropisa, lahko ZZZS za neupravičeno zaračunane in plačane storitve zmanjša plačilo preostalih odprtih obveznosti do izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe, ki jim je potekel rok za plačilo.
+
14
+
(7) Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v treh letih, šteto od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.
+
+
1
+
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima ZZZS prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev izplačanih denarnih zneskov iz naslova pravic iz tega zakona, ki so bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
+
2
+
(2) Potrdilo ZZZS o izplačilih denarnih sredstev iz naslova pravic do DO je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega mora izvajalec plačilnih storitev ZZZS v treh dneh vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev na podlagi tega zakona ne vpliva.
+
3
+
(3) Če denarja ni več na računu umrlega imetnika osebnega računa, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev ZZZS posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila, in sicer osebno ime, naslov, EMŠO in davčno številko.
+
4
+
(4) Če izvajalec plačilnih storitev v Republiki Sloveniji s strani ZZZS nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v treh dneh sporočiti ZZZS vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
+
5
+
(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ZZZS brezplačno. IV. poglavje: VIRI FINANCIRANJA IN ZAVAROVANJE ZA DO
+
6
+
1. oddelek: Splošno
1
−
Pravice do DO iz tega zakona se financirajo iz naslednjih virov:
1
+
(1) Pravice do DO iz tega zakona se financirajo iz naslednjih virov:
2
·
1. prispevkov obveznega zavarovanja za DO;
2
·
1. prispevkov obveznega zavarovanja za DO;
3
·
2. sredstev državnega proračuna in
3
·
2. sredstev državnega proračuna in
4
·
3. lastno udeležbo uporabnika.
4
·
3. lastno udeležbo uporabnika.
+
5
+
(2) Nastanitev in prehrana pri izvajalcu DO v instituciji se financira iz naslednjih virov:
+
6
+
1. sredstev uporabnika in njegovih zavezancev in
+
7
+
2. sredstev občinskega proračuna.
1
·
(1) ZZZS posluje preko računa ZZZS za obvezno zavarovanje za DO. ZZZS ima tudi druge podračune za prispevke obveznega zavarovanja za DO, katerih nadzornik je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).
1
·
(1) ZZZS posluje preko računa ZZZS za obvezno zavarovanje za DO. ZZZS ima tudi druge podračune za prispevke obveznega zavarovanja za DO, katerih nadzornik je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).
2
−
(4) Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO je delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO v vseh prihodkih ZZZS za preteklo leto. Podrobnejšo metodologijo za razmejitev posrednih stroškov na predlog ZZZS določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
2
+
(2) ZZZS sredstva iz prvega odstavka prejšnjega člena porablja izključno za namene, določene s tem zakonom.
3
·
(3) ZZZS z zbranimi sredstvi ravna učinkovito in gospodarno.
3
·
(3) ZZZS z zbranimi sredstvi ravna učinkovito in gospodarno.
4
·
(4) Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO je delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO v vseh prihodkih ZZZS za preteklo leto. Podrobnejšo metodologijo za razmejitev posrednih stroškov na predlog ZZZS določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
4
·
(4) Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO je delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO v vseh prihodkih ZZZS za preteklo leto. Podrobnejšo metodologijo za razmejitev posrednih stroškov na predlog ZZZS določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
1
·
(1) Za DO se obvezno zavarujejo vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje na podlagi 54. člena tega zakona.
1
·
(1) Za DO se obvezno zavarujejo vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje na podlagi 54. člena tega zakona.
2
·
(2) Obvezno zavarovanje za DO je socialno zavarovanje za zavarovane osebe, ki jih določa ta zakon, za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, s katerim se zagotavlja pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
2
·
(2) Obvezno zavarovanje za DO je socialno zavarovanje za zavarovane osebe, ki jih določa ta zakon, za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, s katerim se zagotavlja pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
+
3
+
(3) Nosilec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS.
1
·
(1) Zavarovane osebe za DO na podlagi tega zakona so zavarovanci za DO in njihovi družinski člani, če so dopolnili starost 18 let.
1
·
(1) Zavarovane osebe za DO na podlagi tega zakona so zavarovanci za DO in njihovi družinski člani, če so dopolnili starost 18 let.
2
·
(2) Zavarovanci za DO so zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ali drugih predpisov.
2
·
(2) Zavarovanci za DO so zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ali drugih predpisov.
3
·
(3) Za družinske člane zavarovancev za DO iz prvega odstavka tega člena se štejejo družinski člani, ki so po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani.
3
·
(3) Za družinske člane zavarovancev za DO iz prvega odstavka tega člena se štejejo družinski člani, ki so po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani.
4
−
- opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavarovane osebe za DO tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisov, mlajši od 18 let, ki so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi:
5
·
- delovnega razmerja,
5
·
- delovnega razmerja,
6
·
- samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
6
·
- samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
7
·
- opravljanja kmetijske dejavnosti ali
7
·
- opravljanja kmetijske dejavnosti ali
8
·
- opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so. ( 5) Ne glede na prvi odstavek tega člena niso vključene v obvezno zavarovanje za DO:
8
·
- opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so. ( 5) Ne glede na prvi odstavek tega člena niso vključene v obvezno zavarovanje za DO:
9
·
- osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med prebivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani ter
9
·
- osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med prebivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani ter
10
·
- tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani;
10
·
- tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani;
11
·
- prejemniki pokojnine po predpisih Republike Slovenije, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO;
11
·
- prejemniki pokojnine po predpisih Republike Slovenije, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO;
12
·
- družinski člani zavarovanca slovenskega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO.
12
·
- družinski člani zavarovanca slovenskega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO.
13
·
(6) Za prijavo, odjavo ali spremembo obveznega zavarovanja za DO se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za prijavo v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, je tudi zavezanec za prijavo v obvezno zavarovanje za DO.
13
·
(6) Za prijavo, odjavo ali spremembo obveznega zavarovanja za DO se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za prijavo v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, je tudi zavezanec za prijavo v obvezno zavarovanje za DO.
14
·
(7) Če ZZZS po uradni dolžnosti v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, odloči o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, hkrati odloči tudi o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO, če oseba izpolnjuje pogoje iz prvega do četrtega odstavka tega člena ter ni oseba iz petega odstavka tega člena.
14
·
(7) Če ZZZS po uradni dolžnosti v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, odloči o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, hkrati odloči tudi o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO, če oseba izpolnjuje pogoje iz prvega do četrtega odstavka tega člena ter ni oseba iz petega odstavka tega člena.
15
·
(8) Šteje se, da osebe, ki so pred dopolnitvijo starosti 18 let v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene kot zavarovanci ali kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ob dopolnitvi starosti 18 let pridobijo status zavarovane osebe tudi v obveznem zavarovanju za DO. Njihovo prijavo v obvezno zavarovanje za DO izvede ZZZS po uradni dolžnosti z vpisom v evidenco zavarovanih oseb za DO, če informacijski sistem to omogoča na avtomatiziran način, o čemer ZZZS izda odločbo.
15
·
(8) Šteje se, da osebe, ki so pred dopolnitvijo starosti 18 let v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene kot zavarovanci ali kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ob dopolnitvi starosti 18 let pridobijo status zavarovane osebe tudi v obveznem zavarovanju za DO. Njihovo prijavo v obvezno zavarovanje za DO izvede ZZZS po uradni dolžnosti z vpisom v evidenco zavarovanih oseb za DO, če informacijski sistem to omogoča na avtomatiziran način, o čemer ZZZS izda odločbo.
1
·
(1) Zavezanec za plačilo prispevka za DO plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 1 odstotek.
1
·
(1) Zavezanec za plačilo prispevka za DO plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 1 odstotek.
2
−
- opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 2 odstotka zavezanec za plačilo prispevka za DO, ki je zavarovanec za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, na podlagi:
3
·
- delovnega razmerja, če njegov delodajalec ni zavezanec za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih,
3
·
- delovnega razmerja, če njegov delodajalec ni zavezanec za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih,
4
·
- samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
4
·
- samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
5
·
- opravljanja kmetijske dejavnosti ali
5
·
- opravljanja kmetijske dejavnosti ali
6
·
- opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.
6
·
- opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.
7
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za plačilo prispevka za DO za zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, na podlagi:
7
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za plačilo prispevka za DO za zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, na podlagi:
8
·
- šestega odstavka 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 - uradno prečiščeno besedilo in 40/23 - ZČmIS-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in
8
·
- šestega odstavka 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 - uradno prečiščeno besedilo in 40/23 - ZČmIS-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in
9
·
- 23. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ko zavarovanec ni prejemnik nadomestila, plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 2 odstotka.
9
·
- 23. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ko zavarovanec ni prejemnik nadomestila, plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 2 odstotka.
10
·
(4) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, in osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, po katerih se plačuje od dohodkov zavarovanca iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic.
10
·
(4) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, in osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, po katerih se plačuje od dohodkov zavarovanca iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic.
11
·
(5) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se za zavarovane osebe, za katere se zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, ne plačuje, plačuje od osnove v višini 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
11
·
(5) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se za zavarovane osebe, za katere se zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, ne plačuje, plačuje od osnove v višini 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
12
·
(6) Prispevka za obvezno zavarovanje za DO se ne plačuje za zavarovane osebe za DO, ki so na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovane kot družinski člani zavarovanca, in sicer za:
12
·
(6) Prispevka za obvezno zavarovanje za DO se ne plačuje za zavarovane osebe za DO, ki so na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovane kot družinski člani zavarovanca, in sicer za:
13
·
- otroke (zavarovančeve otroke in otroke, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve),
13
·
- otroke (zavarovančeve otroke in otroke, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve),
14
·
- pastorke, ki jih zavarovanec preživlja,
14
·
- pastorke, ki jih zavarovanec preživlja,
15
·
- vnuke, brate, sestre in druge otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke. Ne glede na prejšnji stavek se prispevek za obvezno zavarovanje za DO plača, če zavarovane osebe prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
15
·
- vnuke, brate, sestre in druge otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke. Ne glede na prejšnji stavek se prispevek za obvezno zavarovanje za DO plača, če zavarovane osebe prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
16
·
(7) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje ZZZS.
16
·
(7) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje ZZZS.
17
·
(8) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se pobira v istem postopku ter na isti način, kot je določen za pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovane osebe na podlagi ZZVZZ. Če se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ne pobira, se prispevek za obvezno zavarovanje za DO pobira mesečno, po postopku, kot se pobira prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. V postopku pobiranja prispevka za obvezno zavarovanje za DO se smiselno uporabljajo tudi določbe o razkritju podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost in materialne določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje obveznih zdravstvenih prispevkov. Prispevka za obvezno zavarovanje za DO v postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
17
·
(8) Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se pobira v istem postopku ter na isti način, kot je določen za pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovane osebe na podlagi ZZVZZ. Če se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ne pobira, se prispevek za obvezno zavarovanje za DO pobira mesečno, po postopku, kot se pobira prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. V postopku pobiranja prispevka za obvezno zavarovanje za DO se smiselno uporabljajo tudi določbe o razkritju podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost in materialne določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje obveznih zdravstvenih prispevkov. Prispevka za obvezno zavarovanje za DO v postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
18
·
(9) Fizična oseba lahko zahteva na podlagi 21. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US in 163/22) razkritje podatkov pri davčnem organu o plačanih prispevkih za DO, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.
18
·
(9) Fizična oseba lahko zahteva na podlagi 21. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US in 163/22) razkritje podatkov pri davčnem organu o plačanih prispevkih za DO, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.
19
·
(10) Ne glede na četrti odstavek tega člena se prispevki za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ plačujejo od osnove iz drugega odstavka 53. člena ZZVZZ, pri čemer se ne uporablja peti odstavek 53. člena ZZVZZ.
19
·
(10) Ne glede na četrti odstavek tega člena se prispevki za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ plačujejo od osnove iz drugega odstavka 53. člena ZZVZZ, pri čemer se ne uporablja peti odstavek 53. člena ZZVZZ.
20
·
(11) Ne glede na prejšnji odstavek se prispevki ne plačujejo za otroke, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki so kot prejemniki družinske pokojnine zavarovanci iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, razen če prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
20
·
(11) Ne glede na prejšnji odstavek se prispevki ne plačujejo za otroke, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki so kot prejemniki družinske pokojnine zavarovanci iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, razen če prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
21
·
(12) Prispevki, ki jih pobira ZZZS neposredno od zavarovanih oseb, se plačajo na podlagi polletnega obračuna za obdobje od januarja do junija in od julija do decembra, in sicer najpozneje do 15. dne tekočega meseca za preteklo obračunsko obdobje.
21
·
(12) Prispevki, ki jih pobira ZZZS neposredno od zavarovanih oseb, se plačajo na podlagi polletnega obračuna za obdobje od januarja do junija in od julija do decembra, in sicer najpozneje do 15. dne tekočega meseca za preteklo obračunsko obdobje.
+
1
+
(1) Pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO imajo lahko osebe, ki so upravičene do plačil drugih obveznih prispevkov za socialno varnost in za katere drugi področni predpisi določijo oprostitev plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO osebe, ki so upravičene do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi 39. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 - ZZdrS-J, 102/24 - ZZKZ, 112/24 - ZDIUZDZ in 32/25 - ZZDej-N).
+
3
+
(3) Osnova za obračun prispevka DO za zavarovane osebe iz prejšnjega odstavka je osnova, določena za osebe iz 21. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Prispevek se plačuje mesečno.
+
4
+
(4) Republika Slovenija na podlagi zahteve ZZZS mesečno plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO za osebe iz drugega odstavka tega člena. ZZZS do 15. v mesecu za pretekli mesec predloži zahtevo za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO ministrstvu.
+
5
+
3. oddelek: Lastna udeležba uporabnika
1
·
(1) Storitve DO iz 14. člena tega zakona lahko izvaja izvajalec DO iz prejšnjega člena, ki je vpisan v register izvajalcev DO in:
1
·
(1) Storitve DO iz 14. člena tega zakona lahko izvaja izvajalec DO iz prejšnjega člena, ki je vpisan v register izvajalcev DO in:
2
·
- izpolnjuje kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter standarde za opravljanje DO;
2
·
- izpolnjuje kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter standarde za opravljanje DO;
3
·
- zagotovi opravljanje vseh storitev iz prvega odstavka 14. člena tega zakona in storitev iz 32. člena tega zakona;
3
·
- zagotovi opravljanje vseh storitev iz prvega odstavka 14. člena tega zakona in storitev iz 32. člena tega zakona;
4
·
- mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje DO, socialne ali zdravstvene dejavnosti.
4
·
- mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje DO, socialne ali zdravstvene dejavnosti.
5
·
(2) Kadrovski pogoji iz prejšnjega odstavka se nanašajo na področje in raven izobrazbe zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer:
5
·
(2) Kadrovski pogoji iz prejšnjega odstavka se nanašajo na področje in raven izobrazbe zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer:
6
·
1. storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona opravlja oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, zaključila najmanj 4. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij ter je usposobljena za delo v skladu z zakonodajo na področju socialnega varstva ali zdravstvene nege, lahko pa tudi oseba, ki ima pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja socialne oskrbe ali zdravstvene nege;
6
·
1. storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona opravlja oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, zaključila najmanj 4. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij ter je usposobljena za delo v skladu z zakonodajo na področju socialnega varstva ali zdravstvene nege, lahko pa tudi oseba, ki ima pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja socialne oskrbe ali zdravstvene nege;
7
·
2. storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona lahko opravlja oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, zaključila najmanj 2. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij;
7
·
2. storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona lahko opravlja oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, zaključila najmanj 2. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij;
8
·
3. storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra;
8
·
3. storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra;
9
·
4. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona opravljajo diplomirani socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec), diplomirani delovni terapevt, diplomirani fizioterapevt, magister kineziologije in socialni gerontolog, pri čemer izvajalec DO iz prvega odstavka prejšnjega člena v timu za krepitev in ohranjanje samostojnosti zagotovi najmanj zaposlene iz poklicnih skupin:
9
·
4. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona opravljajo diplomirani socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec), diplomirani delovni terapevt, diplomirani fizioterapevt, magister kineziologije in socialni gerontolog, pri čemer izvajalec DO iz prvega odstavka prejšnjega člena v timu za krepitev in ohranjanje samostojnosti zagotovi najmanj zaposlene iz poklicnih skupin:
10
·
- diplomiran fizioterapevt oziroma diplomiran delovni terapevt in
10
·
- diplomiran fizioterapevt oziroma diplomiran delovni terapevt in
11
·
- socialni delavec oziroma socialni gerontolog;
11
·
- socialni delavec oziroma socialni gerontolog;
12
·
5. administrativne, finančno-računovodske, poslovodne storitve in storitve osnovne oskrbe opravljajo osebe, ki so v skladu s predpisi z delovnega področja usposobljene za opravljanje dejavnosti;
12
·
5. administrativne, finančno-računovodske, poslovodne storitve in storitve osnovne oskrbe opravljajo osebe, ki so v skladu s predpisi z delovnega področja usposobljene za opravljanje dejavnosti;
13
·
6. koordinacijo DO opravlja koordinator DO.
