← Back to list
Zakon o dolgotrajni oskrbi
ZDOsk
52articles changed
+1added
+11removed
+40modified
added 674removed 802words
30paragraphs
1
−
Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopke odločanja ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
1
+
Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopke odločanja ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo, ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
1
·
(1) Za uresničevanje nalog Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti na področju DO Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) sprejme nacionalni program DO (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program). Z nacionalnim programom se na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določi javna mreža DO, politika DO in načrt razvoja DO.
1
·
(1) Za uresničevanje nalog Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti na področju DO Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) sprejme nacionalni program DO (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program). Z nacionalnim programom se na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določi javna mreža DO, politika DO in načrt razvoja DO.
2
·
(2) Pri določitvi javne mreže DO na ravni statistične regije se upoštevajo naslednja merila:
2
·
(2) Pri določitvi javne mreže DO na ravni statistične regije se upoštevajo naslednja merila:
3
·
- skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let;
3
·
- skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let;
4
·
- značaj naselij in gostota poselitve;
4
·
- značaj naselij in gostota poselitve;
5
·
- dostopnost do različnih načinov opravljanja DO.
5
·
- dostopnost do različnih načinov opravljanja DO.
6
−
(3) Način spremljanja meril iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
6
+
(3) Način spremljanja meril iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.
2
·
(2) Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:
2
·
(2) Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:
3
·
- načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;
3
·
- načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;
4
·
- opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;
4
·
- opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;
5
·
- oblikovanje kataloga izobraževanj za izvajalce DO.
5
·
- oblikovanje kataloga izobraževanj za izvajalce DO.
6
−
(3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno javno objavi poročilo o svojem delu.
6
+
(3) Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno javno objavi poročilo o svojem delu.
1
−
(1) Minister, pristojen za zdravje, ustanovi Strokovni svet za DO, ki:
1
+
(1) Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, ustanovi Strokovni svet za DO, ki:
2
·
- daje mnenja na predloge zakonodajnih in strateških dokumentov na področju DO;
2
·
- daje mnenja na predloge zakonodajnih in strateških dokumentov na področju DO;
3
·
- daje mnenja na strokovna izhodišča za pripravo standardov in normativov storitev DO;
3
·
- daje mnenja na strokovna izhodišča za pripravo standardov in normativov storitev DO;
4
·
- daje mnenja glede uvajanja novih storitev DO;
4
·
- daje mnenja glede uvajanja novih storitev DO;
5
·
- obravnava druga vprašanja s področja DO.
5
·
- obravnava druga vprašanja s področja DO.
6
−
(2) Način imenovanja in razrešitve članov Strokovnega sveta za DO ter način njegovega dela določi minister, pristojen za zdravje.
6
+
(2) Način imenovanja in razrešitve članov Strokovnega sveta za DO ter način njegovega dela določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
7
−
(3) Strokovni svet za DO ima devet članov, pri čemer:
7
+
(3) Strokovni svet za DO ima devet članov, od katerih osem imenuje minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, in enega minister, pristojen za finance.
8
−
- štiri člane imenuje minister, pristojen za zdravje;
−
9
−
- štiri člane imenuje minister, pristojen za socialno varstvo, in
−
10
−
- enega člana imenuje minister, pristojen za finance.
−
11
·
(4) Mandat članov Strokovnega sveta za DO je pet let in so lahko ponovno imenovani.
8
·
(4) Mandat članov Strokovnega sveta za DO je pet let in so lahko ponovno imenovani.
12
·
(5) Strokovni svet za DO lahko po potrebi na svoje seje vabi funkcionarje, javne uslužbence in strokovnjake na področjih, ki se nanašajo na DO, pri čemer vabljene osebe nimajo pravice do glasovanja. II. poglavje: PRAVICE, STORITVE IN KATEGORIJE DO
9
·
(5) Strokovni svet za DO lahko po potrebi na svoje seje vabi funkcionarje, javne uslužbence in strokovnjake na področjih, ki se nanašajo na DO, pri čemer vabljene osebe nimajo pravice do glasovanja. II. poglavje: PRAVICE, STORITVE IN KATEGORIJE DO
13
·
1. oddelek: Pravice iz DO in kategorije DO
10
·
1. oddelek: Pravice iz DO in kategorije DO
1
·
(1) Zavarovana oseba ima iz naslova zavarovanja za DO možnost koriščenja:
1
·
(1) Zavarovana oseba ima iz naslova zavarovanja za DO možnost koriščenja:
2
·
1. nedenarne pravice v načinu:
2
·
1. nedenarne pravice v načinu:
3
·
- DO v instituciji z mesečno višino financiranja iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ali
3
·
- DO v instituciji z mesečno višino financiranja iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ali
4
·
- DO na domu z mesečno višino financiranja iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ali
4
·
- DO na domu z mesečno višino financiranja iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ali
5
·
- oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, in sicer v 4. in 5. kategoriji iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali
5
·
- oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, in sicer v 4. in 5. kategoriji iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali
6
·
2. denarne pravice v načinu:
6
·
2. denarne pravice v načinu:
7
·
- denarnega prejemka iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
7
·
- denarnega prejemka iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
8
·
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
8
·
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
9
·
(3) Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO ni predmet pravic, ki se urejajo s tem zakonom, zato jih zavarovana oseba krije sama.
9
·
(3) Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO ni predmet pravic, ki se urejajo s tem zakonom, zato jih zavarovana oseba krije sama.
10
−
(4) Ceno standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v javni mreži DO določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
10
+
(4) Ceno standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v javni mreži DO določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
1
·
(1) Na podlagi izdelane ocene upravičenosti do DO se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
1
·
(1) Na podlagi izdelane ocene upravičenosti do DO se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
2
·
- 1. kategorija - lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
2
·
- 1. kategorija - lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
3
·
- 2. kategorija - zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
3
·
- 2. kategorija - zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
4
·
- 3. kategorija - težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
4
·
- 3. kategorija - težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
5
·
- 4. kategorija - težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
5
·
- 4. kategorija - težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
6
·
- 5. kategorija - najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.
6
·
- 5. kategorija - najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.
7
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko, izključno v skladu s postopkom iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona, zavarovana oseba pridobi pravico do DO brez ocene upravičenosti do DO, če iz izvida izhaja, da:
7
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko, izključno v skladu s postopkom iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona, zavarovana oseba pridobi pravico do DO brez ocene upravičenosti do DO, če iz izvida izhaja, da:
8
·
- je bil na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
8
·
- je bil na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
9
·
- je zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
9
·
- je zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
10
−
(3) Vsebino preizkusa iz prve alineje prejšnjega odstavka ter metodologijo vrednotenja in ocene rezultatov določi minister, pristojen za zdravje.
10
+
(3) Vsebino preizkusa iz prve alineje prejšnjega odstavka ter metodologijo vrednotenja in ocene rezultatov določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
11
·
(4) Upravičenci do DO iz drugega odstavka tega člena se uvrstijo v 5. kategorijo DO.
11
·
(4) Upravičenci do DO iz drugega odstavka tega člena se uvrstijo v 5. kategorijo DO.
12
−
(5) Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti do DO z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz drugega odstavka 36. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
12
+
(5) Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti do DO z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz drugega odstavka 36. člena tega zakona določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
1
·
(1) Sklopi storitev DO so:
1
·
(1) Sklopi storitev DO so:
2
·
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
2
·
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
3
·
- pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
3
·
- pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
4
·
- zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
4
·
- zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
5
·
- storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in
5
·
- storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in
6
·
- storitve e-oskrbe.
6
·
- storitve e-oskrbe.
7
·
(2) Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo zlasti pomoč pri:
7
·
(2) Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo zlasti pomoč pri:
8
·
- prehranjevanju in pitju;
8
·
- prehranjevanju in pitju;
9
·
- osebni higieni;
9
·
- osebni higieni;
10
·
- oblačenju in slačenju;
10
·
- oblačenju in slačenju;
11
·
- izločanju in odvajanju;
11
·
- izločanju in odvajanju;
12
·
- gibanju;
12
·
- gibanju;
13
·
- pripravi na spanje in počitek.
13
·
- pripravi na spanje in počitek.
14
·
(3) Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
14
·
(3) Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
15
·
- pomoč pri gospodinjskih opravilih;
15
·
- pomoč pri gospodinjskih opravilih;
16
·
- pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
16
·
- pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
17
·
- prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
17
·
- prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
18
·
- spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem storitev DO.
18
·
- spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem storitev DO.
19
·
(4) Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
19
·
(4) Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
20
·
- spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
20
·
- spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
21
·
- spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca;
21
·
- spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca;
22
·
- pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
22
·
- pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
23
·
- preprečevanje razjed zaradi pritiska.
23
·
- preprečevanje razjed zaradi pritiska.
24
·
(5) Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
24
·
(5) Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
25
·
- storitve namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti in razvoju nadomestnih spretnosti za dvig in vzdrževanje samostojnosti;
25
·
- storitve namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti in razvoju nadomestnih spretnosti za dvig in vzdrževanje samostojnosti;
26
·
- storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja;
26
·
- storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja;
27
·
- storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem ali duševnem zdravju in podpore njihovim svojcem.
27
·
- storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem ali duševnem zdravju in podpore njihovim svojcem.
28
·
(6) Storitve e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.
28
·
(6) Storitve e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.