13
·
6. koordinacijo DO opravlja koordinator DO.
14
·
(3) Podrobnejše kadrovske normative in standarde, ki se nanašajo na vrsto izobrazbe, delovne izkušnje, potrebna dodatna znanja, nekaznovanost ter način in obseg supervizije, minimalne prostorske, tehnične pogoje za opravljanje DO, ki med drugim določajo število, namembnost, opremljenost in velikost prostorov, v katerih se izvajajo storitve DO, določi minister s podzakonskim aktom. Minister pred izdajo podzakonskega akta pridobi posvetovalno mnenje reprezentativnih sindikatov dejavnosti, na vsebino katerega pri svoji odločitvi ni vezan.
14
·
(3) Podrobnejše kadrovske normative in standarde, ki se nanašajo na vrsto izobrazbe, delovne izkušnje, potrebna dodatna znanja, nekaznovanost ter način in obseg supervizije, minimalne prostorske, tehnične pogoje za opravljanje DO, ki med drugim določajo število, namembnost, opremljenost in velikost prostorov, v katerih se izvajajo storitve DO, določi minister s podzakonskim aktom. Minister pred izdajo podzakonskega akta pridobi posvetovalno mnenje reprezentativnih sindikatov dejavnosti, na vsebino katerega pri svoji odločitvi ni vezan.
15
·
(4) Za zaposlene pri izvajalcu DO se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe, ki ureja dejavnost zdravstva in socialnega varstva in druge kolektivne pogodbe in predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Zaposleni, ki izvajajo storitve DO pri izvajalcu DO, opravljajo svoje delo v skladu s poklicnimi aktivnostmi in kompetencami, protokoli, strokovno doktrino in standardi ter zahtevami poklicne etike in se za svoje delo redno izobražujejo. Izobraževanje zagotovi izvajalec DO. Če stanje uporabnika to zahteva, zaposleni pri opravljanju svojega dela sodelujejo z drugimi službami s področja zdravstvenega in socialnega varstva.
15
·
(4) Za zaposlene pri izvajalcu DO se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe, ki ureja dejavnost zdravstva in socialnega varstva in druge kolektivne pogodbe in predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Zaposleni, ki izvajajo storitve DO pri izvajalcu DO, opravljajo svoje delo v skladu s poklicnimi aktivnostmi in kompetencami, protokoli, strokovno doktrino in standardi ter zahtevami poklicne etike in se za svoje delo redno izobražujejo. Izobraževanje zagotovi izvajalec DO. Če stanje uporabnika to zahteva, zaposleni pri opravljanju svojega dela sodelujejo z drugimi službami s področja zdravstvenega in socialnega varstva.
16
·
(5) Zaposleni pri izvajalcu DO, ki opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabnikom, uporabljajo slovenski jezik. Kot eden od vstopnih pogojev za zaposlitev se določi minimalni kriterij znanja slovenskega jezika na ravni B1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Če zaposlitev poteka na delovnem mestu, kjer zaposleni ni v neposrednem stiku z uporabnikom, se kot minimalni kriterij znanja slovenskega jezika določi raven A2. Skladno s potrebami delovnega mesta ali veljavnimi kompetencami se z aktom o sistemizaciji delovnih mest izvajalca DO lahko določi višja raven znanja slovenskega jezika.
16
·
(5) Zaposleni pri izvajalcu DO, ki opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabnikom, uporabljajo slovenski jezik. Kot eden od vstopnih pogojev za zaposlitev se določi minimalni kriterij znanja slovenskega jezika na ravni B1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Če zaposlitev poteka na delovnem mestu, kjer zaposleni ni v neposrednem stiku z uporabnikom, se kot minimalni kriterij znanja slovenskega jezika določi raven A2. Skladno s potrebami delovnega mesta ali veljavnimi kompetencami se z aktom o sistemizaciji delovnih mest izvajalca DO lahko določi višja raven znanja slovenskega jezika.
+
17
+
(6) Storitve DO lahko poleg zaposlenih pri izvajalcu DO opravljajo tudi fizične osebe na podlagi drugega pogodbenega razmerja, če je to dopustno v skladu z veljavno delovno zakonodajo in pod pogoji, kot veljajo za zaposlene pri izvajalcu DO iz tega člena. Izvajalec DO pred sklenitvijo takšnega pogodbenega razmerja preveri njegovo ekonomsko upravičenost glede na obseg, naravo in trajanje storitev DO, ki so predmet pogodbe. Sklenitev drugega pogodbenega razmerja za opravljanje storitev DO z lastnim zaposlenim ali s fizično osebo, ki je samostojni podjetnik posameznik, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ni dovoljena.
1
−
(1) O izvajalcih DO iz 59. člena tega zakona Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) vodi register izvajalcev DO v javni mreži DO. Register je javen.
1
+
(1) O izvajalcih DO iz 59. člena tega zakona in ponudnikih storitev e-oskrbe iz 33. člena tega zakona Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) vodi register. Register je javen.
2
−
(2) Vlogo za vpis v register vloži izvajalec DO pri NIJZ pred začetkom izvajanja DO. Izvajalec DO se vpiše v register na podlagi ustanovitvenega akta oziroma koncesijske pogodbe. Ustanovitveni akt oziroma koncesijska pogodba je obvezna priloga k vlogi za vpis v register.
2
+
(2) Vlogo za vpis v register vložita izvajalec DO in ponudnik storitev e-oskrbe pri ministrstvu pred začetkom izvajanja DO. Izvajalec DO se vpiše v register na podlagi ustanovitvenega akta ali pogodbe z občino ali koncesijske pogodbe, ki je obvezna priloga k vlogi za vpis v register. Ponudnik storitev e-oskrbe se vpiše v register na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom za čas trajanja pogodbenega razmerja.
3
−
(3) Vsebino vloge za vpis v register določi minister.
3
+
(3) Vsebino vloge in podrobnejši postopek za vpis v register določi minister.
4
·
(4) V registru se vodijo naslednji podatki o izvajalcih DO:
4
·
(4) V registru se vodijo naslednji podatki o izvajalcih DO:
5
·
1. številka izvajalca DO;
5
·
1. številka izvajalca DO;
6
·
2. naziv izvajalca DO;
6
·
2. naziv izvajalca DO;
7
·
3. pravni status izvajalca DO;
7
·
3. pravni status izvajalca DO;
8
−
4. način opravljanja DO;
8
+
4. ZZZS številka izvajalca;
9
−
5. oblika opravljanja DO pri izvajalcu DO v instituciji;
9
+
5. šifra in naziv VDO;
10
·
6. datum začetka in prenehanja opravljanja DO;
10
·
6. datum začetka in prenehanja opravljanja DO;
11
·
7. matična številka iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS);
11
·
7. matična številka iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS);
12
·
8. datum vpisa in izbrisa v oziroma iz PRS;
12
·
8. datum vpisa in izbrisa v oziroma iz PRS;
13
·
9. datum vpisa v register izvajalcev DO;
13
·
9. datum vpisa v register izvajalcev DO;
14
·
10. naslov izvajalca DO;
14
·
10. naslov izvajalca DO;
15
·
11. oznaka lokacije;
15
·
11. oznaka lokacije;
16
·
12. osnovna enota, podrejena enota, lokacija enote;
16
·
12. osnovna enota, podrejena enota, lokacija enote;
17
−
13. obratovalni čas;
17
+
13. (črtana)
18
−
14. osebno ime zakonitega zastopnika izvajalca DO;
18
+
14. (črtana)
19
·
15. številka objave javnega razpisa za podelitev koncesije;
19
·
15. številka objave javnega razpisa za podelitev koncesije;
20
·
16. območje veljavnosti koncesije;
20
·
16. območje veljavnosti koncesije;
21
·
17. številka in datum koncesijske odločbe;
21
·
17. številka in datum koncesijske odločbe;
22
·
18. obdobje, za katerega je podeljena koncesija;
22
·
18. obdobje, za katerega je podeljena koncesija;
23
·
19. številka in datum sklenitve koncesijske pogodbe.
23
·
19. številka in datum sklenitve koncesijske pogodbe.
24
·
(5) Izvajalec DO lahko začne izvajati DO z dnem vpisa v register.
24
·
(5) Izvajalec DO lahko začne izvajati DO z dnem vpisa v register.
1
·
(1) Delo zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona v DO poteka timsko, koordinirano, strokovno in odgovorno.
1
·
(1) Delo zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona v DO poteka timsko, koordinirano, strokovno in odgovorno.
2
−
(2) Delo koordinatorja DO opravlja oseba, ki ima višjo ali visoko izobrazbo s področja zdravstva, kineziologije, socialne gerontologije ali socialnega dela in ima opravljeno usposabljanje za koordinatorja DO ali oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven izobrazbe, in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO, socialnega varstva ali zdravstva. V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona obiske na domu izvaja tisti od koordinatorjev DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
2
+
(2) Delo koordinatorja DO opravlja oseba, ki ima višjo ali visoko izobrazbo s področja zdravstva, kineziologije, socialne gerontologije ali socialnega dela in ima opravljeno usposabljanje za koordinatorja DO ali oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven izobrazbe, in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO, socialnega varstva ali zdravstva.
+
3
+
(3) Delo in naloge koordinatorja DO so:
3
·
1. v sodelovanju z upravičencem pripravi in sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona;
4
·
1. v sodelovanju z upravičencem pripravi in sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona;
4
·
2. vodi in organizira timsko delo;
5
·
2. vodi in organizira timsko delo;
5
·
3. skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja DO za uporabnika v skladu z osebnim načrtom;
6
·
3. skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja DO za uporabnika v skladu z osebnim načrtom;
6
·
4. spremlja ustreznost izvajanja DO glede na potrebe uporabnika;
7
·
4. spremlja ustreznost izvajanja DO glede na potrebe uporabnika;
7
·
5. (črtana)
8
·
5. (črtana)
8
·
6. svetuje oskrbovalcu družinskega člana in mu zagotavlja razbremenilne pogovore;
9
·
6. svetuje oskrbovalcu družinskega člana in mu zagotavlja razbremenilne pogovore;
9
·
7. sodeluje z oskrbovalcem družinskega člana pri pripravi osebnega načrta in mesečnih poročil;
10
·
7. sodeluje z oskrbovalcem družinskega člana pri pripravi osebnega načrta in mesečnih poročil;
10
·
8. sodeluje in povezuje se s socialno mrežo uporabnika, družino uporabnika in drugimi izvajalci na področju DO, zdravstvenega in socialnega varstva;
11
·
8. sodeluje in povezuje se s socialno mrežo uporabnika, družino uporabnika in drugimi izvajalci na področju DO, zdravstvenega in socialnega varstva;
11
·
9. sodeluje z zaposlenimi na vstopni točki in CSD;
12
·
9. sodeluje z zaposlenimi na vstopni točki in CSD;
12
·
10. vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev DO;
13
·
10. vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev DO;
13
·
11. načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene;
14
·
11. načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene;
14
·
12. spremlja, da uporabnik DO ves čas upravičenosti do DO izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena tega zakona;
15
·
12. spremlja, da uporabnik DO ves čas upravičenosti do DO izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena tega zakona;
15
·
13. o sklenitvi osebnega načrta oziroma aneksa k osebnemu načrtu obvesti ZZZS in vstopno točko.
16
·
13. o sklenitvi osebnega načrta oziroma aneksa k osebnemu načrtu obvesti ZZZS in vstopno točko.
16
·
(4) Koordinator DO izvaja redne obiske uporabnikov DO. Obiski so odvisni od kategorije DO, v katero je uporabnik uvrščen, pri čemer se pogostost obiskov koordinatorja DO pri uporabniku zagotavlja najmanj v obsegu:
17
·
(4) Koordinator DO izvaja redne obiske uporabnikov DO. Obiski so odvisni od kategorije DO, v katero je uporabnik uvrščen, pri čemer se pogostost obiskov koordinatorja DO pri uporabniku zagotavlja najmanj v obsegu:
17
·
1. kategorija DO
18
·
1. kategorija DO
18
·
2. kategorija DO
19
·
2. kategorija DO
19
·
3. kategorija DO
20
·
3. kategorija DO
20
·
4. kategorija DO
21
·
4. kategorija DO
21
·
5. kategorija DO Število rednih obiskov koordinatorja DO letno 1 x na polletno obdobje 1 x na kvartalno obdobje 1 x na kvartalno obdobje 1 x mesečno 1 x mesečno V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona obiske na domu izvaja tisti od koordinatorjev DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
22
·
5. kategorija DO Število rednih obiskov koordinatorja DO letno 1 x na polletno obdobje 1 x na kvartalno obdobje 1 x na kvartalno obdobje 1 x mesečno 1 x mesečno V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona obiske na domu izvaja tisti od koordinatorjev DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
22
·
(5) Koordinator DO skrbi za opravljanje storitev DO v skladu z osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona in vodi elektronsko evidenco opravljenih storitev DO.
23
·
(5) Koordinator DO skrbi za opravljanje storitev DO v skladu z osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona in vodi elektronsko evidenco opravljenih storitev DO.
23
·
(6) Če koordinator DO ugotovi, da uporabniku, ki se je odločil pravico do DO koristiti v obliki oskrbovalca družinskega člana iz četrte alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, kljub izobraževanju in podpori, DO ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami tega zakona, osebnim načrtom in načrtom priporočenih storitev oziroma si uporabnik z denarnim prejemkom iz 17. člena tega zakona ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja DO. V tem primeru koordinator DO pri vstopni točki poda predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti do DO iz 43. člena tega zakona in vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti do DO izvede po uradni dolžnosti.
24
·
(6) Če koordinator DO ugotovi, da uporabniku, ki se je odločil pravico do DO koristiti v obliki oskrbovalca družinskega člana iz četrte alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, kljub izobraževanju in podpori, DO ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami tega zakona, osebnim načrtom in načrtom priporočenih storitev oziroma si uporabnik z denarnim prejemkom iz 17. člena tega zakona ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja DO. V tem primeru koordinator DO pri vstopni točki poda predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti do DO iz 43. člena tega zakona in vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti do DO izvede po uradni dolžnosti.
1
−
- lokalne skupnosti, če je ustanovitelj javnega zavoda za izvajanje storitev DO država.
1
+
(1) Javni zavod za opravljanje DO upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki:
2
·
- ustanovitelja;
2
·
- ustanovitelja;
3
·
- delavcev zavoda;
3
·
- delavcev zavoda;
4
·
- uporabnikov izvajalca DO ali družinskih članov uporabnikov izvajalca DO;
4
·
- uporabnikov izvajalca DO ali družinskih članov uporabnikov izvajalca DO;
5
·
- lokalne skupnosti, če je ustanovitelj javnega zavoda za izvajanje storitev DO država.
5
·
- lokalne skupnosti, če je ustanovitelj javnega zavoda za izvajanje storitev DO država.
6
·
(2) Podrobnejšo sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu zavoda določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi. Z aktom o ustanovitvi se določi tudi način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta.
6
·
(2) Podrobnejšo sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu zavoda določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi. Z aktom o ustanovitvi se določi tudi način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta.
1
−
(1) Direktorja javnega zavoda za opravljanje DO (v nadaljnjem besedilu: direktor) imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.
1
+
(1) Direktorja javnega zavoda za opravljanje DO (v nadaljnjem besedilu: direktor) imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Če je ustanoviteljica javnega zavoda za DO država, ne glede na drugi odstavek 68. člena tega zakona direktorja imenuje in razreši svet zavoda s soglasjem ministra.
2
·
(2) Poslovodno funkcijo lahko opravlja direktor, ki ima najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področjih, ki širše vsebinsko spadajo v okvir urejanja tega zakona ali na področjih organizacije, finančnega ali upravnega poslovanja, od tega najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja.
2
·
(2) Poslovodno funkcijo lahko opravlja direktor, ki ima najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področjih, ki širše vsebinsko spadajo v okvir urejanja tega zakona ali na področjih organizacije, finančnega ali upravnega poslovanja, od tega najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja.
3
·
(3) Poslovodna in strokovna funkcija v javnem zavodu sta lahko združeni, če oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in je strokovni delavec po 69. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO in 196/21 - ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZSV), ali je končala višjo ali visoko šolo zdravstvene smeri in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju DO, socialnega varstva oziroma zdravstva.
3
·
(3) Poslovodna in strokovna funkcija v javnem zavodu sta lahko združeni, če oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in je strokovni delavec po 69. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO in 196/21 - ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZSV), ali je končala višjo ali visoko šolo zdravstvene smeri in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju DO, socialnega varstva oziroma zdravstva.
4
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko za direktorja, ki organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, imenovana tudi oseba, ki ima končano izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven izobrazbe, ki ureja socialno varstvo, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju DO, socialnega ali zdravstvenega varstva.
4
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko za direktorja, ki organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, imenovana tudi oseba, ki ima končano izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven izobrazbe, ki ureja socialno varstvo, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju DO, socialnega ali zdravstvenega varstva.
5
·
(5) Če sta poslovodna in strokovna funkcija direktorja javnega zavoda ločeni, se za vodenje strokovnega dela v javnem zavodu imenuje strokovni vodja, ki ima najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva in ima pet let delovnih izkušenj na področju DO, socialnega varstva oziroma zdravstva, ali je končala višjo ali visoko šolo zdravstvene smeri in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju DO, socialnega varstva oziroma zdravstva. Strokovnega vodjo imenuje svet zavoda.
5
·
(5) Če sta poslovodna in strokovna funkcija direktorja javnega zavoda ločeni, se za vodenje strokovnega dela v javnem zavodu imenuje strokovni vodja, ki ima najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva in ima pet let delovnih izkušenj na področju DO, socialnega varstva oziroma zdravstva, ali je končala višjo ali visoko šolo zdravstvene smeri in ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju DO, socialnega varstva oziroma zdravstva. Strokovnega vodjo imenuje svet zavoda.
6
·
(6) Mandat direktorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena traja pet let in je lahko ponovno imenovan.
6
·
(6) Mandat direktorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena traja pet let in je lahko ponovno imenovan.
+
7
+
(7) Če je izvajalec DO hkrati tudi izvajalec drugih dejavnosti, se za imenovanje in mandat direktorja uporabljajo predpisi, ki urejajo pretežno dejavnost zavoda. Pretežna dejavnost zavoda se določi na podlagi naslednjih meril, ugotovljenih za preteklo koledarsko leto:
+
8
+
- višina prihodkov iz opravljanja posamezne dejavnosti,
+
9
+
- število zaposlenih, razporejenih na posamezne dejavnosti in
+
10
+
- obseg opravljenih storitev po posameznih dejavnostih. Kot pretežna se šteje tista dejavnost, pri kateri pretežni del vsaj dveh meril izkazuje največji delež znotraj dejavnosti zavoda.
1
−
4. zagotavlja kakovostno in varno opravljanje storitev DO oziroma v primeru, da storitev DO še ni opravljal, poda pisno izjavo, da bo z dnem začetka izvajanja koncesijske pogodbe zagotavljal kakovostno in varno opravljanje storitev DO;
1
+
(1) Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
2
·
1. izpolnjuje pogoje za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
2
·
1. izpolnjuje pogoje za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
3
·
2. izkazuje finančno in poslovno sposobnost;
3
·
2. izkazuje finančno in poslovno sposobnost;
4
·
3. ima izdelan podroben program za opravljanje DO na podlagi koncesije;
4
·
3. ima izdelan podroben program za opravljanje DO na podlagi koncesije;
5
·
4. zagotavlja kakovostno in varno opravljanje storitev DO oziroma v primeru, da storitev DO še ni opravljal, poda pisno izjavo, da bo z dnem začetka izvajanja koncesijske pogodbe zagotavljal kakovostno in varno opravljanje storitev DO;
5
·
4. zagotavlja kakovostno in varno opravljanje storitev DO oziroma v primeru, da storitev DO še ni opravljal, poda pisno izjavo, da bo z dnem začetka izvajanja koncesijske pogodbe zagotavljal kakovostno in varno opravljanje storitev DO;
6
·
5. mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija oziroma odpovedana koncesijska pogodba;
6
·
5. mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija oziroma odpovedana koncesijska pogodba;
7
·
6. ima poravnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, v višini, ki presega 50 eurov. Šteje se, da ponudnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dneva preverjanja;
7
·
6. ima poravnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, v višini, ki presega 50 eurov. Šteje se, da ponudnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dneva preverjanja;
8
·
7. ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije.
8
·
7. ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije.
9
·
(2) Za potrebe odločanja o podelitvi koncesije koncedent podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke prejšnjega odstavka, brezplačno pridobi iz uradnih evidenc, ki jih vodi FURS.
9
·
(2) Za potrebe odločanja o podelitvi koncesije koncedent podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke prejšnjega odstavka, brezplačno pridobi iz uradnih evidenc, ki jih vodi FURS.
10
·
(3) Podrobneje pogoje za pridobitev in opravljanje koncesije določi minister.
10
·
(3) Podrobneje pogoje za pridobitev in opravljanje koncesije določi minister.
1
−
(1) Vstopne točke za DO so organizirane na območnem CSD v okviru njegovih enot. Minister lahko na obrazložen predlog direktorja območnega CSD s sklepom določi krajevno pristojnost drugega območnega CSD, kadar so za to podani utemeljeni razlogi. Med posameznimi vstopnimi točkami v okviru območnega CSD lahko direktor iz utemeljenih razlogov, predvsem kadar je to smiselno zaradi lažje in bolj učinkovite organizacije dela, odloči o prenosu obravnave zadev na določeno vstopno točko.
1
+
(1) Vstopne točke za DO so organizirane na sedežu CSD. Minister lahko na obrazložen predlog direktorja CSD s sklepom določi krajevno pristojnost drugega CSD, kadar so za to podani utemeljeni razlogi.
2
·
(2) Naloge vstopnih točk za DO zagotavljajo svetovalci za DO in upravno-administrativni delavci. Delo vstopne točke vodi in organizira vodja vstopne točke. Naloge vstopnih točk so:
2
·
(2) Naloge vstopnih točk za DO zagotavljajo svetovalci za DO in upravno-administrativni delavci. Delo vstopne točke vodi in organizira vodja vstopne točke. Naloge vstopnih točk so:
3
·
1. informiranje in svetovanje glede pravic do DO vlagateljem, upravičencem, njihovim svojcem in drugim;
3
·
1. informiranje in svetovanje glede pravic do DO vlagateljem, upravičencem, njihovim svojcem in drugim;
4
·
2. vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci;
4
·
2. vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci;
5
·
3. vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do DO;
5
·
3. vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do DO;
6
−
4. priprava načrta priporočljivih storitev;
6
+
4. priprava načrta priporočenih storitev;
7
·
5. zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želi, in usmerjanje v storitve DO in
7
·
5. zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želi, in usmerjanje v storitve DO in
8
·
6. sodelovanje s koordinatorjem DO, z izvajalci storitev in drugimi akterji.
8
·
6. sodelovanje s koordinatorjem DO, z izvajalci storitev in drugimi akterji.
9
·
(3) Skupnost centrov za socialno delo v soglasju z ministrom določi:
9
·
(3) Skupnost centrov za socialno delo v soglasju z ministrom določi:
10
·
- standarde in normative za naloge, ki so CSD poverjene na področju DO in
10
·
- standarde in normative za naloge, ki so CSD poverjene na področju DO in
11
·
- naloge vstopnih točk v Katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo.
11
·
- naloge vstopnih točk v Katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo.
12
·
(4) Oceno upravičenosti iz 36. člena tega zakona lahko zaposleni na vstopni točki na domu zavarovane osebe opravijo tudi v paru.
12
·
(4) Oceno upravičenosti iz 36. člena tega zakona lahko zaposleni na vstopni točki na domu zavarovane osebe opravijo tudi v paru.
13
−
(5) Svetovalec za DO je lahko oseba, ki ima izobrazbo s področja kineziologije, zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela ali oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven izobrazbe, in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO, socialnega varstva ali zdravstva, znanja s področja organizacije in opravljeno usposabljanje za oceno upravičenosti in uporabo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona. Svetovalec za DO ima opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.
13
+
(5) Svetovalec za DO je lahko oseba, ki ima izobrazbo s področja kineziologije, zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela ali oseba, ki ima opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven izobrazbe, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven izobrazbe, in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO, socialnega varstva ali zdravstva, znanja s področja organizacije in opravljeno usposabljanje za oceno upravičenosti in uporabo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona. Svetovalec za DO ima opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.
14
·
(6) Upravno-administrativni delavec je lahko oseba, ki je končala višjo ali visoko šolo družboslovne smeri in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. ali 7. raven izobrazbe, in ima opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.
14
·
(6) Upravno-administrativni delavec je lahko oseba, ki je končala višjo ali visoko šolo družboslovne smeri in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. ali 7. raven izobrazbe, in ima opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.
15
·
(7) Svetovalci za DO na vstopni točki opravijo obnovitveno strokovno izobraževanje vsaka tri leta, pri čemer podrobnejšo vsebino, obseg usposabljanja in katalog znanj določi minister.
15
·
(7) Svetovalci za DO na vstopni točki opravijo obnovitveno strokovno izobraževanje vsaka tri leta, pri čemer podrobnejšo vsebino, obseg usposabljanja in katalog znanj določi minister.
16
−
(8) Ministrstvo vzpostavi listo zunanjih strokovnjakov za ocenjevanje upravičenosti, ki bodo lahko sodelovali pri posameznih nalogah, opredeljenih v drugem odstavku tega člena. Zunanji strokovnjaki so izbrani na podlagi javnega povabila in izpolnjevanja razpisnih pogojev. Podrobnejši obseg njihovih del in katalog znanj določi minister. Zunanjim strokovnjakom ministrstvo izda sklep o imenovanju za dobo največ pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. VII. poglavje: ENOTNI INFORMACIJSKI SISTEM IN ZBIRANJE PODATKOV ZA OPRAVLJANJE DO
16
+
(8) Ministrstvo vzpostavi listo zunanjih strokovnjakov za ocenjevanje upravičenosti, ki lahko sodelujejo pri posameznih nalogah iz drugega odstavka tega člena, in izvajajo posamezne strokovne naloge, kot so izobraževanje svetovalcev za DO na vstopnih točkah za izvajanje nalog iz 36. člena ZDOsk-1 in izdelava ocene upravičenosti v pritožbenem postopku, ki obsega oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe. Zunanji strokovnjaki so izbrani na podlagi javnega povabila in izpolnjevanja razpisnih pogojev. Podrobnejši obseg njihovih del in katalog znanj določi minister. Zunanjim strokovnjakom ministrstvo izda sklep o imenovanju za dobo največ pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. VII. poglavje: ENOTNI INFORMACIJSKI SISTEM IN ZBIRANJE PODATKOV ZA OPRAVLJANJE DO
17
·
1. oddelek: Splošne določbe
17
·
1. oddelek: Splošne določbe
1
·
(1) Podatki za osebe iz tega zakona, vključno s podatki, ki štejejo za davčno tajnost po zakonu, ki ureja davčni postopek, se zbirajo neposredno od osebe ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
1
·
(1) Podatki za osebe iz tega zakona, vključno s podatki, ki štejejo za davčno tajnost po zakonu, ki ureja davčni postopek, se zbirajo neposredno od osebe ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
2
·
(2) Ministrstvo in vstopna točka brezplačno za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO pridobivata podatke za vlagatelja in oskrbovalca družinskega člana iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
2
·
(2) Ministrstvo in vstopna točka brezplačno za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO pridobivata podatke za vlagatelja in oskrbovalca družinskega člana iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
3
·
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka, stalno ali začasno prebivališče ali stalni naslov v tujini, o državi prijavljenega prebivališča oziroma državi prijavljenega naslova v tujini, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, starševska skrb, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa, datum smrti);
3
·
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka, stalno ali začasno prebivališče ali stalni naslov v tujini, o državi prijavljenega prebivališča oziroma državi prijavljenega naslova v tujini, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, starševska skrb, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa, datum smrti);
4
·
2. ministrstva, pristojnega za pravosodje - potrdilo o nekaznovanosti za kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kazniva dejanja zoper premoženje;
4
·
2. ministrstva, pristojnega za pravosodje - potrdilo o nekaznovanosti za kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kazniva dejanja zoper premoženje;
5
·
3. ministrstva, pristojnega za socialne zadeve - podatke iz centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev (podatke iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo, podatke o obdobju upravičenosti do družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, podatke o obdobju upravičenosti do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco);
5
·
3. ministrstva, pristojnega za socialne zadeve - podatke iz centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev (podatke iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo, podatke o obdobju upravičenosti do družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, podatke o obdobju upravičenosti do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco);
6
·
4. ministrstva, pristojnega za obrambo - podatke iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o vojnih veteranih in o vojnih invalidih;
6
·
4. ministrstva, pristojnega za obrambo - podatke iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o vojnih veteranih in o vojnih invalidih;
7
·
5. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - podatke iz zbirk podatkov o obdobju upravičenosti in datumu izplačila dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in na podlagi predpisov, ki urejajo socialno vključevanje invalidov;
7
·
5. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - podatke iz zbirk podatkov o obdobju upravičenosti in datumu izplačila dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in na podlagi predpisov, ki urejajo socialno vključevanje invalidov;
8
−
6. ZZZS - podatek o vključenosti v obvezno zavarovanje za DO (datum začetka zavarovanja, datum prenehanja zavarovanja in spremembe, ki se nanašajo na zavarovanje), podatek o vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje za osebe iz šestega odstavka 11. člena tega zakona (datum začetka in datum prenehanja zavarovanja), podatek o vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje za namen preverjanja izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 20. člena tega zakona (datum začetka zavarovanja, datum konca zavarovanja, podatki o zavarovanju in spremembe, ki se nanašajo na zavarovanje) ter podatek o državi in šifri države pristojnega tujega nosilca zavarovanja za tuje zavarovane osebe,
8
+
6. ZZZS - podatek o vključenosti v obvezno zavarovanje za DO (datum začetka zavarovanja, datum prenehanja zavarovanja in spremembe, ki se nanašajo na zavarovanje), podatek o vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje za osebe iz šestega odstavka 11. člena tega zakona (datum začetka in datum prenehanja zavarovanja), podatek o vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje za namen preverjanja izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 20. člena tega zakona (datum začetka zavarovanja, datum konca zavarovanja, podatki o zavarovanju in spremembe, ki se nanašajo na zavarovanje) ter podatek o državi in šifri države pristojnega tujega nosilca zavarovanja za tuje zavarovane osebe, vključno z nazivom in šifro tujega nosilca zavarovanja;
9
·
7. (črtana)
9
·
7. (črtana)
10
·
8. izvajalcev institucionalnega varstva po zakonu, ki ureja socialno varstvo - podatek o datumu in obdobju vključenosti v institucionalno varstvo;
10
·
8. izvajalcev institucionalnega varstva po zakonu, ki ureja socialno varstvo - podatek o datumu in obdobju vključenosti v institucionalno varstvo;
11
·
9. izvajalcev dolgotrajne oskrbe po tem zakonu - podatek o datumu in obdobju vključenosti v DO na domu, DO v instituciji in institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
11
·
9. izvajalcev dolgotrajne oskrbe po tem zakonu - podatek o datumu in obdobju vključenosti v DO na domu, DO v instituciji in institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
12
·
10. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) iz Poslovnega registra Slovenije (datum vpisa in izbrisa samostojnega podjetnika posameznika oziroma sobodajalca ter podatki o skrbništvu: firma in sedež ter matična številka pravne osebe).
12
·
10. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) iz Poslovnega registra Slovenije (datum vpisa in izbrisa samostojnega podjetnika posameznika oziroma sobodajalca ter podatki o skrbništvu: firma in sedež ter matična številka pravne osebe).
13
·
(3) Ministrstvo in vstopna točka brezplačno za namen odločanja o spremembah pravic do DO in izvajanja pravic do DO od virov, navedenih v prejšnjem odstavku, pridobivata tudi podatke o spremembah podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na upravičenca in oskrbovalca družinskega člana.
13
·
(3) Ministrstvo in vstopna točka brezplačno za namen odločanja o spremembah pravic do DO in izvajanja pravic do DO od virov, navedenih v prejšnjem odstavku, pridobivata tudi podatke o spremembah podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na upravičenca in oskrbovalca družinskega člana.
14
·
(4) Ob pridobivanju podatkov iz tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
14
·
(4) Ob pridobivanju podatkov iz tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
15
·
(5) Ministrstvo lahko centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona za namene, določene v 90. členu tega zakona, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena, razen z zbirko podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
15
·
(5) Ministrstvo lahko centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona za namene, določene v 90. členu tega zakona, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena, razen z zbirko podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
1
·
(1) Uporabniki centralne zbirke podatkov so ministrstvo, ZZZS, vstopne točke, izvajalci DO, IRSSV, NIJZ, SURS in posamezniki.
1
·
(1) Uporabniki centralne zbirke podatkov so ministrstvo, ZZZS, vstopne točke, izvajalci DO, IRSSV, NIJZ, SURS in posamezniki.
2
·
(2) Ministrstvo uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 97., 98., 99. in 100. člena tega zakona za namene iz 4. do 6. in 8. do 13. točke 90. člena tega zakona.
2
·
(2) Ministrstvo uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 97., 98., 99. in 100. člena tega zakona za namene iz 4. do 6. in 8. do 13. točke 90. člena tega zakona.
3
·
(3) ZZZS uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 98. člena tega zakona za namene iz 1., 3. in 7. točke 90. člena tega zakona.
3
·
(3) ZZZS uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 98. člena tega zakona za namene iz 1., 3. in 7. točke 90. člena tega zakona.
4
·
(4) Vstopna točka uporablja podatke iz zbirke podatkov iz 1. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona, in sicer za namene iz 2. točke 90. člena tega zakona.
4
·
(4) Vstopna točka uporablja podatke iz zbirke podatkov iz 1. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona, in sicer za namene iz 2. točke 90. člena tega zakona.