29
·
(7) Storitve podpornih dnevnih opravil iz druge alineje prvega odstavka tega člena v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona predstavljajo največ 30 odstotkov vrednosti pravice v pripadajoči kategoriji DO iz Priloge »Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu«, ki je sestavni del tega zakona.
29
·
(7) Storitve podpornih dnevnih opravil iz druge alineje prvega odstavka tega člena v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona predstavljajo največ 30 odstotkov vrednosti pravice v pripadajoči kategoriji DO iz Priloge »Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu«, ki je sestavni del tega zakona.
30
−
(8) Podrobnejši nabor storitev DO iz prvega odstavka tega člena in način njihovega izvajanja določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
30
+
(8) Podrobnejši nabor storitev DO iz prvega odstavka tega člena in način njihovega izvajanja določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
31
·
(9) Izhodišča za oblikovanje cen urne postavke storitev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena in ceno urne postavke storitev iz četrte alineje prvega odstavka tega člena oblikuje ZZZS enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta.
31
·
(9) Izhodišča za oblikovanje cen urne postavke storitev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena in ceno urne postavke storitev iz četrte alineje prvega odstavka tega člena oblikuje ZZZS enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta.
32
·
(10) Pri izračunu cen urnih postavk storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednji elementi:
32
·
(10) Pri izračunu cen urnih postavk storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednji elementi:
33
·
- plače in drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,
33
·
- plače in drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,
34
·
- materialni stroški,
34
·
- materialni stroški,
35
·
- amortizacija.
35
·
- amortizacija.
36
·
(11) Izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona za potrebe izračuna cene urnih postavk storitev DO iz devetega odstavka tega člena, posredujejo na ZZZS podatke iz prejšnjega odstavka.
36
·
(11) Izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona za potrebe izračuna cene urnih postavk storitev DO iz devetega odstavka tega člena, posredujejo na ZZZS podatke iz prejšnjega odstavka.
37
−
(12) Ceno urne postavke storitve DO na podlagi predloga ZZZS iz devetega odstavka tega člena sprejme minister, pristojen za zdravje ob soglasju ministra, pristojnega za socialno varstvo.
37
+
(12) Ceno urne postavke storitve DO na podlagi predloga ZZZS iz devetega odstavka tega člena sprejme minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
1
·
(1) Podlaga za izračun višine financiranja nedenarne pravice do DO v instituciji ali DO na domu, za storitve iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona znaša, kot je določeno v Prilogi »Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu«.
1
·
(1) Podlaga za izračun višine financiranja nedenarne pravice do DO v instituciji ali DO na domu, za storitve iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona znaša, kot je določeno v Prilogi »Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu«.
2
−
(2) Vrednost enote, določene v Prilogi iz prejšnjega odstavka, je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
2
+
(2) Vrednost enote, določene v Prilogi iz prejšnjega odstavka, je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
·
(3) Nedenarna pravica iz DO upravičencu pripada od izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona. Do datuma začetka izvajanja nedenarne pravice, ki je določen v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona, pripada upravičencu začasni denarni prejemek v višini določeni v drugem odstavku 18. člena tega zakona. Višina začasnega denarnega prejemka se določi na podlagi umestitve upravičenca v kategorijo DO iz 12. člena tega zakona.
3
·
(3) Nedenarna pravica iz DO upravičencu pripada od izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona. Do datuma začetka izvajanja nedenarne pravice, ki je določen v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona, pripada upravičencu začasni denarni prejemek v višini določeni v drugem odstavku 18. člena tega zakona. Višina začasnega denarnega prejemka se določi na podlagi umestitve upravičenca v kategorijo DO iz 12. člena tega zakona.
4
·
(4) Pravico iz tega člena uresniči ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če upravičenec prejema začasno denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže upravičencu.
4
·
(4) Pravico iz tega člena uresniči ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če upravičenec prejema začasno denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže upravičencu.
5
·
4. oddelek: Denarni prejemek
5
·
4. oddelek: Denarni prejemek
1
·
(1) Upravičenec lahko pravico do DO koristi v obliki denarnega prejemka.
1
·
(1) Upravičenec lahko pravico do DO koristi v obliki denarnega prejemka.
2
·
(2) Podlaga za izračun denarnega prejemka v posamezni kategoriji DO v koledarskem mesecu po enoti znaša, kot je določeno v Prilogi tega zakona.
2
·
(2) Podlaga za izračun denarnega prejemka v posamezni kategoriji DO v koledarskem mesecu po enoti znaša, kot je določeno v Prilogi tega zakona.
3
−
(3) Vrednost enote iz prejšnjega odstavka je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
+
(3) Vrednost enote iz prejšnjega odstavka je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
4
·
(4) Ne glede na določbe tega člena se višina denarnega prejemka za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti izplača v sorazmernem delu glede na število dni, ko upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka.
4
·
(4) Ne glede na določbe tega člena se višina denarnega prejemka za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti izplača v sorazmernem delu glede na število dni, ko upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka.
5
·
5. oddelek: Pravica do oskrbovalca družinskega člana
5
·
5. oddelek: Pravica do oskrbovalca družinskega člana
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana opravi osnovno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 30 ur in obnovitveno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 20 ur.
1
·
(1) Oskrbovalec družinskega člana opravi osnovno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 30 ur in obnovitveno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 20 ur.
2
·
(2) Z usposabljanjem oskrbovalec družinskega člana pridobi najmanj spretnosti in znanja s področja:
2
·
(2) Z usposabljanjem oskrbovalec družinskega člana pridobi najmanj spretnosti in znanja s področja:
3
·
1. organizacije lastnega dela;
3
·
1. organizacije lastnega dela;
4
·
2. sporazumevanja in sodelovanja s strokovnimi službami v zvezi z reševanjem stisk in težav uporabnika;
4
·
2. sporazumevanja in sodelovanja s strokovnimi službami v zvezi z reševanjem stisk in težav uporabnika;
5
·
3. prepoznavanja in zadovoljevanja potreb uporabnika;
5
·
3. prepoznavanja in zadovoljevanja potreb uporabnika;
6
·
4. ukrepanja v nepričakovanih situacijah in nudenja ustrezne pomoči;
6
·
4. ukrepanja v nepričakovanih situacijah in nudenja ustrezne pomoči;
7
·
5. zagotavljanja kakovostne in varne DO;
7
·
5. zagotavljanja kakovostne in varne DO;
8
·
6. varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin z etiko;
8
·
6. varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin z etiko;
9
·
7. postopkov in posegov v zdravstveni negi, ki se zagotavljajo uporabniku;
9
·
7. postopkov in posegov v zdravstveni negi, ki se zagotavljajo uporabniku;
10
·
8. zaščite lastnega zdravja, zdravja drugih in varstva okolja;
10
·
8. zaščite lastnega zdravja, zdravja drugih in varstva okolja;
11
·
9. priprave poročil in vodenja dnevnika opravljanja DO.
11
·
9. priprave poročil in vodenja dnevnika opravljanja DO.
12
·
(3) Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prvega odstavka tega člena udeleži najmanj na pet let.
12
·
(3) Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prvega odstavka tega člena udeleži najmanj na pet let.
13
−
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
13
+
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo.
14
−
(5) Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
14
+
(5) Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO, določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
15
·
6. oddelek: Dodatne pravice iz DO
15
·
6. oddelek: Dodatne pravice iz DO
1
·
(1) Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjšanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
1
·
(1) Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjšanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
2
·
(2) Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je dodatna pravica ter pripada upravičencu, ki koristi pravice iz DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, in sicer na podlagi ugotovljene kategorije DO, v višini, kot je določena v tretjem odstavku tega člena.
2
·
(2) Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je dodatna pravica ter pripada upravičencu, ki koristi pravice iz DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, in sicer na podlagi ugotovljene kategorije DO, v višini, kot je določena v tretjem odstavku tega člena.
3
·
(3) Podlaga za izračun obsega pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v posamezni kategoriji DO v koledarskem letu upravičenosti do DO po enoti znaša, kot je določeno v Prilogi tega zakona.
3
·
(3) Podlaga za izračun obsega pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v posamezni kategoriji DO v koledarskem letu upravičenosti do DO po enoti znaša, kot je določeno v Prilogi tega zakona.
4
−
(4) Vrednost enote iz prejšnjega odstavka je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
4
+
(4) Vrednost enote iz prejšnjega odstavka je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5
·
(5) Vrednost pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice v pripadajoči kategoriji DO od dne izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona.
5
·
(5) Vrednost pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice v pripadajoči kategoriji DO od dne izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona.
6
·
(6) Izvajalec DO, s katerim upravičenec sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona, mora upravičencu v 30 dneh od izvršljivosti odločbe o upravičenosti iz 39. člena tega zakona, zagotoviti možnost koriščenja najmanj 10 odstotkov vrednosti pravice iz tretjega odstavka tega člena, ki mu v tekočem koledarskem letu pripada.
6
·
(6) Izvajalec DO, s katerim upravičenec sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona, mora upravičencu v 30 dneh od izvršljivosti odločbe o upravičenosti iz 39. člena tega zakona, zagotoviti možnost koriščenja najmanj 10 odstotkov vrednosti pravice iz tretjega odstavka tega člena, ki mu v tekočem koledarskem letu pripada.