5
−
(5) Izvajalci DO uporabljajo podatke iz zbirke podatkov iz 1. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona, in sicer za namene iz 4. točke 90. člena tega zakona.
5
+
(5) Izvajalci DO uporabljajo podatke iz zbirke podatkov iz 1. točke prvega odstavka in tretje alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, in sicer za namene iz 4. točke 90. člena tega zakona.
6
·
(6) IRSSV v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, brezplačno uporablja podatke iz zbirk podatkov iz tega zakona za potrebe izdelave nacionalnih poročil in nekomercialnega analitičnega in statističnega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev.
6
·
(6) IRSSV v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, brezplačno uporablja podatke iz zbirk podatkov iz tega zakona za potrebe izdelave nacionalnih poročil in nekomercialnega analitičnega in statističnega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev.
7
·
(7) NIJZ brezplačno zagotavlja ministrstvu in ZZZS dostop do podatkov iz 100. člena tega zakona za namen načrtovanja razvoja DO.
7
·
(7) NIJZ brezplačno zagotavlja ministrstvu in ZZZS dostop do podatkov iz 100. člena tega zakona za namen načrtovanja razvoja DO.
8
·
(8) Upravljavec posamezne evidence oziroma zbirke iz tega zakona v dogovorjeni obliki in na dogovorjen način posreduje nabor podatkov, ki jih SURS potrebuje za izvedbo posameznega statističnega raziskovanja, v skladu z zakonom, ki ureja delovanje državne statistike in programom statističnih raziskovanj.
8
·
(8) Upravljavec posamezne evidence oziroma zbirke iz tega zakona v dogovorjeni obliki in na dogovorjen način posreduje nabor podatkov, ki jih SURS potrebuje za izvedbo posameznega statističnega raziskovanja, v skladu z zakonom, ki ureja delovanje državne statistike in programom statističnih raziskovanj.
9
·
(9) Posamezniki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, brezplačno uporabljajo podatke iz zbirk podatkov DO za potrebe nekomercialnega strokovnega in znanstvenega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev. Ministrstvo odobri uporabo podatkov na podlagi vloge, v kateri je opisan namen uporabe podatkov, in podpisane izjave, s katero se upravičenec obveže, da bo podatke uporabljal le za namen, naveden v vlogi.
9
·
(9) Posamezniki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, brezplačno uporabljajo podatke iz zbirk podatkov DO za potrebe nekomercialnega strokovnega in znanstvenega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev. Ministrstvo odobri uporabo podatkov na podlagi vloge, v kateri je opisan namen uporabe podatkov, in podpisane izjave, s katero se upravičenec obveže, da bo podatke uporabljal le za namen, naveden v vlogi.
1
·
(1) Za namen izvajanja obveznega zavarovanja za DO, izvajanja centralnih izplačil uporabnikom (denarni prejemek), izvajalcem DO (plačilo storitev DO v obsegu pravic uporabnika) in oskrbovalcem družinskega člana (delno plačilo za izgubljeni dohodek in plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja), spremljanja izvajalcev DO in izvajanje nadzora ZZZS zbira in upravlja naslednje zbirke podatkov o:
1
·
(1) Za namen izvajanja obveznega zavarovanja za DO, izvajanja centralnih izplačil uporabnikom (denarni prejemek), izvajalcem DO (plačilo storitev DO v obsegu pravic uporabnika) in oskrbovalcem družinskega člana (delno plačilo za izgubljeni dohodek in plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja), spremljanja izvajalcev DO in izvajanje nadzora ZZZS zbira in upravlja naslednje zbirke podatkov o:
2
−
1. zavarovanih osebah v obveznem zavarovanju za DO;
2
+
1. zavarovanih osebah v obveznem zavarovanju za DO in tujih zavarovanih osebah;
3
·
2. uporabnikih pravice do DO;
3
·
2. uporabnikih pravice do DO;
4
·
3. oskrbovalcih družinskega člana;
4
·
3. oskrbovalcih družinskega člana;
5
−
4. ugotovitvah v nadzorih ZZZS nad izvajalci DO v javni mreži.
5
+
4. ugotovitvah v nadzorih ZZZS nad izvajalci DO v javni mreži;
+
6
+
5. zavezancih za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
6
·
(2) Zbirke podatkov iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
7
·
(2) Zbirke podatkov iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
7
·
1. osebno ime;
8
·
1. osebno ime;
8
·
2. ZZZS številka;
9
·
2. ZZZS številka;
9
·
3. EMŠO;
10
·
3. EMŠO;
10
·
4. davčna številka;
11
·
4. davčna številka;
11
·
5. datum rojstva;
12
·
5. datum rojstva;
12
·
6. datum smrti;
13
·
6. datum smrti;
13
·
7. elektronski naslov in telefonsko številko;
14
·
7. elektronski naslov in telefonsko številko;
14
·
8. naslov (ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, številka pošte, kraj, občina, država, šifra države)
15
·
8. naslov (ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, številka pošte, kraj, občina, država, šifra države)
15
·
9. vrsta prebivališča (stalno, začasno, zakonsko, za vročanje).
16
·
9. vrsta prebivališča (stalno, začasno, zakonsko, za vročanje).
16
·
(3) Zbirke podatkov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo poleg skupnih podatkov iz prejšnjega odstavka še naslednje podatke:
17
·
(3) Zbirke podatkov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo poleg skupnih podatkov iz prejšnjega odstavka še naslednje podatke:
17
−
1. zbirka podatkov o zavarovanih osebah v obveznem zavarovanju za DO:
18
+
1. zbirka podatkov o zavarovanih osebah v obveznem zavarovanju za DO in tujih zavarovanih osebah:
18
−
- podatki o zavarovanju (podlaga zavarovanja, datum prijave v zavarovanje, delovni ali zavarovalni čas zavarovane osebe - ur na teden, polni delovni čas ali zavarovalni čas zavezanca - ur na teden);
19
+
- podatki o zavarovanju (podlaga za zavarovanje, datum začetka zavarovanja, datum in vzrok spremembe zavarovanja, datum in vzrok prenehanja zavarovanja, delovni ali zavarovalni čas zavarovane osebe - ur na teden, polni delovni čas ali zavarovalni čas zavezanca - ur na teden);
19
−
- datum in vzrok spremembe med zavarovanjem;
20
+
- podatki o nosilcu zavarovanja pri osebah, zavarovanih kot družinski član (osebno ime, EMŠO nosilca zavarovanja, naslov, zavarovanje družinskega člana in razmerje družinskega člana do nosilca zavarovanja);
20
−
- datum in vzrok prenehanja zavarovanja;
21
+
- registrska številka zavezanca za vlaganje prijav;
21
−
- podatki o nosilcu zavarovanja pri osebah, zavarovanih kot družinski član (EMŠO nosilca zavarovanja, naslov, zavarovanje družinskega člana in razmerje družinskega člana do nosilca zavarovanja);
22
+
- podatki o tujem nosilcu zavarovanja za tuje zavarovane osebe (država, šifra države, naziv in šifra tujega nosilca zavarovanja);
22
−
- registrska številka zavezanca za vlaganje prijav oziroma zavezanca za vlaganje prijav o osnovah oziroma zavezanca za plačilo prispevkov;
23
+
- podatki o pravici do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
23
−
- država in šifra države pristojnega tujega nosilca zavarovanja;
−
24
−
- naziv in šifra pristojnega tujega nosilca zavarovanja;
−
25
−
- podatki o pravici do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO (podatki o vstopni točki, ki je odločbo izdala, številki, datumu in obdobju, za katero je bila priznana pravica).
−
26
·
2. zbirka podatkov o uporabnikih pravice do DO o:
24
·
2. zbirka podatkov o uporabnikih pravice do DO o:
27
−
- transakcijskem računu uporabnika (številka računa in naziv banke, kjer je odprt),
25
+
- transakcijskem računu uporabnika (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifra države ter BIC koda banke, kjer je transakcijski račun odprt);
28
−
- odločbi o priznanju pravice do DO (podatki o vstopni točki, ki je odločbo izdala, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, opredelitev pravice do DO, kategorija DO, o dodatnih pravicah do DO, pravice do alternativne pravice do DO, pravice do nadomestne oskrbe, sorazmerni del višine pravice do DO za prvi mesec);
26
+
- odločbi o priznanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, šifra države tujega nosilca zavarovanja, EMŠO oziroma matična številka skrbnika, skrbnika za posebni primer oziroma firma in sedež ter matična številka pravne osebe, ime in priimek ter naslov oziroma firma in sedež pooblaščenca, naslov upravičenca v tujini, kjer dejansko prebiva, opredelitev pravice do DO, kategorija DO, o dodatnih pravicah do DO);
29
−
- mirovanju pravic do DO (opredelitev pravice do DO, ki miruje);
27
+
- osebnem načrtu (številka osebnega načrta, naziv izvajalca DO, datum sklenitve in prenehanja osebnega načrta ter datum začetka koriščenja storitev DO) in morebitnem aneksu k osebnemu načrtu (številka aneksa k osebnemu načrtu, datum sklenitve aneksa);
30
−
- prenehanju pravice do DO (podatki o vstopni točki, ki je odločbo izdala, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe);
28
+
- izbrani pravici do DO:
31
−
- priznani pravici do DO: a. pravica do denarnega prejemka; b. pravica do DO na domu ali pravica do DO v instituciji (datum začetka in datum konca uveljavljanja pravice, naslov, kjer upravičenec uveljavlja pravico, podatki o izvajalcu DO v javni mreži, ki izvaja storitve DO (naziv izvajalca DO, registrska številka, številka lokacije izvajalca DO iz registra izvajalcev DO)); c. pravica do oskrbovalca družinskega člana (osebno ime ter EMŠO oskrbovalca družinskega člana);
29
+
a) pravica do denarnega prejemka;
32
−
- priznanih dodatnih pravicah do DO: a. pravica do storitev e-oskrbe (podatki o ponudniku storitev e-oskrbe, datum začetka izvajanja storitev e-oskrbe, datum in številka pogodbe); b. pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (datum začetka in datum konca uveljavljanja pravice, naslov, kjer uporabnik uveljavlja pravico, podatki o izvajalcu DO v javni mreži, ki izvaja storitve DO (naziv izvajalca DO, registrska številka, številka lokacije izvajalca DO iz registra izvajalcev DO));
30
+
b) pravica do DO na domu, pravica do DO v instituciji, dnevna DO ali kombinacija pravic (naslov, kjer upravičenec uveljavlja pravico, podatki o izvajalcu, ki izvaja storitve DO iz registra izvajalcev DO);
33
−
- podatku o izplačilih denarnih zneskov na podlagi tega zakona;
31
+
c) pravica do oskrbovalca družinskega člana (številka in datum odločbe o priznani pravici do oskrbovalca družinskega člana);
34
−
- podatku o plačanih storitvah na podlagi tega zakona izvajalcem DO in ponudnikom storitev e-oskrbe.
32
+
- dodatnih pravicah do DO:
+
33
+
a) pravica do storitev e-oskrbe (podatki o ponudniku storitev e-oskrbe, o pogodb in o prevzemnem zapisniku, datum začetka sofinanciranja storitev e-oskrbe in datumu prenehanja pogodbe);
+
34
+
b) pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (naslov, kjer uporabnik uveljavlja pravico, podatki o izvajalcu DO, ki izvaja storitve DO iz registra izvajalcev DO);
+
35
+
- o začasni ustavitvi izplačevanja in ponovnem izplačevanju denarnega prejemka v zvezi s potrdilom, da je oseba živa (obdobje začasne ustavitve izplačevanja);
+
36
+
- o obdobju mirovanja pravice do DO;
+
37
+
- o nadomestni oskrbi (obdobje izvajanja in izbrana pravica do DO);
+
38
+
- o prenehanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum prenehanja pravice in datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo);
+
39
+
- o podatku o izplačilih denarnih zneskov na podlagi tega zakona;
+
40
+
- o podatku o plačanih storitvah na podlagi tega zakona izvajalcem DO in ponudnikom storitev e-oskrbe.
35
·
3. zbirka podatkov o oskrbovalcih družinskega člana:
41
·
3. zbirka podatkov o oskrbovalcih družinskega člana:
36
−
- podatki o transakcijskem računu (številka računa, naziv banke, kjer je odprt);
42
+
- podatki o transakcijskem računu (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifra države ter BIC koda banke, kjer je transakcijski račun odprt);
37
−
- podatki o odločbi o priznanih pravicah oskrbovalca družinskega člana (podatki o vstopni točki, ki je odločbo izdala, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, višina delnega plačila za izgubljeni dohodek in sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek za prvi mesec);
43
+
- podatki o odločbi o priznanih pravicah oskrbovalca družinskega člana (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo številka in datum odločbe, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo);
38
−
- podatek, ali oskrbovalec družinskega člana opravlja storitve DO enemu ali dvema uporabnikoma (osebno ime ter EMŠO uporabnika pravice do DO);
44
+
- podatek, ali oskrbovalec družinskega člana opravlja storitve DO enemu ali dvema uporabnikoma in ali zagotavlja DO v polnem ali polovičnem obsegu (številka in datum odločbe o priznanju pravic do DO upravičenca);
39
−
- podatki o odločbi o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana (podatki o vstopni točki, ki je odločbo izdala, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek za zadnji mesec);
45
+
- podatki o odločbi o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek za zadnji mesec);
40
·
- podatek o izplačanih delnih plačilih za izgubljeni dohodek;
46
·
- podatek o izplačanih delnih plačilih za izgubljeni dohodek;
41
·
- podatek o plačanih prispevkih za obvezna socialna zavarovanja.
47
·
- podatek o plačanih prispevkih za obvezna socialna zavarovanja.
42
·
(4) Zbirka podatkov o ugotovitvah v nadzorih ZZZS obsega naslednje podatke:
48
·
(4) Zbirka podatkov o ugotovitvah v nadzorih ZZZS obsega naslednje podatke:
43
·
- naziv in sedež nadzorovanega izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe;
49
·
- naziv in sedež nadzorovanega izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe;
44
·
- datum izvedbe nadzora;
50
·
- datum izvedbe nadzora;
45
·
- vrsta nadzora;
51
·
- vrsta nadzora;
46
·
- ugotovljene kršitve;
52
·
- ugotovljene kršitve;
47
·
- izrečeni ukrepi.
53
·
- izrečeni ukrepi.
48
−
(5) Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se povežejo s centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona.
54
+
(5) Zbirka podatkov o zavezancih za plačilo prispevka za DO iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega naslednje podatke:
+
55
+
1. identifikacijska številka (ZZZS številka);
+
56
+
2. davčna številka;
+
57
+
3. registrska številka zavezanca za prispevek;
+
58
+
4. matična številka iz registra poslovnih subjektov oziroma EMŠO fizične osebe;
+
59
+
5. naziv in firma pravne osebe oziroma ime fizične osebe;
+
60
+
6. sedež pravne osebe oziroma naslov fizične osebe;
+
61
+
7. šifra dejavnosti;
+
62
+
8. datum začetka in konca opravljanja dejavnosti;
+
63
+
9. datum vpisa in izpisa v sodni oziroma poslovni register;
+
64
+
10. številka poslovnega računa oziroma drugega računa, preko katerega posluje;
+
65
+
11. datum začetka in datum prenehanja zavezanosti za plačilo prispevka;
+
66
+
12. datum in razlog spremembe zavezanosti za plačilo prispevka;
+
67
+
13. število zaposlenih;
+
68
+
14. vrsta registra in vrsta zavezanosti;
+
69
+
15. podatki o prispevku.
+
70
+
(6) Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se povežejo s centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona.
1
·
(1) Izvajalci DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, razen oskrbovalca družinskega člana, vodijo zbirke podatkov o:
1
·
(1) Izvajalci DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, razen oskrbovalca družinskega člana, vodijo zbirke podatkov o:
2
−
- zaposlenih na področju DO na ravni posameznega zaposlenega; ter podatek o številki transakcijskega računa in nazivu banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je transakcijski račun odprt
2
+
- zaposlenih na področju DO na ravni posameznega zaposlenega;
+
3
+
- izvajanju storitev DO na ravni upravičenca;
3
·
- obstoječem sistemu notranjih kontrol;
4
·
- obstoječem sistemu notranjih kontrol;
4
·
- zasedenosti posteljnih zmogljivosti in številu kandidatov za sprejem ter njihovi kategoriji DO;
5
·
- zasedenosti posteljnih zmogljivosti in številu kandidatov za sprejem ter njihovi kategoriji DO;
5
·
- številu kandidatov za uporabo storitve DO na domu in njihovi kategoriji DO.
6
·
- številu kandidatov za uporabo storitve DO na domu in njihovi kategoriji DO.