7
·
(7) Upravičenec, ki koristi pravico v obliki DO na domu ali obliki oskrbovalca družinskega člana, sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona za opravljanje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti z izvajalcem, ki opravlja DO na domu.
7
·
(7) Upravičenec, ki koristi pravico v obliki DO na domu ali obliki oskrbovalca družinskega člana, sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona za opravljanje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti z izvajalcem, ki opravlja DO na domu.
8
·
(8) Če je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti do DO v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je vrednost pravice iz tretjega odstavka tega člena višja, mu v istem koledarskem letu poleg prvotno pripadajočega števila enot financiranja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v tem koledarskem letu pripada še razlika do višine enot teh storitev v novi kategoriji DO.
8
·
(8) Če je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti do DO v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je vrednost pravice iz tretjega odstavka tega člena višja, mu v istem koledarskem letu poleg prvotno pripadajočega števila enot financiranja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v tem koledarskem letu pripada še razlika do višine enot teh storitev v novi kategoriji DO.
1
·
(1) Storitve e-oskrbe se financirajo največ do 31 enot mesečno na posameznega upravičenca, vključno z enkratnim stroškom do 50 enot za namestitev opreme in vzpostavitev priključka. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice od dne pravnomočnosti odločbe iz 39. člena tega zakona.
1
·
(1) Storitve e-oskrbe se financirajo največ do 31 enot mesečno na posameznega upravičenca, vključno z enkratnim stroškom do 50 enot za namestitev opreme in vzpostavitev priključka. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice od dne pravnomočnosti odločbe iz 39. člena tega zakona.
2
·
(2) Upravičenec s ponudnikom storitev e-oskrbe sklene pogodbo o zagotavljanju storitev e-oskrbe. V primeru, da koordinator DO na podlagi mnenja iz 5. točke tretjega odstavka 65. člena tega zakona ugotovi, da zagotavljanje storitev e-oskrbe ne dosega več pričakovanega namena, o tem obvesti ZZZS. ZZZS o prenehanju pravice odloči z odločbo iz 39. člena tega zakon.
2
·
(2) Upravičenec s ponudnikom storitev e-oskrbe sklene pogodbo o zagotavljanju storitev e-oskrbe. V primeru, da koordinator DO na podlagi mnenja iz 5. točke tretjega odstavka 65. člena tega zakona ugotovi, da zagotavljanje storitev e-oskrbe ne dosega več pričakovanega namena, o tem obvesti ZZZS. ZZZS o prenehanju pravice odloči z odločbo iz 39. člena tega zakon.
3
·
(3) Upravičenec je v koledarskem letu upravičen do povračila stroškov storitev e-oskrbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, če ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS predloži:
3
·
(3) Upravičenec je v koledarskem letu upravičen do povračila stroškov storitev e-oskrbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, če ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS predloži:
4
·
1. kopijo pogodbe iz prejšnjega odstavka ter
4
·
1. kopijo pogodbe iz prejšnjega odstavka ter
5
·
2. vsako leto do 1. februarja za preteklo leto:
5
·
2. vsako leto do 1. februarja za preteklo leto:
6
·
- na podlagi pogodbe izstavljen račun, na katerem so navedene storitve e-oskrbe, obdobje njihovega opravljanja in vrednosti opravljenih storitev in
6
·
- na podlagi pogodbe izstavljen račun, na katerem so navedene storitve e-oskrbe, obdobje njihovega opravljanja in vrednosti opravljenih storitev in
7
·
- potrdilo o plačilu računa.
7
·
- potrdilo o plačilu računa.
8
·
(4) Če ponudnik v roku iz 2. točke prejšnjega odstavka ne predloži pogodbe, računa in potrdila iz 2. točke prejšnjega odstavka ali pa se iz njih ugotovi, da ne gre za storitve e-oskrbe, vrednost pravice iz prvega odstavka tega člena upravičencu povrne ponudnik storitev e-oskrbe. Način povračila sredstev je del pogodbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
8
·
(4) Če ponudnik v roku iz 2. točke prejšnjega odstavka ne predloži pogodbe, računa in potrdila iz 2. točke prejšnjega odstavka ali pa se iz njih ugotovi, da ne gre za storitve e-oskrbe, vrednost pravice iz prvega odstavka tega člena upravičencu povrne ponudnik storitev e-oskrbe. Način povračila sredstev je del pogodbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
9
−
(5) Vrednost enote iz prvega odstavka tega člena je 1 euro in se uskladi enkrat letno, in sicer v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9
+
(5) Vrednost enote iz prvega odstavka tega člena je 1 euro in se uskladi enkrat letno, in sicer v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10
·
(6) Ne glede na 31. člen tega zakona so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če pristojni center za socialno delo poda mnenje, da oseba pretežni del dneva biva sama. Sestavni element mnenja je soglasje zavarovane osebe za vključitev v e-oskrbo. Na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo, ZZZS izda odločbo o upravičenosti do e-oskrbe. Zavarovana oseba, ki je upravičena do e-oskrbe v skladu s tem odstavkom, sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona zgolj v delu obiskov koordinatorja DO.
10
·
(6) Ne glede na 31. člen tega zakona so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če pristojni center za socialno delo poda mnenje, da oseba pretežni del dneva biva sama. Sestavni element mnenja je soglasje zavarovane osebe za vključitev v e-oskrbo. Na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo, ZZZS izda odločbo o upravičenosti do e-oskrbe. Zavarovana oseba, ki je upravičena do e-oskrbe v skladu s tem odstavkom, sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona zgolj v delu obiskov koordinatorja DO.
11
·
(7) V primeru pravice do e-oskrbe v skladu s prejšnjim odstavkom, se smiselno upoštevajo določbe tega člena in šestega odstavka 65. člena tega zakona.
11
·
(7) V primeru pravice do e-oskrbe v skladu s prejšnjim odstavkom, se smiselno upoštevajo določbe tega člena in šestega odstavka 65. člena tega zakona.
12
·
7. oddelek: Alternativno izvajanje pravic iz DO
12
·
7. oddelek: Alternativno izvajanje pravic iz DO
1
·
(1) Izvajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena opravljajo DO v obliki DO v instituciji ali DO na domu.
1
·
(1) Izvajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena opravljajo DO v obliki DO v instituciji ali DO na domu.
2
·
(2) DO v instituciji izvajalec DO iz prvega odstavka prejšnjega člena opravlja v obliki:
2
·
(2) DO v instituciji izvajalec DO iz prvega odstavka prejšnjega člena opravlja v obliki:
3
·
- bivalnih enot, ki upravičencu do DO zagotavlja bivanje in storitve DO iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, pri čemer storitve zdravstvene nege v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja patronažna služba;
3
·
- bivalnih enot, ki upravičencu do DO zagotavlja bivanje in storitve DO iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, pri čemer storitve zdravstvene nege v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja patronažna služba;
4
·
- oskrbnih domov, ki zagotavljajo bivanje in storitve DO iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, pri čemer storitve zdravstvene nege, delovne terapije in fizioterapije kot dela osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja izvajalec sam v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in splošnim dogovorom za posamezno pogodbeno leto;
4
·
- oskrbnih domov, ki zagotavljajo bivanje in storitve DO iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, pri čemer storitve zdravstvene nege, delovne terapije in fizioterapije kot dela osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja izvajalec sam v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in splošnim dogovorom za posamezno pogodbeno leto;
5
·
- negovalnih domov, ki zagotavljajo bivanje in storitve DO iz prve do četrte alineje točke prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, pri čemer storitve zdravstvene nege, delovne terapije in fizioterapije kot dela osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja izvajalec sam v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in splošnim dogovorom za posamezno pogodbeno leto.
5
·
- negovalnih domov, ki zagotavljajo bivanje in storitve DO iz prve do četrte alineje točke prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, pri čemer storitve zdravstvene nege, delovne terapije in fizioterapije kot dela osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja izvajalec sam v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in splošnim dogovorom za posamezno pogodbeno leto.
6
·
(3) Negovalni dom iz tretje alineje prejšnjega odstavka ima najmanj 80 odstotkov posteljnih zmogljivosti namenjenih 4. in 5. kategoriji DO iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
6
·
(3) Negovalni dom iz tretje alineje prejšnjega odstavka ima najmanj 80 odstotkov posteljnih zmogljivosti namenjenih 4. in 5. kategoriji DO iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
7
·
(4) Negovalni dom iz tretje alineje drugega odstavka tega člena za upravičence opravlja tudi zdraviliško zdravstveno dejavnost s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti, in sicer ambulantno rehabilitacijsko dejavnost in rehabilitacijo z nastanitvijo, za kar zagotovi največ 10 odstotkov posteljnih zmogljivosti.
7
·
(4) Negovalni dom iz tretje alineje drugega odstavka tega člena za upravičence opravlja tudi zdraviliško zdravstveno dejavnost s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti, in sicer ambulantno rehabilitacijsko dejavnost in rehabilitacijo z nastanitvijo, za kar zagotovi največ 10 odstotkov posteljnih zmogljivosti.
8
·
(5) Izvajalec DO iz prvega odstavka prejšnjega člena DO na domu opravlja na način zagotavljanja storitev iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, ki živijo doma. Kot DO na domu se lahko na istem naslovu storitve izvajajo za največ šest uporabnikov. Omejitev iz prejšnjega stavka ne velja v večstanovanjskem objektu z več solastniki, različnimi etažnimi lastniki ali najemniki.
8
·
(5) Izvajalec DO iz prvega odstavka prejšnjega člena DO na domu opravlja na način zagotavljanja storitev iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona za vse kategorije DO, ki živijo doma. Kot DO na domu se lahko na istem naslovu storitve izvajajo za največ šest uporabnikov. Omejitev iz prejšnjega stavka ne velja v večstanovanjskem objektu z več solastniki, različnimi etažnimi lastniki ali najemniki.
9
·
(6) Izvajalec DO, ki pridobi dovoljenje za opravljanje DO na podlagi tega zakona, lahko v izvajanje posamezne storitve DO vključi pogodbenega izvajalca, če:
9
·
(6) Izvajalec DO, ki pridobi dovoljenje za opravljanje DO na podlagi tega zakona, lahko v izvajanje posamezne storitve DO vključi pogodbenega izvajalca, če:
10
·
- pogodbeni izvajalec izpolnjuje kadrovske in druge pogoje za opravljanje DO iz prve in četrte alineje prvega odstavka 59. člena tega zakona in
10
·
- pogodbeni izvajalec izpolnjuje kadrovske in druge pogoje za opravljanje DO iz prve in četrte alineje prvega odstavka 59. člena tega zakona in
11
·
- je pogodbeni izvajalec vpisan v register v skladu s prvim odstavkom 61. člena tega zakona.
11
·
- je pogodbeni izvajalec vpisan v register v skladu s prvim odstavkom 61. člena tega zakona.
12
−
(7) Obseg posteljnih zmogljivosti DO v instituciji iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
12
+
(7) Obseg posteljnih zmogljivosti DO v instituciji iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, obseg posteljnih zmogljivosti DO v instituciji iz tretje alineje drugega odstavka tega člena pa določi minister, pristojen za zdravje.
13
·
(8) Izvajalec DO za dopolnitev opravljanja DO lahko vključuje prostovoljce v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljstvo.
13
·
(8) Izvajalec DO za dopolnitev opravljanja DO lahko vključuje prostovoljce v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljstvo.
14
−
(9) Prostovoljci iz prejšnjega odstavka, ki imajo z izvajalcem DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona sklenjen dogovor o prostovoljstvu v skladu s predpisom, ki ureja prostovoljstvo, opravijo usposabljanje v obsegu deset ur letno. Usposabljanje organizira ministrstvo, pristojno za zdravje.
14
+
(9) Prostovoljci iz prejšnjega odstavka, ki imajo z izvajalcem DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona sklenjen dogovor o prostovoljstvu v skladu s predpisom, ki ureja prostovoljstvo, opravijo usposabljanje v obsegu deset ur letno. Usposabljanje organizira ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo.
15
−
(10) Podrobnejši program usposabljanja iz prejšnjega odstavka, način usposabljanja prostovoljcev in vsebino vodenja dnevnika opravljenih prostovoljskih aktivnosti določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
15
+
(10) Podrobnejši program usposabljanja iz prejšnjega odstavka, način usposabljanja prostovoljcev in vsebino vodenja dnevnika opravljenih prostovoljskih aktivnosti določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka tega člena pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
1
·
(1) Storitve DO iz 14. člena tega zakona lahko izvaja samo izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki:
1
·
(1) Storitve DO iz 14. člena tega zakona lahko izvaja samo izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki:
2
·
- izpolnjuje kadrovske, prostorske, tehnične in varnostne pogoje za opravljanje DO;
2
·
- izpolnjuje kadrovske, prostorske, tehnične in varnostne pogoje za opravljanje DO;
3
·
- zagotovi opravljanje vseh storitev iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona;
3
·
- zagotovi opravljanje vseh storitev iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona;
4
·
- mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje DO, socialne ali zdravstvene dejavnosti.
4
·
- mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje DO, socialne ali zdravstvene dejavnosti.
5
·
(2) Kadrovski pogoji iz prejšnjega odstavka se nanašajo na področje in raven izobrazbe zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, pri čemer:
5
·
(2) Kadrovski pogoji iz prejšnjega odstavka se nanašajo na področje in raven izobrazbe zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, pri čemer:
6
·
1. storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona opravlja najmanj socialni oskrbovalec z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (v nadaljnjem besedilu: socialni oskrbovalec);
6
·
1. storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona opravlja najmanj socialni oskrbovalec z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (v nadaljnjem besedilu: socialni oskrbovalec);
7
·
2. storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona lahko opravlja oseba, ki je zaključila vsaj osnovnošolsko izobrazbo in je stara najmanj 18 let;
7
·
2. storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona lahko opravlja oseba, ki je zaključila vsaj osnovnošolsko izobrazbo in je stara najmanj 18 let;
8
·
3. storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege;
8
·
3. storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege;
9
·
4. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz petega odstavka 14. člena tega zakona opravljajo univerzitetni diplomirani socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec), diplomirani delovni terapevt (v nadaljnjem besedilu: diplomirani delovni terapevt), diplomirani fizioterapevt (v nadaljnjem besedilu: diplomirani fizioterapevt), magister kineziologije in socialni gerontolog, pri čemer mora izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v timu za krepitev in ohranjanje samostojnosti zagotoviti najmanj zaposlene iz poklicnih skupin:
9
·
4. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz petega odstavka 14. člena tega zakona opravljajo univerzitetni diplomirani socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec), diplomirani delovni terapevt (v nadaljnjem besedilu: diplomirani delovni terapevt), diplomirani fizioterapevt (v nadaljnjem besedilu: diplomirani fizioterapevt), magister kineziologije in socialni gerontolog, pri čemer mora izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v timu za krepitev in ohranjanje samostojnosti zagotoviti najmanj zaposlene iz poklicnih skupin:
10
·
- diplomiran fizioterapevt oziroma diplomiran delovni terapevt in
10
·
- diplomiran fizioterapevt oziroma diplomiran delovni terapevt in
11
·
- socialni delavec oziroma socialni gerontolog;
11
·
- socialni delavec oziroma socialni gerontolog;
12
·
5. koordinacijo DO lahko opravlja zaposleni iz drugega odstavka 65. člena tega zakona.
12
·
5. koordinacijo DO lahko opravlja zaposleni iz drugega odstavka 65. člena tega zakona.
13
−
(3) Podrobnejše kadrovske pogoje iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na področje, raven izobrazbe, delovne izkušnje, potrebna dodatna znanja, nekaznovanost, ter način in obseg supervizije, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
13
+
(3) Podrobnejše kadrovske pogoje iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na področje, raven izobrazbe, delovne izkušnje, potrebna dodatna znanja, nekaznovanost, ter način in obseg supervizije, določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
14
·
(4) Za zaposlene pri izvajalcu DO iz prve alineje prvega odstavka 57. člena tega zakona se uporabljajo določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in druge kolektivne pogodbe in predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Zaposleni, ki izvajajo storitve DO pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, opravljajo svoje delo v skladu s poklicnimi aktivnostmi in kompetencami, protokoli, strokovno doktrino in standardi ter zahtevami poklicne etike in se za svoje delo redno izobražujejo. Če stanje upravičenca to zahteva, zaposleni pri opravljanju svojega dela sodelujejo z drugimi službami s področja zdravstvenega in socialnega varstva.
14
·
(4) Za zaposlene pri izvajalcu DO iz prve alineje prvega odstavka 57. člena tega zakona se uporabljajo določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in druge kolektivne pogodbe in predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Zaposleni, ki izvajajo storitve DO pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, opravljajo svoje delo v skladu s poklicnimi aktivnostmi in kompetencami, protokoli, strokovno doktrino in standardi ter zahtevami poklicne etike in se za svoje delo redno izobražujejo. Če stanje upravičenca to zahteva, zaposleni pri opravljanju svojega dela sodelujejo z drugimi službami s področja zdravstvenega in socialnega varstva.
15
·
(5) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona zagotovi stalno izobraževanje in usposabljanje oseb, ki opravljajo storitve DO, za podpiranje profesionalnega in strokovnega razvoja vsakega strokovnega delavca in sodelavca zaradi zagotavljanja kakovostne in varne DO.
15
·
(5) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona zagotovi stalno izobraževanje in usposabljanje oseb, ki opravljajo storitve DO, za podpiranje profesionalnega in strokovnega razvoja vsakega strokovnega delavca in sodelavca zaradi zagotavljanja kakovostne in varne DO.
16
·
(6) Najmanj 1 odstotek posteljnih zmogljivosti izvajalcev DO v obliki oskrbnih in negovalnih domov se nameni opravljanju nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona.
16
·
(6) Najmanj 1 odstotek posteljnih zmogljivosti izvajalcev DO v obliki oskrbnih in negovalnih domov se nameni opravljanju nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona.