6
·
(2) Zbirka podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka obsega podatke o:
7
·
(2) Zbirka podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka obsega podatke o:
7
·
1. sklenjenih pogodbah za delo;
8
·
1. sklenjenih pogodbah za delo;
8
·
2. datumu nastopa in prenehanja dela;
9
·
2. datumu nastopa in prenehanja dela;
9
·
3. poklicu, ki ga opravlja zaposleni;
10
·
3. poklicu, ki ga opravlja zaposleni;
10
·
4. izobrazbi zaposlenega;
11
·
4. izobrazbi zaposlenega;
11
·
5. nazivu delovnega mesta oziroma podatku o vrsti dela, za katerega je zaposleni sklenil pogodbo o zaposlitvi;
12
·
5. nazivu delovnega mesta oziroma podatku o vrsti dela, za katerega je zaposleni sklenil pogodbo o zaposlitvi;
12
·
6. številu ur tedenskega rednega delovnega časa;
13
·
6. številu ur tedenskega rednega delovnega časa;
13
·
7. številu opravljenih nadur zaposlenega;
14
·
7. številu opravljenih nadur zaposlenega;
14
·
8. razporeditvi delovnega časa;
15
·
8. razporeditvi delovnega časa;
15
·
9. efektivno izrabljenem delovnem času zaposlenega v oskrbi na domu;
16
·
9. efektivno izrabljenem delovnem času zaposlenega v oskrbi na domu;
16
·
10. kraju, kjer zaposleni opravlja delo;
17
·
10. kraju, kjer zaposleni opravlja delo;
17
·
11. bruto plači zaposlenega;
18
·
11. bruto plači zaposlenega;
18
·
12. stroških izobraževanja zaposlenega.
19
·
12. stroških izobraževanja zaposlenega.
19
·
(3) Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega podatke o:
20
·
(3) Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega podatke o:
20
·
1. obliki izvajanja oskrbe;
21
·
1. obliki izvajanja oskrbe;
21
·
2. vrsti izvedenih storitev;
22
·
2. vrsti izvedenih storitev;
22
·
3. nadomestni oskrbi uporabnika;
23
·
3. nadomestni oskrbi uporabnika;
23
·
4. trajanju storitve;
24
·
4. trajanju storitve;
24
·
5. neposrednem izvajalcu storitve;
25
·
5. neposrednem izvajalcu storitve;
25
·
6. podatkih o uporabniku:
26
·
6. podatkih o uporabniku:
26
·
- osebni podatki uporabnika (osebno ime, ZZZS številka, EMŠO, davčna številka, državljanstvo, datum rojstva, datum smrti, elektronski naslov in telefonska številka, podatke o naslovu (stalno ali začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje), podatek o skrbništvu oziroma poslovni sposobnosti in odvzemu roditeljske pravice, kategorija upravičenosti ter podatek o številki transakcijskega računa in nazivu banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je transakcijski račun odprt);
27
·
- osebni podatki uporabnika (osebno ime, ZZZS številka, EMŠO, davčna številka, državljanstvo, datum rojstva, datum smrti, elektronski naslov in telefonska številka, podatke o naslovu (stalno ali začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje), podatek o skrbništvu oziroma poslovni sposobnosti in odvzemu roditeljske pravice, kategorija upravičenosti ter podatek o številki transakcijskega računa in nazivu banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je transakcijski račun odprt);
27
·
- podatki iz odločbe o pravicah iz zavarovanja za DO;
28
·
- podatki iz odločbe o pravicah iz zavarovanja za DO;
28
·
- o osebnem načrtu iz 42. člena tega zakona;
29
·
- o osebnem načrtu iz 42. člena tega zakona;
29
·
- o storitvah, ki jih je prejel;
30
·
- o storitvah, ki jih je prejel;
30
·
- o zdravstvenem stanju, ki jih zagotovi uporabnik, ki so neposredno zaznani in dokumentirani pri opravljanju DO ali ki so izvajalcu dostopni na drugih zakonskih podlagah.
31
·
- o zdravstvenem stanju, ki jih zagotovi uporabnik, ki so neposredno zaznani in dokumentirani pri opravljanju DO ali ki so izvajalcu dostopni na drugih zakonskih podlagah.
31
·
(4) Zbirka podatkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega podatke o:
32
·
(4) Zbirka podatkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega podatke o:
32
·
- spremljanih kazalnikih kakovostih in varnosti v DO;
33
·
- spremljanih kazalnikih kakovostih in varnosti v DO;
33
·
- vrednostih kazalnikov iz prejšnje alineje;
34
·
- vrednostih kazalnikov iz prejšnje alineje;
34
·
- vrsti neželenih in skoraj nastalih neželenih dogodkih pri izvajanju storitev DO;
35
·
- vrsti neželenih in skoraj nastalih neželenih dogodkih pri izvajanju storitev DO;
35
·
- odgovornih osebah za delovne procese pri izvajalcu (osebno ime, delovno mesto, izobrazba).
36
·
- odgovornih osebah za delovne procese pri izvajalcu (osebno ime, delovno mesto, izobrazba).
36
·
(5) Zbirko podatkov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena vodijo le izvajalci DO v instituciji in obsega podatke o:
37
·
(5) Zbirko podatkov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena vodijo le izvajalci DO v instituciji in obsega podatke o:
37
·
- številu zmogljivosti izvajalca DO oziroma posteljnih zmogljivosti po sobah (enoposteljne, dvoposteljne sobe) pri izvajalcu DO v instituciji;
38
·
- številu zmogljivosti izvajalca DO oziroma posteljnih zmogljivosti po sobah (enoposteljne, dvoposteljne sobe) pri izvajalcu DO v instituciji;
38
·
- kategoriji DO;
39
·
- kategoriji DO;
39
·
- zasedenosti zmogljivosti in številu kandidatov za sprejem.
40
·
- zasedenosti zmogljivosti in številu kandidatov za sprejem.
40
·
(6) Zbirko podatkov iz pete alineje prvega odstavka tega člena vodijo le izvajalci DO na domu in obsega podatke o:
41
·
(6) Zbirko podatkov iz pete alineje prvega odstavka tega člena vodijo le izvajalci DO na domu in obsega podatke o:
41
·
- številu zmogljivosti izvajalca DO na domu;
42
·
- številu zmogljivosti izvajalca DO na domu;
42
·
- kategoriji DO;
43
·
- kategoriji DO;
43
·
- zasedenosti zmogljivosti in številu kandidatov za vključitev v storitev.
44
·
- zasedenosti zmogljivosti in številu kandidatov za vključitev v storitev.
44
·
(7) Zbirke podatkov izvajalcev DO se lahko povežejo s centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona. Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena se za namen iz 4. točke 90. člena tega zakona v zvezi s preverjanjem sklenjenega osebnega načrta pri drugem izvajalcu DO poveže z zbirko podatkov iz tretje alineje 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.
45
·
(7) Zbirke podatkov izvajalcev DO se lahko povežejo s centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona. Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena se za namen iz 4. točke 90. člena tega zakona v zvezi s preverjanjem sklenjenega osebnega načrta pri drugem izvajalcu DO poveže z zbirko podatkov iz tretje alineje 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.
1
·
(1) Podatke o zavarovanih osebah ZZZS pridobi:
1
·
(1) Podatke o zavarovanih osebah ZZZS pridobi:
2
·
1. od zavarovane osebe podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov;
2
·
1. od zavarovane osebe podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov;
3
·
2. od zavezanca za prijavo v obvezno zavarovanje za DO po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
3
·
2. od zavezanca za prijavo v obvezno zavarovanje za DO po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
4
·
3. po uradni dolžnosti od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije in so najbližje izvoru podatkov.
4
·
3. po uradni dolžnosti od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije in so najbližje izvoru podatkov.
5
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ZZZS pridobi podatke o zavarovanih osebah in tujih zavarovanih osebah tudi iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugače obdelanih osebnih podatkov, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatki, ki jih ZZZS pridobi po tem odstavku, so:
5
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ZZZS pridobi podatke o zavarovanih osebah in tujih zavarovanih osebah tudi iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugače obdelanih osebnih podatkov, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatki, ki jih ZZZS pridobi po tem odstavku, so:
6
·
- podatki iz drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
6
·
- podatki iz drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
7
·
- obdobje zdravljenja v bolnišnici oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
7
·
- obdobje zdravljenja v bolnišnici oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
8
·
- podatki o upravičencih do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi odločb CSD.
8
·
- podatki o upravičencih do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi odločb CSD.
9
·
(3) ZZZS brezplačno pridobiva podatke za zavarovane osebe in tuje zavarovane osebe od:
9
·
(3) ZZZS brezplačno pridobiva podatke za zavarovane osebe in tuje zavarovane osebe od:
10
·
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, država prebivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, datum smrti) in podatke iz registra stalnega prebivalstva (elektronski naslov za vročanje, ki vsebuje tudi podatke o številki mobilnega telefona, osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva, če ta ni bila določena, naslov pooblaščenca za e-vročilnico, soglasje pooblaščenca za e-vročilnico, datum vzpostavitve in popravkov teh podatkov);
10
·
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, država prebivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, datum smrti) in podatke iz registra stalnega prebivalstva (elektronski naslov za vročanje, ki vsebuje tudi podatke o številki mobilnega telefona, osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva, če ta ni bila določena, naslov pooblaščenca za e-vročilnico, soglasje pooblaščenca za e-vročilnico, datum vzpostavitve in popravkov teh podatkov);
11
·
2. AJPES - neposredni elektronski dostop do podatkov iz Registra transakcijskih računov (številka transakcijskega računa in naziv banke);
11
·
2. AJPES - neposredni elektronski dostop do podatkov iz Registra transakcijskih računov (številka transakcijskega računa in naziv banke);
12
·
3. ministrstva, pristojnega za socialno varstvo - podatek o številki, datumu in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO ter CSD, ki je odločbo izdal;
12
·
3. ministrstva, pristojnega za socialno varstvo - podatek o številki, datumu in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO ter CSD, ki je odločbo izdal;
13
·
4. vstopne točke - podatke iz 1. in 3. točke drugega odstavka 97. člena tega zakona, četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, prve, šeste in sedme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona za osebe iz osmega odstavka 11. člena tega zakona, podatke iz druge in devete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona ter podatke iz druge, tretje in četrte alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
13
·
4. vstopne točke - podatke iz 1. in 3. točke drugega odstavka 97. člena tega zakona, četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, prve, šeste in sedme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona za osebe iz osmega odstavka 11. člena tega zakona, podatke iz druge in devete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona ter podatke iz druge, tretje in četrte alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
14
·
5. izvajalcev DO - podatke iz prve, tretje, četrte, b. točke pete, sedme in osme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, druge alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona v delu podatkov o skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma pooblaščencu ter podatke iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
14
·
5. izvajalcev DO - podatke iz prve, tretje, četrte, b. točke pete, sedme in osme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, druge alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona v delu podatkov o skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma pooblaščencu ter podatke iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
15
·
6. ponudnikov storitev e-oskrbe - podatke iz a. točke pete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
15
·
6. ponudnikov storitev e-oskrbe - podatke iz a. točke pete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
16
·
7. NIJZ - podatke iz registra izvajalcev DO in ponudnikov storitev e-oskrbe;
16
·
7. NIJZ - podatke iz registra izvajalcev DO in ponudnikov storitev e-oskrbe;
17
·
8. FURS - podatek iz davčnega registra o davčni številki osebe, ki se ji v denarju izplačuje pravica do DO v skladu s tem zakonom.
17
·
8. FURS - podatek iz davčnega registra o davčni številki osebe, ki se ji v denarju izplačuje pravica do DO v skladu s tem zakonom.
18
·
(4) ZZZS lahko zbirke podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
18
·
(4) ZZZS lahko zbirke podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
19
·
(5) ZZZS pridobi podatke o zavezancih za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje.
19
·
(5) ZZZS pridobi podatke o zavezancih za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje.
20
·
4. oddelek: Druge določbe o obdelavi podatkov
20
·
4. oddelek: Druge določbe o obdelavi podatkov
21
+
(1) Podatke o zavarovanih osebah ZZZS pridobi:
+
22
+
1. od zavarovane osebe podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov;
+
23
+
2. od zavezanca za prijavo v obvezno zavarovanje za DO po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
+
24
+
3. po uradni dolžnosti od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije in so najbližje izvoru podatkov.
+
25
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ZZZS pridobi podatke o zavarovanih osebah in tujih zavarovanih osebah tudi iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugače obdelanih osebnih podatkov, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatki, ki jih ZZZS pridobi po tem odstavku, so:
+
26
+
- podatki iz drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
+
27
+
- obdobje zdravljenja v bolnišnici oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
+
28
+
- podatki o upravičencih do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi odločb CSD.
+
29
+
(3) ZZZS brezplačno pridobiva podatke za zavarovane osebe in tuje zavarovane osebe od:
+
30
+
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, država prebivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, datum smrti) in podatke iz registra stalnega prebivalstva (elektronski naslov za vročanje, ki vsebuje tudi podatke o številki mobilnega telefona, osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva, če ta ni bila določena, naslov pooblaščenca za e-vročilnico, soglasje pooblaščenca za e-vročilnico, datum vzpostavitve in popravkov teh podatkov);
+
31
+
2. AJPES - neposredni elektronski dostop do podatkov iz Registra transakcijskih računov (številka transakcijskega računa in naziv banke);
+
32
+
3. ministrstva, pristojnega za socialno varstvo - podatek o številki, datumu in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO ter CSD, ki je odločbo izdal;
+
33
+
4. vstopne točke - podatke iz 1. in 3. točke drugega odstavka 97. člena tega zakona, četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, prve, šeste in sedme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona za osebe iz osmega odstavka 11. člena tega zakona, podatke iz druge in devete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona ter podatke iz druge, tretje in četrte alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
+
34
+
5. izvajalcev DO - podatke iz prve, tretje, četrte, b. točke pete, sedme in osme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, druge alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona v delu podatkov o skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma pooblaščencu ter podatke iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
+
35
+
6. ponudnikov storitev e-oskrbe - podatke iz a. točke pete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
+
36
+
7. NIJZ - podatke iz registra izvajalcev DO in ponudnikov storitev e-oskrbe;
+
37
+
8. FURS - podatek iz davčnega registra o davčni številki osebe, ki se ji v denarju izplačuje pravica do DO v skladu s tem zakonom.
+
38
+
(4) ZZZS lahko zbirke podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
+
39
+
(5) ZZZS pridobi podatke o zavezancih za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje.
+
1
−
(3) Ministrstvo javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma če javni zavod poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
1
+
(1) Javni zavodi in koncesionarji, ki na dan 30. novembra 2025 izvajajo institucionalno varstvo odraslih oseb v domovih za starejše iz 50. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO,196/21 - ZDOsk, 82/23, 84/23 - ZDOsk-1 in 24/25) v celodnevnem in dnevnem varstvu, ob izpolnjevanju pogojev iz 60. člena tega zakona, postanejo od 1. decembra 2025 dalje tudi izvajalci DO v instituciji, in sicer najmanj v deležu 80 odstotkov posteljnih zmogljivosti. V preostalem deležu posteljnih zmogljivosti izvajalci DO v instituciji lahko izvajajo socialno varstvene storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
2
−
(4) Ministrstvo koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma, če koncesionar poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
−
3
·
(2) Javni zavodi in koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo do 1. avgusta 2025 izpolniti pogoje iz 60. člena tega zakona. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO ministrstvo izda najpozneje do 15. septembra 2025. Ministrstvo izvajalce DO najpozneje do 30. septembra 2025 vpiše v register iz 61. člena tega zakona.
2
·
(2) Javni zavodi in koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo do 1. avgusta 2025 izpolniti pogoje iz 60. člena tega zakona. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO ministrstvo izda najpozneje do 15. septembra 2025. Ministrstvo izvajalce DO najpozneje do 30. septembra 2025 vpiše v register iz 61. člena tega zakona.
4
·
(3) Ministrstvo javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma če javni zavod poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
3
·
(3) Ministrstvo javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma če javni zavod poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
5
·
(4) Ministrstvo koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma, če koncesionar poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
4
·
(4) Ministrstvo koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma, če koncesionar poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
1
−
(1) Javni zavodi in koncesionarji, ki na dan 1. oktobra 2024 izvajajo socialno varstveno storitev pomoči družini na domu iz 16. člena ZSV, lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 60. člena tega zakona postanejo tudi izvajalci DO na domu od 1. januarja 2025 dalje.
1
+
(1) Javni zavodi in koncesionarji, ki na dan 1. oktobra 2024 izvajajo socialno varstveno storitev pomoči družini na domu iz 15.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO,196/21 - ZDOsk, 82/23 in 84/23 - ZDOsk-1), lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 60. člena tega zakona postanejo tudi izvajalci DO na domu od 1. maja 2025 dalje.
2
−
(2) Javni zavodi in koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo do 1. oktobra 2024 izpolniti pogoje iz 60. člena tega zakona. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO občina izda najpozneje do 30. oktobra 2024. NIJZ izvajalce DO najpozneje do 15. novembra 2024 vpiše v register iz 61. člena tega zakona.
2
+
(2) Javni zavodi in koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo do 1. oktobra 2024 izpolniti pogoje iz 60. člena tega zakona. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register iz 61. člena tega zakona izda občina, kadar je slednja ustanoviteljica zavoda ali podeljevalka koncesije oziroma pristojno ministrstvo, kadar je ustanovitelj zavoda Republika Slovenija, najpozneje do 30. oktobra 2024. Ministrstvo izvajalce DO najpozneje do 15. novembra 2024 vpiše v register iz 61. člena tega zakona.