17
−
(7) Podrobnejše minimalne prostorske, tehnične in varnostne pogoje ter standarde za opravljanje DO, ki med drugim določajo število, namembnost, opremljenost in velikost prostorov, v katerih se izvajajo storitve DO, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
17
+
(7) Podrobnejše minimalne prostorske, tehnične in varnostne pogoje ter standarde za opravljanje DO, ki med drugim določajo število, namembnost, opremljenost in velikost prostorov, v katerih se izvajajo storitve DO, določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
18
·
(8) Zaposleni pri izvajalcu DO, ki opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabnikom, uporabljajo slovenski jezik, in sicer z minimalno stopnjo znanja slovenskega jezika na ravni B1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
18
·
(8) Zaposleni pri izvajalcu DO, ki opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabnikom, uporabljajo slovenski jezik, in sicer z minimalno stopnjo znanja slovenskega jezika na ravni B1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
19
·
(9) Koordinatorju DO iz javne mreže se po vpisu izvajalca DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v register izvajalcev iz 61. člena tega zakona izda profesionalno kartico, ki omogoča branje podatkov o obveznem zavarovanju za DO in dostop do zdravstvenih podatkov upravičenca.
19
·
(9) Koordinatorju DO iz javne mreže se po vpisu izvajalca DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v register izvajalcev iz 61. člena tega zakona izda profesionalno kartico, ki omogoča branje podatkov o obveznem zavarovanju za DO in dostop do zdravstvenih podatkov upravičenca.
20
·
(10) Profesionalno kartico iz prejšnjega odstavka izda ZZZS.
20
·
(10) Profesionalno kartico iz prejšnjega odstavka izda ZZZS.
1
−
(1) Dovoljenje za opravljanje DO na domu iz petega odstavka 58. člena tega zakona in DO v instituciji v obliki bivalne enote in oskrbnega doma iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona izda minister, pristojen za socialno varstvo.
1
+
(1) Dovoljenje za opravljanje DO na domu iz petega odstavka 58. člena tega zakona in DO v instituciji v obliki bivalne enote in oskrbnega doma iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona izda minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo.
2
·
(2) Dovoljenje za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnega doma iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona izda minister, pristojen za zdravje.
2
·
(2) Dovoljenje za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnega doma iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona izda minister, pristojen za zdravje.
3
·
(3) Zoper odločbo pristojnega ministra, s katero se dovoljenje za opravljanje DO zavrne, ni pritožbe, je pa dopustno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
3
·
(3) Zoper odločbo pristojnega ministra, s katero se dovoljenje za opravljanje DO zavrne, ni pritožbe, je pa dopustno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
1
·
(1) O izvajalcih iz 57. člena tega zakona in pogodbenih izvajalcih iz šestega odstavka 58. člena tega zakona Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) vodi register.
1
·
(1) O izvajalcih iz 57. člena tega zakona in pogodbenih izvajalcih iz šestega odstavka 58. člena tega zakona Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) vodi register.
2
·
(2) Vlogo za vpis v register vloži izvajalec DO najpozneje v osmih dneh od prejema dovoljenja iz prejšnjega člena, pogodbeni izvajalec pa najpozneje v osmih dneh od sklenitve pogodbe z izvajalcem DO v skladu s šestim odstavkom 58. člena tega zakona.
2
·
(2) Vlogo za vpis v register vloži izvajalec DO najpozneje v osmih dneh od prejema dovoljenja iz prejšnjega člena, pogodbeni izvajalec pa najpozneje v osmih dneh od sklenitve pogodbe z izvajalcem DO v skladu s šestim odstavkom 58. člena tega zakona.
3
−
(3) Vsebino vloge za vpis v register in zahtevane podatke, ki se nanašajo na izvajalca DO, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
3
+
(3) Vsebino vloge za vpis v register in zahtevane podatke, ki se nanašajo na izvajalca DO, določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
1
·
(1) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona mora ves čas opravljanja DO izpolnjevati pogoje za njeno opravljanje.
1
·
(1) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona mora ves čas opravljanja DO izpolnjevati pogoje za njeno opravljanje.
2
·
(2) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona pristojnemu ministrstvu letno do 10. julija poroča o stanju na dan 30. junija, in sicer o:
2
·
(2) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona pristojnemu ministrstvu letno do 10. julija poroča o stanju na dan 30. junija, in sicer o:
3
·
- vzpostavljenih internih standardih kakovosti in varnosti;
3
·
- vzpostavljenih internih standardih kakovosti in varnosti;
4
·
- obsegu in rezultatih notranjega nadzora nad uporabo standardov kakovosti in varnosti;
4
·
- obsegu in rezultatih notranjega nadzora nad uporabo standardov kakovosti in varnosti;
5
·
- rezultatih, ki jih prikažejo interni kazalniki;
5
·
- rezultatih, ki jih prikažejo interni kazalniki;
6
−
- rezultatih, ki jih prikažejo kazalniki, ki jih določi minister, pristojen za zdravje, in so objavljeni na spletni strani pristojnega ministrstva, ter
6
+
- rezultatih, ki jih prikažejo kazalniki, ki jih določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, in so objavljeni na spletni strani pristojnega ministrstva, ter
7
·
- številu zaposlenih in pogodbenih delavcev.
7
·
- številu zaposlenih in pogodbenih delavcev.
8
·
(3) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona pristojnemu ministrstvu najpozneje v desetih dneh od dneva nastanka spremembe sporoči vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki bi utegnile vplivati na opravljanje DO ali na izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje DO.
8
·
(3) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona pristojnemu ministrstvu najpozneje v desetih dneh od dneva nastanka spremembe sporoči vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki bi utegnile vplivati na opravljanje DO ali na izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje DO.
9
·
(4) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona na zahtevo pristojnega ministrstva posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
9
·
(4) Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona na zahtevo pristojnega ministrstva posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
10
·
(5) Poročilo iz drugega odstavka tega člena je javno in ga izvajalec DO objavi na svoji spletni strani.
10
·
(5) Poročilo iz drugega odstavka tega člena je javno in ga izvajalec DO objavi na svoji spletni strani.
1
·
(1) Izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona ZZZS sporočajo vse spremembe, ki jih zaznajo pri upravičencu DO, ki trajajo več kot 30 zaporednih dni in bi lahko vplivale na njegovo pridobljeno pravico.
1
·
(1) Izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona ZZZS sporočajo vse spremembe, ki jih zaznajo pri upravičencu DO, ki trajajo več kot 30 zaporednih dni in bi lahko vplivale na njegovo pridobljeno pravico.
2
·
(2) Izvajalci DO v instituciji ZZZS najpozneje v 24 urah sporočijo podatke o spremembi zasedenosti posteljnih zmogljivosti, številu kandidatov za sprejem in njihovi kategoriji DO ter spremembah v številu in strukturi kadra pri izvajalcu DO.
2
·
(2) Izvajalci DO v instituciji ZZZS najpozneje v 24 urah sporočijo podatke o spremembi zasedenosti posteljnih zmogljivosti, številu kandidatov za sprejem in njihovi kategoriji DO ter spremembah v številu in strukturi kadra pri izvajalcu DO.
3
−
(3) Izvajalci DO v instituciji vodijo seznam prostih posteljnih zmogljivosti. Način vodenja seznama prostih zmogljivosti in način poročanja iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
3
+
(3) Izvajalci DO v instituciji vodijo seznam prostih posteljnih zmogljivosti. Način vodenja seznama prostih zmogljivosti in način poročanja iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
1
·
(1) Delo zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v DO poteka koordinirano, strokovno in odgovorno.
1
·
(1) Delo zaposlenih pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v DO poteka koordinirano, strokovno in odgovorno.
2
·
(2) Delo zaposlenih iz prejšnjega odstavka vodi koordinator DO, ki ima izobrazbo s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela, ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven.
2
·
(2) Delo zaposlenih iz prejšnjega odstavka vodi koordinator DO, ki ima izobrazbo s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela, ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven.
3
·
(3) Delo in naloge koordinatorja DO so:
3
·
(3) Delo in naloge koordinatorja DO so:
4
·
1. v sodelovanju z upravičencem pripravi izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona;
4
·
1. v sodelovanju z upravičencem pripravi izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona;
5
·
2. skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja DO za upravičenca v skladu z izvedbenim načrtom;
5
·
2. skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja DO za upravičenca v skladu z izvedbenim načrtom;
6
·
3. spremlja ustreznost DO upravičenca;
6
·
3. spremlja ustreznost DO upravičenca;
7
·
4. zagotavlja ustreznost prostorov, opreme, materialov in kadrov za opravljanje DO;
7
·
4. zagotavlja ustreznost prostorov, opreme, materialov in kadrov za opravljanje DO;
8
·
5. daje mnenje glede doseganja pričakovanega namena storitev e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona;
8
·
5. daje mnenje glede doseganja pričakovanega namena storitev e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona;
9
·
6. svetuje oskrbovalcu družinskega člana iz 19. člena tega zakona:
9
·
6. svetuje oskrbovalcu družinskega člana iz 19. člena tega zakona:
10
·
7. vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev DO iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona;
10
·
7. vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev DO iz prve do četrte alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona;
11
·
8. načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene iz drugega odstavka 59. člena tega zakona;
11
·
8. načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene iz drugega odstavka 59. člena tega zakona;
12
·
9. je odgovoren za strokovno, kakovostno in varno opravljanja DO ter povezovanje z izvajalci v sistemu zdravstva in socialnega varstva.
12
·
9. je odgovoren za strokovno, kakovostno in varno opravljanja DO ter povezovanje z izvajalci v sistemu zdravstva in socialnega varstva.
13
·
(4) Izvajalec DO dela in naloge koordinatorja DO določi v internem aktu, ki ureja sistemizacijo in organizacijo dela pri izvajalcu DO.