3
−
(3) Občina javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona. Na podlagi potrdila občine NIJZ po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona.
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena občina oziroma pristojno ministrstvo javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta ali ustanovitvenega akta in pogodbe z občino izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma če javni zavod poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. julija 2025. Na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register. Do 30. junija 2025 ministrstvo oziroma občina pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
4
−
(4) Občina koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona. Na podlagi potrdila občine NIJZ po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje socialno varstvene storitve pomoči družini na domu.
4
+
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena občina koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma, če koncesionar poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. julija 2025. Na podlagi potrdila občine ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. Do 30. junija 2025 občina pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
1
−
(1) Izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe se iz državnega proračuna za obdobje od pričetka veljave tega zakona do 30. novembra 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje:
1
+
(1) Izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe se iz državnega proračuna za obdobje od pričetka veljave tega zakona do 30. junija 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje:
2
·
- dodatnih stroškov dela, ki so posledica Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 181/21) ter od 1. januarja 2025 dalje dodatnih stroškov dela, ki so posledica uveljavitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) ter Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24) in Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 99/24) in
2
·
- dodatnih stroškov dela, ki so posledica Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 181/21) ter od 1. januarja 2025 dalje dodatnih stroškov dela, ki so posledica uveljavitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) ter Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24) in Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 99/24) in
3
·
- dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
3
·
- dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
4
·
(2) Sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka se iz državnega proračuna za obdobje od uveljavitve tega zakona do 30. junija 2025 zagotavljajo tudi izvajalcem storitve pomoči družini na domu.
4
·
(2) Sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka se iz državnega proračuna za obdobje od uveljavitve tega zakona do 30. junija 2025 zagotavljajo tudi izvajalcem storitve pomoči družini na domu.
5
·
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu do 20. dne v mesecu za pretekle tri mesece.
5
·
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu do 20. dne v mesecu za pretekle tri mesece.
6
·
(4) Sredstva iz državnega proračuna se na podlagi zahtevka iz prejšnjega odstavka izplačajo izvajalcu do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek vložen.
6
·
(4) Sredstva iz državnega proračuna se na podlagi zahtevka iz prejšnjega odstavka izplačajo izvajalcu do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek vložen.
1
−
(1) Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za namen odločanja v skladu z 38., 132. in 133. členom tega zakona upravljavci zbirk podatkov iz tretjega odstavka tega člena IRSSV posredujejo podatke iz drugega odstavka tega člena o upravičencih do primerljivih storitev oziroma prejemkov iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona, in sicer stanje na dan 31. oktober 2023. Datum iz prejšnjega stavka je prvi dan, od katerega se zagotavljajo podatki iz začasne zbirke podatkov.
1
+
(1) Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO v skladu z 38., 44., 132. in 133. členom tega zakona in izvajanja DO upravljavci zbirk podatkov iz tretjega odstavka tega člena IRSSV posredujejo podatke iz drugega odstavka tega člena o upravičencih do primerljivih storitev oziroma prejemkov iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona, in sicer stanje na dan 31. oktober 2023. Datum iz prejšnjega stavka je prvi dan, od katerega se zagotavljajo podatki iz začasne zbirke podatkov.
2
·
(2) Zbirka podatkov, ki jo vzpostavi IRSSV, zajema naslednje podatke o upravičencih do primerljivih storitev oziroma prejemkov:
2
·
(2) Zbirka podatkov, ki jo vzpostavi IRSSV, zajema naslednje podatke o upravičencih do primerljivih storitev oziroma prejemkov:
3
·
- EMŠO;
3
·
- EMŠO;
4
·
- osebno ime;
4
·
- osebno ime;
5
−
- naslov začasnega in stalnega prebivališča;
5
+
- (črtana)
6
·
- naziv izvajalca storitev;
6
·
- naziv izvajalca storitev;
7
·
- primerljiva storitev, ki jo oseba prejema;
7
·
- primerljiva storitev, ki jo oseba prejema;
8
·
- dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga oseba prejema.
8
·
- dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga oseba prejema.
9
·
(3) Upravljavci zbirk podatkov IRSSV posredujejo podatke iz prejšnjega odstavka, in sicer:
9
·
(3) Upravljavci zbirk podatkov IRSSV posredujejo podatke iz prejšnjega odstavka, in sicer:
10
·
1. izvajalci socialno varstvene storitve institucionalno varstvo odraslih v domovih za starejše iz 50. člena ZSV in posebnih socialno varstvenih zavodih iz 51. člena ZSV - podatke o osebah, vključenih v storitev;
10
·
1. izvajalci socialno varstvene storitve institucionalno varstvo odraslih v domovih za starejše iz 50. člena ZSV in posebnih socialno varstvenih zavodih iz 51. člena ZSV - podatke o osebah, vključenih v storitev;
11
·
2. izvajalci socialno varstvene storitve iz 54. člena ZSV - podatke o osebah, ki so vključene v institucionalno varstvo v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih;
11
·
2. izvajalci socialno varstvene storitve iz 54. člena ZSV - podatke o osebah, ki so vključene v institucionalno varstvo v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih;
12
·
3. izvajalci socialno varstvene storitve iz 52. člena ZSV - podatke o osebah, ki so vključene v institucionalno varstvo v varstveno delovnih centrih;
12
·
3. izvajalci socialno varstvene storitve iz 52. člena ZSV - podatke o osebah, ki so vključene v institucionalno varstvo v varstveno delovnih centrih;
13
·
4. ministrstvo, pristojno za socialno varstvo - podatke o prejemnikih dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi zakona, ki ureja socialno vključevanje invalidov, zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, zakona, ki ureja socialno varstvo in o osebah, ki so upravičene do osebne asistence po zakonu, ki ureja osebno asistenco;
13
·
4. ministrstvo, pristojno za socialno varstvo - podatke o prejemnikih dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi zakona, ki ureja socialno vključevanje invalidov, zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, zakona, ki ureja socialno varstvo in o osebah, ki so upravičene do osebne asistence po zakonu, ki ureja osebno asistenco;
14
·
5. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - podatke o prejemnikih dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
14
·
5. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - podatke o prejemnikih dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
15
·
6. ministrstvo, pristojno za obrambo - podatke o prejemnikih, višini dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 - odl. US, 19/97, 21/97 - popr., 75/97, 11/06 - odl. US, 61/06 - ZDru-1, 114/06 - ZUTPG, 40/12 - ZUJF, 19/14, 21/18 - ZNOrg, 174/20 - ZIPRS2122 in 159/21) in Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 101/06 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 32/14, 21/18 - ZNOrg in 174/20 - ZIPRS2122).
15
·
6. ministrstvo, pristojno za obrambo - podatke o prejemnikih, višini dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 - odl. US, 19/97, 21/97 - popr., 75/97, 11/06 - odl. US, 61/06 - ZDru-1, 114/06 - ZUTPG, 40/12 - ZUJF, 19/14, 21/18 - ZNOrg, 174/20 - ZIPRS2122 in 159/21) in Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 101/06 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 32/14, 21/18 - ZNOrg in 174/20 - ZIPRS2122).
16
·
(4) Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka IRSSV posredujejo posodobljeno zbirko podatkov dvakrat mesečno, in sicer 10. in 20. v mesecu.
16
·
(4) Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka IRSSV posredujejo posodobljeno zbirko podatkov dvakrat mesečno, in sicer 10. in 20. v mesecu.
17
−
(5) Vstopna točka podatke za preverjanje pogojev iz prve alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona pridobi in uporabi v skladu s 133. členom tega zakona.
17
+
(5) Za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO ministrstvo in vstopna točka pridobivata podatke iz drugega odstavka tega člena za vlagatelja oziroma upravičenca od IRSSV.
18
−
(6) Dostop do podatkov iz tega člena imajo vstopne točke in ministrstvo.
18
+
(6) Dostop do podatkov iz tega člena imajo vstopne točke in ministrstvo. Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena se lahko poveže s centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona.
1
·
(1) O prevedbah dosedanjih upravičencev do družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, v pravico do oskrbovalca družinskega člana, odloča pristojni CSD po uradni dolžnosti na podlagi predhodnega soglasja upravičenca. Če upravičenec ne poda soglasja, mu pravica do družinskega pomočnika na podlagi tega zakona in ZSV preneha z 31. decembrom 2023.
1
·
(1) O prevedbah dosedanjih upravičencev do družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, v pravico do oskrbovalca družinskega člana, odloča pristojni CSD po uradni dolžnosti na podlagi predhodnega soglasja upravičenca. Če upravičenec ne poda soglasja, mu pravica do družinskega pomočnika na podlagi tega zakona in ZSV preneha z 31. decembrom 2023.
2
·
(2) Upravičencem, ki so na dan 31. decembra 2023 upravičeni do družinskega pomočnika v skladu s poglavjem »II.A IZBIRA DRUŽINSKEGA POMOČNIKA« ZSV, CSD izda odločbo o prevedbi upravičenca do družinskega pomočnika v upravičenca do oskrbovalca družinskega člana in o določitvi oskrbovalca družinskega člana, ki ne glede na obveznost sklenitve osebnega načrta velja od 1. januarja 2024. Šteje se, da upravičenci iz prejšnjega stavka izpolnjujejo pogoje iz 11. člena tega zakona. V odločbi se odloči tudi o delnem plačilu za izgubljeni dohodek oskrbovalca družinskega člana in o prispevkih ter prijavi v obvezna zavarovanja oskrbovalca družinskega člana.
2
·
(2) Upravičencem, ki so na dan 31. decembra 2023 upravičeni do družinskega pomočnika v skladu s poglavjem »II.A IZBIRA DRUŽINSKEGA POMOČNIKA« ZSV, CSD izda odločbo o prevedbi upravičenca do družinskega pomočnika v upravičenca do oskrbovalca družinskega člana in o določitvi oskrbovalca družinskega člana, ki ne glede na obveznost sklenitve osebnega načrta velja od 1. januarja 2024. Šteje se, da upravičenci iz prejšnjega stavka izpolnjujejo pogoje iz 11. člena tega zakona. V odločbi se odloči tudi o delnem plačilu za izgubljeni dohodek oskrbovalca družinskega člana in o prispevkih ter prijavi v obvezna zavarovanja oskrbovalca družinskega člana.
3
·
(3) Z odločbo CSD odloči o prenehanju družinskega pomočnika na podlagi ZSV in ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek družinskega pomočnika, prispevkov za plačilo družinskega pomočnika ter izbire družinskega pomočnika in obvesti odločevalca o dodatku za pomoč in postrežbo, da to pravico ukine. Upravičenci do družinskega pomočnika se prevedejo v upravičence do oskrbovalca družinskega člana na podlagi zadnjega mnenja invalidske komisije, in sicer v 4. kategorijo DO. V primeru, da ima invalidna oseba družinskega pomočnika starša, ki ji je že nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu, se invalidna oseba prevede v 4. kategorijo DO.
3
·
(3) Z odločbo CSD odloči o prenehanju družinskega pomočnika na podlagi ZSV in ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek družinskega pomočnika, prispevkov za plačilo družinskega pomočnika ter izbire družinskega pomočnika in obvesti odločevalca o dodatku za pomoč in postrežbo, da to pravico ukine. Upravičenci do družinskega pomočnika se prevedejo v upravičence do oskrbovalca družinskega člana na podlagi zadnjega mnenja invalidske komisije, in sicer v 4. kategorijo DO. V primeru, da ima invalidna oseba družinskega pomočnika starša, ki ji je že nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu, se invalidna oseba prevede v 4. kategorijo DO.
4
·
(4) Za namen odločanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena CSD pridobi in uporabi podatke iz obstoječih zbirk podatkov na podlagi 110. člena ZSV in 49. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO in 54/22 - ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) za odločanje o pravici do družinskega pomočnika.
4
·
(4) Za namen odločanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena CSD pridobi in uporabi podatke iz obstoječih zbirk podatkov na podlagi 110. člena ZSV in 49. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO in 54/22 - ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) za odločanje o pravici do družinskega pomočnika.
5
·
(5) Izplačevalec delnega plačila za izgubljeni dohodek, v katerega je vključeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter zavarovanje za starševsko varstvo in obvezno zavarovanje za DO, je do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema ministrstvo.
5
·
(5) Izplačevalec delnega plačila za izgubljeni dohodek, v katerega je vključeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter zavarovanje za starševsko varstvo in obvezno zavarovanje za DO, je do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema ministrstvo.
6
·
(6) Upravičenec sklene začasni osebni načrt s CSD, ki je izdal odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana, in sicer zgolj v delu, ki se nanaša na obisk strokovnega delavca. Upravičenec lahko od 1. julija 2025 dalje sklene aneks k začasnemu osebnemu načrtu v delu, ki se nanaša na dodatne pravice iz 31. člena tega zakona.
6
·
(6) Upravičenec sklene začasni osebni načrt s CSD, ki je izdal odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana, in sicer zgolj v delu, ki se nanaša na obisk strokovnega delavca. Upravičenec lahko od 1. julija 2025 dalje sklene aneks k začasnemu osebnemu načrtu v delu, ki se nanaša na dodatne pravice iz 31. člena tega zakona.
7
−
(8) Soglasje oskrbovanca k prevedbi iz prejšnjega odstavka pridobi izvajalec DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v obdobju od 1. septembra 2025 do 30. novembra 2025, in ga posreduje vstopni točki, ki je krajevno pristojna za odločanje o pravici oskrbovanca do DO v instituciji.
7
+
(7) Oskrbovanci v domovih za starejše iz 50. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 - odl. US, 1/99 - ZNIDC, 41/99, 36/00 - ZPDZC, 54/00 - ZUOPP, 26/01, 110/02 - ZIRD, 2/04, 7/04, 69/05 - odl. US, 21/06 - odl. US, 105/06, 114/06 - ZUTPG, 23/07, 41/07, 61/10, 62/10 - ZUPJS, 40/11, 40/11 - ZUPJS-A, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO, 196/21 - ZDOsk, 163/22 - ZDOsk-A, 82/23, 84/23 - ZDOsk-1, 112/24 - ZDOsk-1A in 24/25) se, upoštevajoč kategorijo oskrbe, v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, na dan 1. decembra 2025, prevedejo v kategorijo DO, o čemer vstopna točka izda odločbo o pravici do DO v instituciji po uradni dolžnosti s soglasjem oskrbovanca na podlagi naslednje prevedbene tabele: Kategorija oskrbe po metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev Kategorija DO I. 1 II. 3 III.a 4 III.b 5 IV. 5
8
−
(9) Upravičenec lahko sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v skladu z 42. členom tega zakona. Ob sklenitvi osebnega načrta se sklene tudi dogovor o nastanitvi in prehrani iz 34.b člena tega zakona. Oskrbovanec mora ob sklenitvi osebnega načrta podati tudi zahtevo za prenehanje pogodbenega razmerja za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v domu za starejše iz 50. člena ZSV.
−
9
−
(10) Če je upravičenec upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, o sklenitvi osebnega načrta obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji v skladu z 71. in 72. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 44/25).
−
10
−
(11) Če upravičenci do DO v instituciji vlogo za oprostitev plačila standardne namestitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji vložijo v roku treh mesecev od začetka uporabe določb prve alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, se jim oprostitev plačila prizna z dnem začetka koriščenja pravice do DO v instituciji.
−
11
−
(12) Če oskrbovanec ne poda soglasja oziroma ne sklene osebnega načrta, ostane še naprej uporabnik storitve institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.
−
12
·
(8) Soglasje oskrbovanca k prevedbi iz prejšnjega odstavka pridobi izvajalec DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v obdobju od 1. septembra 2025 do 30. novembra 2025, in ga posreduje vstopni točki, ki je krajevno pristojna za odločanje o pravici oskrbovanca do DO v instituciji.
8
·
(8) Soglasje oskrbovanca k prevedbi iz prejšnjega odstavka pridobi izvajalec DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v obdobju od 1. septembra 2025 do 30. novembra 2025, in ga posreduje vstopni točki, ki je krajevno pristojna za odločanje o pravici oskrbovanca do DO v instituciji.
13
·
(9) Upravičenec lahko sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v skladu z 42. členom tega zakona. Ob sklenitvi osebnega načrta se sklene tudi dogovor o nastanitvi in prehrani iz 34.b člena tega zakona. Oskrbovanec mora ob sklenitvi osebnega načrta podati tudi zahtevo za prenehanje pogodbenega razmerja za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v domu za starejše iz 50. člena ZSV.
9
·
(9) Upravičenec lahko sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v skladu z 42. členom tega zakona. Ob sklenitvi osebnega načrta se sklene tudi dogovor o nastanitvi in prehrani iz 34.b člena tega zakona. Oskrbovanec mora ob sklenitvi osebnega načrta podati tudi zahtevo za prenehanje pogodbenega razmerja za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v domu za starejše iz 50. člena ZSV.
14
·
(10) Če je upravičenec upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, o sklenitvi osebnega načrta obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji v skladu z 71. in 72. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 44/25).
10
·
(10) Če je upravičenec upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, o sklenitvi osebnega načrta obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji v skladu z 71. in 72. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 44/25).
15
·
(11) Če upravičenci do DO v instituciji vlogo za oprostitev plačila standardne namestitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji vložijo v roku treh mesecev od začetka uporabe določb prve alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, se jim oprostitev plačila prizna z dnem začetka koriščenja pravice do DO v instituciji.
11
·
(11) Če upravičenci do DO v instituciji vlogo za oprostitev plačila standardne namestitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji vložijo v roku treh mesecev od začetka uporabe določb prve alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, se jim oprostitev plačila prizna z dnem začetka koriščenja pravice do DO v instituciji.
16
·
(12) Če oskrbovanec ne poda soglasja oziroma ne sklene osebnega načrta, ostane še naprej uporabnik storitve institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.
12
·
(12) Če oskrbovanec ne poda soglasja oziroma ne sklene osebnega načrta, ostane še naprej uporabnik storitve institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.
1
·
(1) V prehodnem obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 naloge vstopne točke za oskrbovalca družinskega člana izvajajo strokovni delavci CSD.
1
·
(1) V prehodnem obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 naloge vstopne točke za oskrbovalca družinskega člana izvajajo strokovni delavci CSD.
2
·
(2) Osebe, ki uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024, vložijo vlogo na pristojni CSD, v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 pa vlogo vložijo na vstopno točko iz prvega odstavka 88. člena tega zakona. Če CSD oziroma vstopna točka ugotovita, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, po uradni dolžnosti pridobita mnenje invalidske komisije o upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana. Invalidska komisija ugotovi, ali gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana. Na podlagi mnenja invalidske komisije CSD oziroma vstopna točka odloči o uvrstitvi osebe v 4. kategorijo DO od 1. januarja 2024 do 30. aprila 2025, v obdobju od 1. maja 2025 do 31. decembra 2027 pa o uvrstitvi osebe v kategorijo DO odloči vstopna točka na podlagi ocene upravičenosti, ki jo izdela svetovalec za DO na vstopni točki.
2
·
(2) Osebe, ki uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024, vložijo vlogo na pristojni CSD, v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 pa vlogo vložijo na vstopno točko iz prvega odstavka 88. člena tega zakona. Če CSD oziroma vstopna točka ugotovita, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, po uradni dolžnosti pridobita mnenje invalidske komisije o upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana. Invalidska komisija ugotovi, ali gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana. Na podlagi mnenja invalidske komisije CSD oziroma vstopna točka odloči o uvrstitvi osebe v 4. kategorijo DO od 1. januarja 2024 do 30. aprila 2025, v obdobju od 1. maja 2025 do 31. decembra 2027 pa o uvrstitvi osebe v kategorijo DO odloči vstopna točka na podlagi ocene upravičenosti, ki jo izdela svetovalec za DO na vstopni točki.
3
·
(3) Če je vlagatelj invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem imela družinskega pomočnika starša, ki ji je nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu, lahko CSD odloči, da se invalidna oseba, ki ji je ta pravica priznana, na podlagi pravnomočne odločbe uvrsti v 4. kategorijo DO, brez mnenja invalidske komisije. V tem postopku ni treba pridobiti ocene psihofizične sposobnosti za starša invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let in uveljavlja pravico do oskrbovalca družinskega člana, če mu je isti starš pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu in če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih.
3
·
(3) Če je vlagatelj invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem imela družinskega pomočnika starša, ki ji je nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu, lahko CSD odloči, da se invalidna oseba, ki ji je ta pravica priznana, na podlagi pravnomočne odločbe uvrsti v 4. kategorijo DO, brez mnenja invalidske komisije. V tem postopku ni treba pridobiti ocene psihofizične sposobnosti za starša invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let in uveljavlja pravico do oskrbovalca družinskega člana, če mu je isti starš pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu in če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih.
4
·
(4) CSD v ugotovitvenem postopku iz drugega in tretjega odstavka tega člena pridobi podatke iz začasne zbirke podatkov iz 126. člena in iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona.
4
·
(4) CSD v ugotovitvenem postopku iz drugega in tretjega odstavka tega člena pridobi podatke iz začasne zbirke podatkov iz 126. člena in iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona.
5
·
(5) Upravičenec sklene začasni osebni načrt s CSD, ki je izdal odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana v skladu z 19. členom in s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona.
5
·
(5) Upravičenec sklene začasni osebni načrt s CSD, ki je izdal odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana v skladu z 19. členom in s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona.
6
·
(6) Upravičenec lahko od 1. julija 2025 do 31. decembra 2027 sklene pogodbo s ponudnikom storitev e-oskrbe iz drugega odstavka 33. člena tega zakona oziroma osebni načrt iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, ki se nanaša na dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona v obsegu, priznanem z odločbo. S sklenitvijo navedenega osebnega načrta preneha veljati začasni osebni načrt iz prejšnjega odstavka, razen v delu, ki se nanaša na pravice oskrbovalca družinskega člana iz 22. člena tega zakona. Koordinator DO posreduje vstopni točki podatke o datumu sklenitve, datumu prenehanja osebnega načrta in izvajalcu, pri katerem je osebni načrt sklenjen, ki jih slednji vodi za namen izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana in dodatnih pravic. Z dnem sklenitve osebnega načrta naloge koordinatorja DO prevzame koordinator DO, zaposlen pri izvajalcu DO na domu, s katerim uporabnik sklene osebni načrt. Po sklenitvi osebnega načrta iz tega odstavka lahko uporabnik koristi nadomestno oskrbo.
6
·
(6) Upravičenec lahko od 1. julija 2025 do 31. decembra 2027 sklene pogodbo s ponudnikom storitev e-oskrbe iz drugega odstavka 33. člena tega zakona oziroma osebni načrt iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, ki se nanaša na dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona v obsegu, priznanem z odločbo. S sklenitvijo navedenega osebnega načrta preneha veljati začasni osebni načrt iz prejšnjega odstavka, razen v delu, ki se nanaša na pravice oskrbovalca družinskega člana iz 22. člena tega zakona. Koordinator DO posreduje vstopni točki podatke o datumu sklenitve, datumu prenehanja osebnega načrta in izvajalcu, pri katerem je osebni načrt sklenjen, ki jih slednji vodi za namen izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana in dodatnih pravic. Z dnem sklenitve osebnega načrta naloge koordinatorja DO prevzame koordinator DO, zaposlen pri izvajalcu DO na domu, s katerim uporabnik sklene osebni načrt. Po sklenitvi osebnega načrta iz tega odstavka lahko uporabnik koristi nadomestno oskrbo.
7
·
(7) Izplačevalec delnega plačila za izgubljeni dohodek, v katerega je vključeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter zavarovanje za starševsko varstvo in obvezno zavarovanje za DO, je do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema ministrstvo.
7
·
(7) Izplačevalec delnega plačila za izgubljeni dohodek, v katerega je vključeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter zavarovanje za starševsko varstvo in obvezno zavarovanje za DO, je do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema ministrstvo.
8
·
(8) Vstopna točka v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 odloči o pravici do oskrbovalca družinskega člana in o imenovanju kandidata za oskrbovalca družinskega člana z enotno odločbo ne glede na 19. člen tega zakona.
8
·
(8) Vstopna točka v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 odloči o pravici do oskrbovalca družinskega člana in o imenovanju kandidata za oskrbovalca družinskega člana z enotno odločbo ne glede na 19. člen tega zakona.
9
·
(9) Oskrbovalcu družinskega člana, ki mu je ministrstvo izplačalo delno plačilo za izgubljeni dohodek, do katerega ni imel pravice v skladu z 19. členom tega zakona, se v odločbi o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana v skladu z drugim oziroma četrtim odstavkom 26. člena tega zakona oziroma v odločbi na podlagi drugega ali petega odstavka 44. člena tega zakona naloži plačilo neupravičeno prejetih sredstev. Neupravičeno prejeta sredstva mora oskrbovalec družinskega člana vrniti v 60 dneh od izvršljivosti odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonite zamudne obresti.
9
·
(9) Oskrbovalcu družinskega člana, ki mu je ministrstvo izplačalo delno plačilo za izgubljeni dohodek, do katerega ni imel pravice v skladu z 19. členom tega zakona, se v odločbi o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana v skladu z drugim oziroma četrtim odstavkom 26. člena tega zakona oziroma v odločbi na podlagi drugega ali petega odstavka 44. člena tega zakona naloži plačilo neupravičeno prejetih sredstev. Neupravičeno prejeta sredstva mora oskrbovalec družinskega člana vrniti v 60 dneh od izvršljivosti odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonite zamudne obresti.
10
·
(10) Vstopna točka in oskrbovalec družinskega člana, ki je podal predlog za obročno plačilo dolga iz prejšnjega odstavka, lahko skleneta dogovor o obročnem plačilu dolga iz prejšnjega odstavka. Obročno plačilo se lahko dogovori za skupno dobo največ treh let. Oskrbovalec družinskega člana mora vstopni točki v skladu z dogovorom mesečno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Zamudnih obresti ni treba plačati za čas obročnega plačila. V primeru kršitve navedenega dogovora celoten dolg takoj dospe v plačilo.
10
·
(10) Vstopna točka in oskrbovalec družinskega člana, ki je podal predlog za obročno plačilo dolga iz prejšnjega odstavka, lahko skleneta dogovor o obročnem plačilu dolga iz prejšnjega odstavka. Obročno plačilo se lahko dogovori za skupno dobo največ treh let. Oskrbovalec družinskega člana mora vstopni točki v skladu z dogovorom mesečno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Zamudnih obresti ni treba plačati za čas obročnega plačila. V primeru kršitve navedenega dogovora celoten dolg takoj dospe v plačilo.
11
·
(11) Ministrstvo in vstopna točka brezplačno za namen izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana preverita točnost podatka o transakcijskem računu vlagatelja in oskrbovalca družinskega člana od AJPES iz Registra transakcijskih računov (številka transakcijskega računa in naziv banke, pri kateri je račun odprt) in iz Poslovnega registra Slovenije (šifra države in BIC koda banke za podatke o tujih računih).
11
·
(11) Ministrstvo in vstopna točka brezplačno za namen izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana preverita točnost podatka o transakcijskem računu vlagatelja in oskrbovalca družinskega člana od AJPES iz Registra transakcijskih računov (številka transakcijskega računa in naziv banke, pri kateri je račun odprt) in iz Poslovnega registra Slovenije (šifra države in BIC koda banke za podatke o tujih računih).
12
−
38., 132. in 133. členom tega zakona
12
+
38., 44., 132. in 133. členom tega zakona in izvajanja DO
1
−
(6) Upravičenec lahko od 1. julija 2025 do 31. decembra 2027 sklene pogodbo s ponudnikom storitev e-oskrbe iz drugega odstavka 33. člena tega zakona oziroma osebni načrt iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, ki se nanaša na dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona v obsegu, priznanem z odločbo. S sklenitvijo navedenega osebnega načrta preneha veljati začasni osebni načrt iz prejšnjega odstavka, razen v delu, ki se nanaša na pravice oskrbovalca družinskega člana iz 22. člena tega zakona. Koordinator DO posreduje vstopni točki podatke o datumu sklenitve, datumu prenehanja osebnega načrta in izvajalcu, pri katerem je osebni načrt sklenjen, ki jih slednji vodi za namen izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana in dodatnih pravic. Z dnem sklenitve osebnega načrta naloge koordinatorja DO prevzame koordinator DO, zaposlen pri izvajalcu DO na domu, s katerim uporabnik sklene osebni načrt. Po sklenitvi osebnega načrta iz tega odstavka lahko uporabnik koristi nadomestno oskrbo.
−
1
·
(1) Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema se za namen odločanja o pravici do oskrbovalca družinskega člana na podlagi 131. in 132. člena tega zakona za zbiranje in obdelave zbirk podatkov uporablja informacijski sistem CSD, ki je v uporabi na CSD in podpira odločanje na področju pravic iz javnih sredstev in drugih pravic s področja socialnega varstva.
1
·
(1) Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema se za namen odločanja o pravici do oskrbovalca družinskega člana na podlagi 131. in 132. člena tega zakona za zbiranje in obdelave zbirk podatkov uporablja informacijski sistem CSD, ki je v uporabi na CSD in podpira odločanje na področju pravic iz javnih sredstev in drugih pravic s področja socialnega varstva.
2
·
(2) Organ, ki upravlja informacijski sistem CSD iz prejšnjega odstavka in ministrstvo sta v delu obdelave podatkov za pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki se zbirajo in obdelujejo skladno z namenom odločanja o pravici iz 131. in 132. člena tega zakona ter namenom hrambe podatkov v informacijskem sistemu CSD, skupna upravljavca začasne zbirke podatkov iz tretjega odstavka tega člena.
2
·
(2) Organ, ki upravlja informacijski sistem CSD iz prejšnjega odstavka in ministrstvo sta v delu obdelave podatkov za pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki se zbirajo in obdelujejo skladno z namenom odločanja o pravici iz 131. in 132. člena tega zakona ter namenom hrambe podatkov v informacijskem sistemu CSD, skupna upravljavca začasne zbirke podatkov iz tretjega odstavka tega člena.
3
·
(3) Za potrebe odločanja o pravici do oskrbovalca družinskega člana na podlagi 131. in 132. člena tega zakona se v informacijskem sistemu CSD vzpostavi začasna zbirka podatkov z enako vsebino, kot jo določa 5. točka drugega odstavka 91. člena tega zakona, pri čemer se podatke za to zbirko pridobi iz obstoječih zbirk podatkov na podlagi 110. člena ZSV in 49. člena ZUPJS za odločanje o pravici do družinskega pomočnika.
3
·
(3) Za potrebe odločanja o pravici do oskrbovalca družinskega člana na podlagi 131. in 132. člena tega zakona se v informacijskem sistemu CSD vzpostavi začasna zbirka podatkov z enako vsebino, kot jo določa 5. točka drugega odstavka 91. člena tega zakona, pri čemer se podatke za to zbirko pridobi iz obstoječih zbirk podatkov na podlagi 110. člena ZSV in 49. člena ZUPJS za odločanje o pravici do družinskega pomočnika.
4
−
38., 132. in 133. členom tega zakona
4
+
38., 44., 132. in 133. členom tega zakona in izvajanja DO
1
·
Prispevki za obvezno zavarovanje za DO v skladu s 56. členom tega zakona se začnejo zbirati za obdobje od vključno 1. julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za navedeno obdobje.
1
·
Prispevki za obvezno zavarovanje za DO v skladu s 56. členom tega zakona se začnejo zbirati za obdobje od vključno 1. julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za navedeno obdobje.
2
+
Prispevki za obvezno zavarovanje za DO v skladu s 56. členom tega zakona se začnejo zbirati za obdobje od vključno 1. julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za navedeno obdobje.
+
1
·
(1) Minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonske predpise iz tretjega odstavka 7. člena, petega odstavka 9. člena, četrtega odstavka 10. člena, četrtega in petega odstavka 12. člena, petega in sedmega odstavka 14. člena, petega odstavka 35. člena, tretjega odstavka 60. člena, tretjega odstavka 61. člena, tretjega odstavka 64. člena, tretjega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 88. člena, šestega odstavka 92. člena ter drugega in četrtega odstavka 104. člena tega zakona.
1
·
(1) Minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonske predpise iz tretjega odstavka 7. člena, petega odstavka 9. člena, četrtega odstavka 10. člena, četrtega in petega odstavka 12. člena, petega in sedmega odstavka 14. člena, petega odstavka 35. člena, tretjega odstavka 60. člena, tretjega odstavka 61. člena, tretjega odstavka 64. člena, tretjega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 88. člena, šestega odstavka 92. člena ter drugega in četrtega odstavka 104. člena tega zakona.
2
−
(2) ZZZS sprejme splošne akte iz devetega odstavka 46. člena in drugega odstavka 113. člena tega zakona najpozneje do 31. decembra 2024.
2
+
(2) ZZZS sprejme splošne akte iz devetega odstavka 46. člena tega zakona najpozneje do 31. marca 2025, splošni akt iz drugega odstavka 113. člena tega zakona pa najpozneje do 31. maja 2025.
1
·
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost, lahko ne glede na drugi odstavek 8. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ in 14/23 - odl. US) zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo kot del osnovne zdravstvene dejavnosti za svoje oskrbovance opravljajo tudi:
1
·
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost, lahko ne glede na drugi odstavek 8. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ in 14/23 - odl. US) zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo kot del osnovne zdravstvene dejavnosti za svoje oskrbovance opravljajo tudi:
2
−
- izvajalci DO v skladu z zakonom, ki ureja DO in
2
+
- izvajalci DO v instituciji v skladu z zakonom, ki ureja DO in
3
·
- domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi za odrasle in varstveno delovni centri v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
3
·
- domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi za odrasle in varstveno delovni centri v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
1
·
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, se dohodnine ne plačuje od:
1
·
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, se dohodnine ne plačuje od:
2
·
- dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega zavarovanja za DO v skladu s tem zakonom,
2
·
- dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega zavarovanja za DO v skladu s tem zakonom,
3
·
- denarnega prejemka, ki ga upravičenci na podlagi obveznega zavarovanja za DO prejmejo na podlagi tega zakona.