13
·
(4) Izvajalec DO dela in naloge koordinatorja DO določi v internem aktu, ki ureja sistemizacijo in organizacijo dela pri izvajalcu DO.
14
·
(5) Če koordinator DO ugotovi, da upravičencu, ki se je odločil pravico iz DO koristiti v obliki oskrbovalca družinskega člana iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, kljub izobraževanju in podpori, DO ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami tega zakona in načrtom priporočenih storitev oziroma si upravičenec z denarnim prejemkom iz 18. člena tega zakona ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja DO. V tem primeru koordinator DO ZZZS da predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti do DO iz 43. člena tega zakona in ZZZS postopek ponovne ocene upravičenosti do DO izvede po uradni dolžnosti.
14
·
(5) Če koordinator DO ugotovi, da upravičencu, ki se je odločil pravico iz DO koristiti v obliki oskrbovalca družinskega člana iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, kljub izobraževanju in podpori, DO ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami tega zakona in načrtom priporočenih storitev oziroma si upravičenec z denarnim prejemkom iz 18. člena tega zakona ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja DO. V tem primeru koordinator DO ZZZS da predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti do DO iz 43. člena tega zakona in ZZZS postopek ponovne ocene upravičenosti do DO izvede po uradni dolžnosti.
15
·
(6) Če koordinator DO ugotovi, da pri uporabniku, ki se je odločil za koriščenje storitev e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona, ta storitev ne dosega pričakovanega namena, o tem obvesti uporabnika, ponudnika storitev e-oskrbe in ZZZS.
15
·
(6) Če koordinator DO ugotovi, da pri uporabniku, ki se je odločil za koriščenje storitev e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona, ta storitev ne dosega pričakovanega namena, o tem obvesti uporabnika, ponudnika storitev e-oskrbe in ZZZS.
16
·
(7) Koordinator DO izvaja redne obiske, ki so odvisni od kategorije DO, v katero je upravičenec uvrščen, pri čemer se pogostost obiskov koordinatorja pri upravičencu zagotavlja najmanj v obsegu:
16
·
(7) Koordinator DO izvaja redne obiske, ki so odvisni od kategorije DO, v katero je upravičenec uvrščen, pri čemer se pogostost obiskov koordinatorja pri upravičencu zagotavlja najmanj v obsegu:
17
·
1. kategorija DO
17
·
1. kategorija DO
+
18
+
2. kategorija DO
+
19
+
3. kategorija DO
+
20
+
4. kategorija DO
+
21
+
5. kategorija DO Število rednih obiskov koordinatorja DO letno 1 x na polletno obdobje 1 x na kvartalno obdobje 1 x na kvartalno obdobje 1 x mesečno 1 x mesečno
18
·
(8) Koordinator DO skrbi za opravljanje storitev DO v skladu z izvedbenim načrtom iz 42. člena tega zakona in vodi elektronsko evidenco opravljenih storitev DO. VI. poglavje: JAVNA MREŽA IZVAJALCEV DO
22
·
(8) Koordinator DO skrbi za opravljanje storitev DO v skladu z izvedbenim načrtom iz 42. člena tega zakona in vodi elektronsko evidenco opravljenih storitev DO. VI. poglavje: JAVNA MREŽA IZVAJALCEV DO
19
·
1. oddelek: Splošno
23
·
1. oddelek: Splošno
1
·
(1) V zvezi z javno službo na področju DO, ob upoštevanju določb 7. člena tega zakona, deluje javna mreža izvajalcev DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
1
·
(1) V zvezi z javno službo na področju DO, ob upoštevanju določb 7. člena tega zakona, deluje javna mreža izvajalcev DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
2
·
(2) Javne zavode za DO in izvajalce DO iz druge in tretje alineje prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki pridobijo koncesijo za DO, na podlagi ustanovitvenega akta javnega zavoda oziroma na podlagi koncesijske pogodbe kot del javne mreže DO usmerja:
2
·
(2) Javne zavode za DO in izvajalce DO iz druge in tretje alineje prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki pridobijo koncesijo za DO, na podlagi ustanovitvenega akta javnega zavoda oziroma na podlagi koncesijske pogodbe kot del javne mreže DO usmerja:
3
−
- ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, v primerih iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in
3
+
- ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, v primerih iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in
4
·
- ministrstvo, pristojno za zdravje, v primerih iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona.
4
·
- ministrstvo, pristojno za zdravje, v primerih iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona.
5
·
2. oddelek: Javni zavodi za opravljanje DO
5
·
2. oddelek: Javni zavodi za opravljanje DO
1
·
(1) Javni zavod za opravljanje DO ustanovi:
1
·
(1) Javni zavod za opravljanje DO ustanovi:
2
·
- država za opravljanje DO v institucijah v oblikah iz drugega odstavka 58. člena tega zakona ali
2
·
- država za opravljanje DO v institucijah v oblikah iz drugega odstavka 58. člena tega zakona ali
3
−
- samoupravna lokalna skupnost za opravljanje DO na domu ob soglasju ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
3
+
- samoupravna lokalna skupnost za opravljanje DO na domu ob soglasju ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo.
4
−
(2) Ustanoviteljske pravice in obveznosti države iz prve alineje prejšnjega odstavka uresničuje Vlada, in sicer za javne zavode za opravljanje DO v instituciji v obliki bivalnih enot iz prve alineje in oskrbnih domov iz druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, predloge v zvezi z uresničevanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti daje ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za javne zavode za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona pa predloge v zvezi z uresničevanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti daje ministrstvo, pristojno za zdravje.
4
+
(2) Ustanoviteljske pravice in obveznosti države iz prve alineje prejšnjega odstavka uresničuje Vlada, in sicer za javne zavode za opravljanje DO v instituciji v obliki bivalnih enot iz prve alineje in oskrbnih domov iz druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, predloge v zvezi z uresničevanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti daje ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, za javne zavode za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona pa predloge v zvezi z uresničevanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti daje ministrstvo, pristojno za zdravje.
5
·
(3) Ustanoviteljske pravice in obveznosti samoupravne lokalne skupnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena uresničuje občinski svet, če s predpisi, ki urejajo področje lokalne samouprave, ni določeno drugače.
5
·
(3) Ustanoviteljske pravice in obveznosti samoupravne lokalne skupnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena uresničuje občinski svet, če s predpisi, ki urejajo področje lokalne samouprave, ni določeno drugače.
1
·
(1) Javno službo v DO lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
1
·
(1) Javno službo v DO lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
2
·
(2) Koncesija se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zavodi za opravljanje DO ne morejo zagotavljati opravljanja DO v obsegu, kot je določen z javno mrežo DO, oziroma če javni zavodi za opravljanje DO ne morejo zagotoviti nujne dostopnosti do storitev DO.
2
·
(2) Koncesija se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zavodi za opravljanje DO ne morejo zagotavljati opravljanja DO v obsegu, kot je določen z javno mrežo DO, oziroma če javni zavodi za opravljanje DO ne morejo zagotoviti nujne dostopnosti do storitev DO.
3
·
(3) Za podelitev koncesije za opravljanje javne službe DO nad mejno vrednostjo za objavo obvestila o koncesiji v Uradnem listu EU, ki jo določa Evropska komisija, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
3
·
(3) Za podelitev koncesije za opravljanje javne službe DO nad mejno vrednostjo za objavo obvestila o koncesiji v Uradnem listu EU, ki jo določa Evropska komisija, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
4
·
(4) Za podelitev koncesije pod mejno vrednostjo iz prejšnjega odstavka je postopek izbire koncesionarja in sklenitev koncesijske pogodbe urejen v tem zakonu.
4
·
(4) Za podelitev koncesije pod mejno vrednostjo iz prejšnjega odstavka je postopek izbire koncesionarja in sklenitev koncesijske pogodbe urejen v tem zakonu.
5
·
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se tudi za koncesije pod mejno vrednostjo iz tretjega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in sicer glede trajanja koncesije, pripravljalnih dejanj in pravnega varstva.
5
·
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se tudi za koncesije pod mejno vrednostjo iz tretjega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in sicer glede trajanja koncesije, pripravljalnih dejanj in pravnega varstva.
6
·
(6) Koncesijo za opravljanje javne službe DO v instituciji v obliki negovalnega doma iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona podeli ministrstvo, pristojno za zdravje.
6
·
(6) Koncesijo za opravljanje javne službe DO v instituciji v obliki negovalnega doma iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona podeli ministrstvo, pristojno za zdravje.
7
−
(7) Koncesijo za opravljanje javne službe DO v instituciji v obliki bivalne enote iz prve alineje in oskrbnega doma iz druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona podeli ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Pred začetkom postopka za podelitev koncesije, ministrstvo, pristojno za socialne varstvo, pridobi soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje.
7
+
(7) Koncesijo za opravljanje javne službe DO v instituciji v obliki bivalne enote iz prve alineje in oskrbnega doma iz druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona podeli ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo. Pred začetkom postopka za podelitev koncesije, ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, pridobi soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje.
8
−
(8) Koncesijo za opravljanje javne službe DO na domu podeli samoupravna lokalna skupnost s soglasjem ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
8
+
(8) Koncesijo za opravljanje javne službe DO na domu podeli samoupravna lokalna skupnost s soglasjem ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo.
9
·
(9) Koncesija za DO ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike razpolaganja v pravnem prometu. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.
9
·
(9) Koncesija za DO ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike razpolaganja v pravnem prometu. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.
10
·
(10) Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri, ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije za DO, upoštevaje določbe tega člena. Če so pogoji iz tega člena izpolnjeni, koncedent začne z novim postopkom za podelitev koncesije.
10
·
(10) Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri, ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije za DO, upoštevaje določbe tega člena. Če so pogoji iz tega člena izpolnjeni, koncedent začne z novim postopkom za podelitev koncesije.
1
·
(1) Naloge vstopnih točk za DO zagotavljajo strokovni delavci in upravno-administrativni delavci. Naloge vstopnih točk za DO se določijo v statutu ZZZS.
1
·
(1) Naloge vstopnih točk za DO zagotavljajo strokovni delavci in upravno-administrativni delavci. Naloge vstopnih točk za DO se določijo v statutu ZZZS.
2
·
(2) Strokovni delavec ZZZS, ki izvaja ocenjevanje upravičenosti do DO in izdela načrt priporočenih storitev DO, je lahko oseba, ki ima izobrazbo s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela ali oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO, socialnega varstva ali zdravstva, znanja s področja organizacije in opravljeno usposabljanje za oceno upravičenosti do DO in uporabo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona.
2
·
(2) Strokovni delavec ZZZS, ki izvaja ocenjevanje upravičenosti do DO in izdela načrt priporočenih storitev DO, je lahko oseba, ki ima izobrazbo s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela ali oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO, socialnega varstva ali zdravstva, znanja s področja organizacije in opravljeno usposabljanje za oceno upravičenosti do DO in uporabo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona.
3
−
(3) Strokovni delavci ZZZS opravijo obnovitveno strokovno izobraževanje vsaka tri leta, pri čemer podrobnejšo vsebino, obseg usposabljanja in katalog znanj določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. VIII. poglavje: ZBIRANJE PODATKOV ZA POTREBE OPRAVLJANJA DO
3
+
(3) Strokovni delavci ZZZS opravijo obnovitveno strokovno izobraževanje vsaka tri leta, pri čemer podrobnejšo vsebino, obseg usposabljanja in katalog znanj določi minister, pristojnega za dolgotrajno oskrbo. VIII. poglavje: ZBIRANJE PODATKOV ZA POTREBE OPRAVLJANJA DO
4
·
1. oddelek: Splošne določbe
4
·
1. oddelek: Splošne določbe
1
·
(1) Upravljavec zbirk podatkov obveznega zavarovanja za DO in zbirk podatkov, navedenih v 94. členu tega zakona, je ZZZS.
1
·
(1) Upravljavec zbirk podatkov obveznega zavarovanja za DO in zbirk podatkov, navedenih v 94. členu tega zakona, je ZZZS.
2
·
(2) Upravljavci zbirk podatkov izvajalcev DO iz 96. člena tega zakona so izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
2
·
(2) Upravljavci zbirk podatkov izvajalcev DO iz 96. člena tega zakona so izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
3
−
(3) Upravljavec zbirk podatkov o izdanih dovoljenjih za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona za izvajalce DO iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona je ministrstvo, pristojno za zdravje. Upravljavec zbirk podatkov o izdanih dovoljenjih za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona za izvajalce DO iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in za izvajalce DO na domu iz petega odstavka 58. člena tega zakona je ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
3
+
(3) Upravljavec zbirk podatkov o izdanih dovoljenjih za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona za izvajalce DO iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona je ministrstvo, pristojno za zdravje. Upravljavec zbirk podatkov o izdanih dovoljenjih za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona za izvajalce DO iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in za izvajalce DO na domu iz petega odstavka 58. člena tega zakona je ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo.
4
·
(4) Upravljavec zbirk podatkov iz prvega odstavka 95. člena tega zakona je NIJZ.
4
·
(4) Upravljavec zbirk podatkov iz prvega odstavka 95. člena tega zakona je NIJZ.
1
−
(1) Uporabniki zbirk podatkov so ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ZZZS, Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS), NIJZ, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: IRSSV), strokovna javnost in zavarovane osebe.
1
+
(1) Uporabniki zbirk podatkov so ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, ZZZS, Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS), NIJZ, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: IRSSV), strokovna javnost in zavarovane osebe.
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje, neposredno dostopa in uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 94., 95., 96., 97., 99., 100. in 101. člena tega zakona, in sicer za namene iz 4. do 7., 10., 12. do 17. in 19. točke 89. člena tega zakona.
2
+
(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, neposredno dostopa in uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 94., 95., 96., 97., 99., 100. in 101. člena tega zakona, in sicer za namene iz 4. do 7., 10., 12. do 17. in 19. točke 89. člena tega zakona.
3
−
(3) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, neposredno dostopa in uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 94., 95., 96., 98., 99., 100. in 101. člena tega zakona za namene iz 17. in 19. točke 89. člena tega zakona.
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, neposredno dostopa in uporablja podatke iz zbirk podatkov iz 94., 95., 96., 98., 99., 100. in 101. člena tega zakona za namene iz 4. do 7., 10., 12. do 17. in 19. točke 89. člena tega zakona.
4
·
(4) ZZZS neposredno dostopa in uporablja podatke iz zbirk podatkov iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, in sicer za namene iz 1., 2., 3., 4., 7. in 9. točke 89. člena tega zakona.
4
·
(4) ZZZS neposredno dostopa in uporablja podatke iz zbirk podatkov iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, in sicer za namene iz 1., 2., 3., 4., 7. in 9. točke 89. člena tega zakona.
5
−
(5) NIJZ in IRSSV brezplačno uporabljata podatke iz zbirk podatkov DO za potrebe izdelave nacionalnih poročil, povezovanja v evidenčni in analitski portal DO, nekomercialnega strokovnega in znanstvenega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev. Ministrstvo, pristojno za zdravje, odobri uporabo podatkov na podlagi zahteve, v kateri je opisan namen uporabe podatkov.
5
+
(5) NIJZ in IRSSV brezplačno uporabljata podatke iz zbirk podatkov DO za potrebe izdelave nacionalnih poročil, povezovanja v evidenčni in analitski portal DO, nekomercialnega strokovnega in znanstvenega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev. Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in ministrstvo, pristojno za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona odobrita uporabo podatkov na podlagi zahteve, v kateri je opisan namen uporabe podatkov.
6
−
(6) NIJZ brezplačno zagotavlja ministrstvu, pristojnemu za zdravje, dostop do anonimiziranih podatkov iz 95. člena tega zakona za namen načrtovanja razvoja DO.
6
+
(6) NIJZ brezplačno zagotavlja ministrstvoma, pristojnima za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, dostop do anonimiziranih podatkov iz 95. člena tega zakona za namen načrtovanja razvoja DO.
7
·
(7) NIJZ brezplačno zagotavlja koordinatorju DO dostop do podatkov 95. člena tega zakona za posameznega upravičenca, ki so pomembni za opravljanje DO.
7
·
(7) NIJZ brezplačno zagotavlja koordinatorju DO dostop do podatkov 95. člena tega zakona za posameznega upravičenca, ki so pomembni za opravljanje DO.
8
−
(8) Posamezniki brezplačno uporabljajo podatke iz zbirk podatkov DO za potrebe nekomercialnega strokovnega in znanstvenega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev. Ministrstvo, pristojno za zdravje, odobri uporabo podatkov na podlagi vloge, v kateri je opisan namen uporabe podatkov, in podpisane izjave, s katero se upravičenec obveže, da bo podatke uporabljal le za namen, naveden v vlogi, in da bo ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posredoval izvod raziskovalnega dela.
8
+
(8) Posamezniki brezplačno uporabljajo podatke iz zbirk podatkov DO za potrebe nekomercialnega strokovnega in znanstvenega raziskovanja na način, ki ne dopušča možnosti prepoznanja posameznika oziroma gospodinjstev. Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona odobrita uporabo podatkov na podlagi vloge, v kateri je opisan namen uporabe podatkov, in podpisane izjave, s katero se upravičenec obveže, da bo podatke uporabljal le za namen, naveden v vlogi, in da bo ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posredoval izvod raziskovalnega dela.
9
·
(9) Zavarovana oseba brezplačno pridobiva podatke, ki se o njej vodijo v zbirkah podatkov iz tega zakona.
9
·
(9) Zavarovana oseba brezplačno pridobiva podatke, ki se o njej vodijo v zbirkah podatkov iz tega zakona.
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, dostopata do zbirk podatkov s sredstvom elektronske identifikacije s srednjo ravnjo zanesljivosti skladno z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, in ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, dostopata do zbirk podatkov s sredstvom elektronske identifikacije s srednjo ravnjo zanesljivosti skladno z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.
2
·
(2) ZZZS dostopa do zbirk podatkov s sredstvom elektronske identifikacije s srednjo ravnjo zanesljivosti skladno z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, lahko pa jih pridobiva tudi s povezovanjem svojega informacijskega sistema z zbirkami podatkov z uporabo profesionalne kartice.
2
·
(2) ZZZS dostopa do zbirk podatkov s sredstvom elektronske identifikacije s srednjo ravnjo zanesljivosti skladno z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, lahko pa jih pridobiva tudi s povezovanjem svojega informacijskega sistema z zbirkami podatkov z uporabo profesionalne kartice.