3
·
- denarnega prejemka, ki ga upravičenci na podlagi obveznega zavarovanja za DO prejmejo na podlagi tega zakona.
1
·
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
·
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
2
·
(2) Prva in druga alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja 22. člena in 25. člen tega zakona se začnejo uporabljati 1. decembra 2025.
2
·
(2) Prva in druga alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja 22. člena in 25. člen tega zakona se začnejo uporabljati 1. decembra 2025.
3
·
(3) Četrta alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, 18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja 22. člena, 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek 59. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
3
·
(3) Četrta alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, 18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja 22. člena, 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek 59. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
4
·
(4) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2025.
4
·
(4) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2025.
5
·
(5) 2. točka prvega odstavka 10. člena in 17. člen se začneta uporabljati 1. decembra 2025.
5
·
(5) 2. točka prvega odstavka 10. člena in 17. člen se začneta uporabljati 1. decembra 2025.
6
·
(6) 32. člen tega zakona se za upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 32. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025.
6
·
(6) 32. člen tega zakona se za upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 32. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025.
7
·
(7) 33. člen tega zakona se za upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, razen:
7
·
(7) 33. člen tega zakona se za upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, razen:
8
·
- v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 33. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025 in
8
·
- v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 33. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025 in
9
·
- v primeru iz petega odstavka 33. člena tega zakona, ko se pravica začne uporabljati 1. julija 2025.
9
·
- v primeru iz petega odstavka 33. člena tega zakona, ko se pravica začne uporabljati 1. julija 2025.
10
·
(8) 34. člen tega zakona se začne uporabljati 1. decembra 2025.
10
·
(8) 34. člen tega zakona se začne uporabljati 1. decembra 2025.
11
·
(9) 84., 85. in 86. člen tega zakona, ki urejajo naloge ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
11
·
(9) 84., 85. in 86. člen tega zakona, ki urejajo naloge ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
12
−
(10) 88. člen tega zakona, ki ureja vstopne točke na CSD na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja 2025. Št. 543-01/23-21/64 Ljubljana, dne 21. julija 2023 EPA 902-IX Državni zbor Republike Slovenije Danijel Krivec podpredsednik
12
+
(10) 88. člen tega zakona, ki ureja vstopne točke na CSD na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja 2025.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. junija 2025. Št. 003-02-1/2025-155 Ljubljana, dne 20. junija 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk-1B)
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona osebam iz tretje in četrte alineje dopolnjenega petega odstavka 54. člena zakona, ki jim je v času od uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24) do uveljavitve tega zakona priznana lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO v skladu s 54. in 129. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24), preneha lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO po samem zakonu, o čemer ZZZS izda ugotovitveno odločbo.
−
1
−
Če je upravičenec upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, o datumu začetka koriščenja pravice do DO v instituciji obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji, v skladu z 71. in 72. členom tega zakona, ki velja z dnem začetka koriščenja pravice do DO v instituciji.
−
1
−
Oskrbovalec družinskega člana, ki je sklenil začasni osebni načrt z vstopno točko na podlagi petega odstavka 132. člena zakona do uveljavitve tega zakona, opravi osnovno usposabljanje iz spremenjenega 30. člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) Minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonske predpise iz desetega odstavka spremenjenega 20. člena, četrtega odstavka spremenjenega 30. člena zakona, petega odstavka spremenjenega 34. člena, petega odstavka novega 34.a člena in četrtega odstavka spremenjenega 49. člena zakona.
−
2
−
(2) Minister izda podzakonski predpis iz petega odstavka spremenjenega 33. člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
3
−
(3) ZZZS sprejme splošni akt iz osmega odstavka spremenjenega 46. člena zakona do 31. avgusta 2025.
−
1
−
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, so ne glede na drugi odstavek 54. člena zakona in ne glede na določbe zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, za DO zavarovane tudi:
−
2
−
- zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejemajo nadomestilo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 34. člena ZZVZZ;
−
3
−
- zavarovane osebe, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi prejemanja tega nadomestila, ter osebe, ki v skladu s temi predpisi prejemajo nadomestilo za poklicno rehabilitacijo med trajanjem delovnega razmerja;
−
4
−
- zavarovane osebe, ki pridobijo pravico iz zavarovanja za starševsko varstvo ali pravico do družinskega prejemka v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in sicer:
−
5
−
1. upravičenci do nadomestil, ki nimajo pravice do dopusta;
−
6
−
2. upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
−
7
−
(2) Za zavarovane osebe iz prve alineje prejšnjega odstavka se plačujejo prispevki za DO od nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavezanci za plačilo prispevka za DO pa so zavarovane osebe po stopnji 1 odstotek in ZZZS po stopnji 1 odstotek.
−
8
−
(3) Za zavarovane osebe iz druge alineje prvega odstavka tega člena se plačujejo prispevki za DO od nadomestila iz invalidskega zavarovanja in nadomestila za poklicno rehabilitacijo med trajanjem delovnega razmerja, zavezanci za plačilo prispevka za DO pa so zavarovane osebe po stopnji 1 odstotek.
−
9
−
(4) Za zavarovane osebe iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se plačujejo prispevki za DO:
−
10
−
1. za upravičence do nadomestil, ki nimajo pravice do dopusta, od nadomestila, zavezanec za plačilo prispevka za DO pa je zavarovana oseba po stopnji 1 odstotek;
−
11
−
2. za upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek, od zneska delnega plačila za izgubljeni dohodek, zavezanec za plačilo prispevka za DO pa je zavarovana oseba po stopnji 1 odstotek.
−
12
−
(5) Za osebe, ki so kot upravičenci do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 - ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25) zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, prispevke za DO plačuje Republika Slovenija po stopnji 2 odstotka od osnove, od katere se obračuna sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.
−
13
−
(6) Prispevki za obvezno zavarovanje za DO se za zavarovane osebe iz tega člena začnejo zbirati za obdobje od vključno 1. julija 2025 dalje.
−
1
−
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, in CSD za odločanje o oprostitvi plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji brezplačno pridobivajo od ZZZS podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila denarnega prejemka iz 17. člena zakona.
−
1
−
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana v skladu s spremenjenim 20. členom zakona, z dnem začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana pridobi lastnost zavarovanca iz četrtega odstavka 19. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 - uradno prečiščeno besedilo, 40/23 - ZČmIS-1, 78/23 - ZORR, 84/23 - ZDOsk-1, 125/23 - odl. US in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.
−
2
−
(2) Uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine iz prejšnjega odstavka, ki opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana za upravičenca, ki ima dva oskrbovalca družinskega člana, pridobi lastnost zavarovanca iz četrtega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za 20 ur tedensko in se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 50 odstotkov.
−
3
−
(3) Uživalcu starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka se sorazmerni del pokojnine poveča za del starostne pokojnine v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 116. člena ZPIZ-2, če so za tako povečanje izpolnjeni pogoji v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
−
4
−
(4) Uživalcu pokojnine iz prvega in drugega odstavka tega člena se po prenehanju obveznega zavarovanja iz naslova statusa oskrbovalca družinskega člana pokojnina v skladu s 117. členom ZPIZ-2 ponovno odmeri.
−
1
−
Tretji odstavek spremenjenega 20. člena zakona in prejšnji člen se začneta uporabljati 1. julija 2025.
−
1
−
(1) Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 49. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2027.
−
2
−
(2) Do uveljavitve kriterija za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS iz prejšnjega odstavka je kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS za obdobje:
−
3
−
- od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2025 delež števila zaposlenih za obvezno zavarovanje za DO v številu vseh zaposlenih na ZZZS na zadnji dan preteklega meseca;
−
4
−
- od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO, v vseh prihodkih ZZZS v obdobju od 1. avgusta 2025 do 31. decembra 2025.
−
1
−
(1) V obdobju od 1. julija do 30. novembra 2025 ZZZS izvajalcem DO na domu plača opravljene storitve DO in storitve koordinatorja DO v pavšalu na uporabnika in kategorijo DO, v katero je uvrščen.
−
2
−
(2) Minister določi vrednost dnevnega pavšala za uporabnika po posamezni kategoriji DO s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva najkasneje do 30. junija 2025. Vrednost pavšala za uporabnika, ki prejema storitve DO na domu, vključuje storitve DO iz prve do tretje alineje prvega odstavka spremenjenega 14. člena zakona. Vrednost pavšala, ki vključuje storitve iz četrte alineje prvega odstavka spremenjenega 14. člena zakona in storitve koordinatorja DO, se določi ločeno in velja tudi za uporabnika, ki uveljavlja pravico do oskrbovalca družinskega člana.
−
3
−
(3) Pri določitvi višine dnevnega pavšala cene za posamezno kategorijo DO na uporabnika minister upošteva cene, določene na podlagi osmega odstavka 14. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24).
−
4
−
(4) ZZZS v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona pripravi in na svoji spletni strani objavi vsebinska in tehnična navodila o plačevanju pavšala iz tega člena.
−
1
−
(1) ZZZS iz zbranih prispevkov obveznega zavarovanja za DO povrne Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer v letu 2025 največ v višini do 112,2 milijona eurov, in sicer najpozneje do 29. oktobra 2025 ter v letu 2026 največ v višini do 91 milijonov eurov, in sicer najpozneje do 28. oktobra 2026.
−
2
−
(2) ZPIZ izstavi ZZZS zahtevek za izdatke za dodatek za pomoč in postrežbo za leto 2025 do 15. septembra 2025 in zahtevek za leto 2026 do 15. septembra 2026. ZZZS zahtevka poravna najkasneje do datuma, navedena v prejšnjem odstavku. Če izdatki ZPIZ za dodatek za pomoč in postrežbo v letih 2025 in 2026 niso izkazani v višini sredstev, ki jih je ZZZS nakazal ZPIZ, se razlika nakaže do 31. januarja 2026 oziroma 31. januarja 2027.
−
1
−
(1) Zavarovane osebe za DO, ki na dan 30. junij 2025 prejemajo storitev e-oskrbe na daljavo na podlagi javnega razpisa za financiranje projekta »E-oskrba na daljavo«, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 92/23 (v nadaljnjem besedilu: uporabniki storitev e-oskrbe na daljavo), so ne glede na določbe spremenjenega prvega in petega odstavka 33. člena, spremenjenega 38. člena in spremenjenega 132. člena zakona upravičene do dodatne pravice do storitev e-oskrbe od 1. julija 2025 do 31. decembra 2025. Ne glede na prejšnji stavek so uporabniki storitev e-oskrbe na daljavo do storitev e-oskrbe upravičeni najdlje do:
−
2
−
- izvršljivosti odločbe o uveljavljanju pravic do DO iz petega odstavka spremenjenega 33. člena zakona,
−
3
−
- izvršljivosti odločbe, s katero je ugotovljeno, da uporabnik storitev e-oskrbe na daljavo ni upravičen do pravic do DO ali
−
4
−
- do začetka koriščenja pravic do DO na podlagi izvršljive odločbe iz spremenjenega 38. člena oziroma spremenjenega 132. člena zakona; vendar v nobenem od primerov iz prve do tretje alineje ne dlje, kot do 31. decembra 2025.
−
5
−
(2) Uporabnik storitev e-oskrbe na daljavo iz prejšnjega odstavka je upravičen le do sofinanciranja storitev e-oskrbe v višini, kot jo določa drugi odstavek spremenjenega 128. člena zakona.
−
6
−
(3) Upravičeni uporabnik storitev e-oskrbe na daljavo in ponudnik storitev e-oskrbe, izbran na podlagi javnega naročila, izvedenega na podlagi 14. točke 5. člena zakona in vpisan v register iz 61. člena zakona, skleneta pogodbo o zagotavljanju storitev e-oskrbe.
−
7
−
(4) Ponudnik storitev e-oskrbe za posameznega upravičenega uporabnika storitev e-oskrbe na daljavo zaračuna sofinanciranje storitev e-oskrbe iz tega člena na način iz spremenjenega 46. člena zakona ter ZZZS posreduje potrebne podatke za obračun teh storitev v skladu z osmim odstavkom spremenjenega 46. člena zakona hkrati z dokazilom o vključenosti uporabnikov storitev e-oskrbe na daljavo iz prvega odstavka tega člena v projekt.
−
8
−
(5) ZZZS za namen izvajanja določb tega člena zbira in upravlja zbirko podatkov o uporabnikih storitev e-oskrbe na daljavo, ki vsebuje naslednje osebne podatke:
−
9
−
- osebno ime;
−
10
−
- ZZZS številka;
−
11
−
- EMŠO;
−
12
−
- datum rojstva;
−
13
−
- datum smrti;
−
14
−
- podatek, da gre za osebo, ki je na dan 30. junij 2025 prejemala storitev e-oskrbe na daljavo na podlagi javnega razpisa za financiranje projekta »E-oskrba na daljavo«;
−
15
−
- pravici do storitev e-oskrbe (podatki o ponudniku storitev e-oskrbe, o pogodbi, datumu začetka sofinanciranja storitev e-oskrbe in datumu prenehanja pogodbe);
−
16
−
- podatki o plačanih storitvah ponudniku storitev e-oskrbe na podlagi tega člena.
−
17
−
(6) Za pravico do dodatne pravice do storitev e-oskrbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja četrti odstavek spremenjenega 2. člena zakona.
−
18
−
(7) Ministrstvo in vstopna točka do 31. decembra 2025 brezplačno za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO pridobivata od ZZZS podatke za vlagatelja iz zbirke podatkov iz petega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Ne glede na četrti odstavek 10. člena zakona se do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja socialno varstvo, za odločanje o oprostitvi plačila nastanitve in prehrane uporabljajo določbe tega in 72. člena tega zakona.
−
2
−
(2) Če uporabnik ne zmore plačati nastanitve in prehrane, lahko zaprosi za oprostitev plačila standardne nastanitve in prehrane. Osnova za izračun oprostitve je cena standardne nastanitve in prehrane, upoštevaje morebitne odbitke.
−
3
−
(3) Če se v postopku oprostitve plačila ugotovi, da uporabnik ne zmore plačila standardne nastanitve in prehrane, morajo razliko plačati njegovi zavezanci, ki se ugotavljajo v skladu z zakonodajo, ki ureja socialno varstvo. Če sredstva uporabnika in njegovih zavezancev ne zadostujejo za plačilo nastanitve in prehrane, razliko doplača občina.
−
4
−
(4) Uporabniku, ki uveljavlja oprostitev plačila nastanitve in prehrane in je lastnik nepremičnine, CSD z odločbo o oprostitvi plačila nastanitve in prehrane prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj plačuje nastanitev in prehrano. O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine CSD odloči v izreku odločbe o oprostitvi plačila nastanitve in prehrane.
−
5
−
(5) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
−
6
−
(6) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.
−
1
−
(1) Vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane vloži uporabnik, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za poseben primer ali pooblaščenec, pri krajevno pristojnem CSD. Obvezna priloga k vlogi je dogovor iz prvega odstavka novega 34.b člena zakona.
−
2
−
(2) V istem postopku CSD odloči tudi o določitvi oprostitve in prispevka zavezanca oziroma prispevka občine k plačilu standardne nastanitve in prehrane.
−
3
−
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se za odločanje o oprostitvi plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva.
−
4
−
(4) O pritožbi zoper odločbo iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
−
1
−
(1) Izvajalcem socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva starejših ter izvajalcem institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi, se za obdobje od 1. julija 2025 do 30. novembra 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje:
−
2
−
- dodatnih stroškov dela, ki so posledica uveljavitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24), Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24), Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 181/21) in Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 99/24, 110/24 in 13/25 - popr.),
−
3
−
- dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev,
−
4
−
- stroškov dela študentov in upokojencev, kadar izvajalec izkaže, da zaradi razmer na trgu dela dodatnih kadrov iz prejšnje alineje ni bilo mogoče zaposliti, kar dokazuje s pisnim poročilom; pri čemer se sredstva za to zagotavljajo največ do višine povprečne plače dodatnega kadra in največ do števila, določenega s pravilnikom iz prejšnje alineje.
−
5
−
(2) Sredstva za izvajalce institucionalnega varstva starejših se zagotavljajo iz zbranih prispevkov za obvezno zavarovanje za DO, sredstva za izvajalce institucionalnega varstva odraslih oseb iz prejšnjega odstavka pa iz državnega proračuna.
−
6
−
(3) Sredstva iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se zagotavljajo tudi izvajalcem storitve pomoči družini na domu, in sicer za obdobje od 1. julija 2025 do 31. decembra 2026 iz zbranih prispevkov za obvezno zavarovanje za DO.
−
7
−
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz tega člena se vložijo pri ministrstvu do 20. dne v mesecu za pretekle tri mesece, sredstva pa se izplačajo do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek vložen.
−
8
−
(5) Ministrstvo na podlagi prejetih zahtevkov iz prejšnjega odstavka pripravi zbirni zahtevek s podatki po izvajalcih, potrebnih za izvedbo plačila iz tega člena, in jih posreduje ZZZS do 25. v mesecu za preteklo tromesečje do izteka financiranja iz tega člena.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 543-01/25-21/34 Ljubljana, dne 12. junija 2025 EPA 2141-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−