3
·
(3) Zavarovana oseba lahko vpogleda v svoje podatke iz zbirk podatkov z veljavnim sredstvom elektronske identifikacije z nizko ravnjo zanesljivosti skladno z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.
3
·
(3) Zavarovana oseba lahko vpogleda v svoje podatke iz zbirk podatkov z veljavnim sredstvom elektronske identifikacije z nizko ravnjo zanesljivosti skladno z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.
4
·
(4) ZZZS z namenom izvedbe postopka ocene upravičenosti do DO dostopa do zdravstvene dokumentacije, ki se v zvezi z zavarovano osebo vodi v Centralnem registru podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP).
4
·
(4) ZZZS z namenom izvedbe postopka ocene upravičenosti do DO dostopa do zdravstvene dokumentacije, ki se v zvezi z zavarovano osebo vodi v Centralnem registru podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP).
5
·
(5) ZZZS dostopa do podatkov o skrbništvu in prenehanju tega ukrepa za zavarovano osebo, za katero vodi postopek ugotavljanja upravičenosti do DO iz zbirke podatkov, ki se za državljane Republike Slovenije vodi v matičnem registru.
5
·
(5) ZZZS dostopa do podatkov o skrbništvu in prenehanju tega ukrepa za zavarovano osebo, za katero vodi postopek ugotavljanja upravičenosti do DO iz zbirke podatkov, ki se za državljane Republike Slovenije vodi v matičnem registru.
6
·
(6) Upravljavec posamezne evidence oziroma zbirke iz tega zakona SURS v dogovorjeni obliki in na dogovorjen način posreduje nabor podatkov, ki jih SURS potrebuje za izvedbo posameznega statističnega raziskovanja v skladu z zakonom, ki ureja delovanje državne statistike, in programom statističnih raziskovanj.
6
·
(6) Upravljavec posamezne evidence oziroma zbirke iz tega zakona SURS v dogovorjeni obliki in na dogovorjen način posreduje nabor podatkov, ki jih SURS potrebuje za izvedbo posameznega statističnega raziskovanja v skladu z zakonom, ki ureja delovanje državne statistike, in programom statističnih raziskovanj.
7
·
2. oddelek: Zbirke podatkov na področju DO
7
·
2. oddelek: Zbirke podatkov na področju DO
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, zbira in upravlja zbirke podatkov o dovoljenjih za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona za izvajalce DO iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in petega odstavka 58. člena tega zakona.
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, zbira in upravlja zbirke podatkov o dovoljenjih za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona za izvajalce DO iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in petega odstavka 58. člena tega zakona.
2
·
(2) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:
2
·
(2) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:
3
·
- zaporedno številko izdanega dovoljenja za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
3
·
- zaporedno številko izdanega dovoljenja za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
4
·
- datum izdanega dovoljenja za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
4
·
- datum izdanega dovoljenja za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
5
·
- trajanje dovoljenja za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
5
·
- trajanje dovoljenja za opravljanje DO iz 60. člena tega zakona;
6
·
- podatek o načinu opravljanja DO iz 58. člena tega zakona, za katerega je bilo izdano dovoljenje iz 60. člena tega zakona.
6
·
- podatek o načinu opravljanja DO iz 58. člena tega zakona, za katerega je bilo izdano dovoljenje iz 60. člena tega zakona.
7
−
(3) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, brezplačno zagotavlja ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in ZZZS neposreden elektronski dostop do podatkov iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o socialnem varstvu in socialnem vključevanju invalidov ter podatkov o osebah, ki so upravičene do osebnega asistenta na podlagi predpisov o osebni asistenci za potrebe odločanja o pravicah iz DO na prvi oziroma drugi stopnji.
7
+
(3) Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, brezplačno zagotavlja ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in ZZZS neposreden elektronski dostop do podatkov iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o socialnem varstvu in socialnem vključevanju invalidov ter podatkov o osebah, ki so upravičene do osebnega asistenta na podlagi predpisov o osebni asistenci za potrebe odločanja o pravicah iz DO na prvi oziroma drugi stopnji.
1
−
Ministrstvo, pristojno za obrambo, brezplačno zagotavlja ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in ZZZS neposreden elektronski dostop do podatkov iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja in o vojnih invalidih za potrebe odločanja o pravicah iz DO na prvi oziroma drugi stopnji.
1
+
Ministrstvo, pristojno za obrambo, brezplačno zagotavlja ministrstvoma, pristojnima za zdravje in za dolgotrajno oskrbo, ter ZZZS neposreden elektronski dostop do podatkov iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačil dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja in o vojnih invalidih za potrebe odločanja o pravicah iz DO na prvi oziroma drugi stopnji.
1
−
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) brezplačno zagotavlja ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in ZZZS neposreden elektronski dostop do podatkov iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za potrebe odločanja o pravicah do DO na prvi oziroma drugi stopnji.
1
+
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) brezplačno zagotavlja ministrstvoma, pristojnima za zdravje in za dolgotrajno oskrbo, ter ZZZS neposreden elektronski dostop do podatkov iz zbirk podatkov o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za potrebe odločanja o pravicah do DO na prvi oziroma drugi stopnji.
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo:
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo:
2
·
- ministrstvo, pristojno za zdravje;
2
·
- ministrstvo, pristojno za zdravje;
3
−
- ministrstvo, pristojno za socialno varstvo;
3
+
- ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo;
4
·
- ZZZS.
4
·
- ZZZS.
5
·
(2) Nadzor nad izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona se izvaja kot:
5
·
(2) Nadzor nad izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona se izvaja kot:
6
·
- administrativni nadzor;
6
·
- administrativni nadzor;
7
·
- strokovni nadzor s svetovanjem;
7
·
- strokovni nadzor s svetovanjem;
8
·
- sistemski nadzor.
8
·
- sistemski nadzor.
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, opravlja pri izvajalcih DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona naslednje vrste nadzora:
1
+
(1) Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona opravljata pri izvajalcih DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona naslednje vrste nadzora:
2
·
- administrativni nadzor v skladu s svojo pristojnostjo iz drugega odstavka 60. člena tega zakona;
2
·
- administrativni nadzor v skladu s svojo pristojnostjo iz drugega odstavka 60. člena tega zakona;
3
·
- strokovni nadzor s svetovanjem in sistemski nadzor.
3
·
- strokovni nadzor s svetovanjem in sistemski nadzor.
4
−
(2) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, opravlja pri izvajalcih DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona administrativni nadzor v skladu s svojo pristojnostjo iz prvega odstavka 60. člena tega zakona.
4
+
(2) Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, nadzor opravljata zlasti:
5
−
(3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, nadzor opravljata zlasti:
−
6
·
1. z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih izvajalci DO pridobivajo in vodijo na podlagi določb tega zakona;
5
·
1. z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih izvajalci DO pridobivajo in vodijo na podlagi določb tega zakona;
7
·
2. z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije pristojnih državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanaša na izvajanje storitev izvajalcev DO na podlagi tega zakona;
6
·
2. z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije pristojnih državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanaša na izvajanje storitev izvajalcev DO na podlagi tega zakona;
8
·
3. s preverjanjem dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na:
7
·
3. s preverjanjem dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na:
9
·
- izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje DO;
8
·
- izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje DO;
10
·
- zagotavljanje strokovnih standardov obravnave v DO;
9
·
- zagotavljanje strokovnih standardov obravnave v DO;
11
·
- zagotavljanje sistema vodenja kakovosti in varnosti pri izvajalcih DO;
10
·
- zagotavljanje sistema vodenja kakovosti in varnosti pri izvajalcih DO;
12
·
- obveznost priprave izvedbenega načrta iz 42. člena tega zakona;
11
·
- obveznost priprave izvedbenega načrta iz 42. člena tega zakona;
13
·
- zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev opravljanja DO;
12
·
- zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev opravljanja DO;
14
·
4. z obravnavo odklonov in drugih varnostnih tveganj pri izvajalcih DO;
13
·
4. z obravnavo odklonov in drugih varnostnih tveganj pri izvajalcih DO;
15
·
5. z razgovorom z upravičenci, zaposlenimi in drugimi deležniki pri opravljanju DO;
14
·
5. z razgovorom z upravičenci, zaposlenimi in drugimi deležniki pri opravljanju DO;
16
·
6. z oceno stanja upravičenca;
15
·
6. z oceno stanja upravičenca;
17
·
7. z izrekanjem ukrepov nadzora na podlagi tega zakona.
16
·
7. z izrekanjem ukrepov nadzora na podlagi tega zakona.
18
−
(4) Ministrstvo, pristojno za zdravje, in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, sodelujeta pri aktivnostih, ki prispevajo k usklajenemu izvajanju nadzora in višji učinkovitosti nadzora, zlasti:
17
+
(3) Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, sodelujeta pri aktivnostih, ki prispevajo k usklajenemu izvajanju nadzora in višji učinkovitosti nadzora, zlasti:
19
·
- s spremljanjem izvajanja ukrepov nadzora;
18
·
- s spremljanjem izvajanja ukrepov nadzora;
20
·
- z zagotavljanjem poenotene nadzorne prakse.
19
·
- z zagotavljanjem poenotene nadzorne prakse.
1
−
(1) Postopek nadzora iz druge in tretje alineje drugega odstavka 104. člena tega zakona se začne s sklepom o začetku nadzora, ki ga izda minister, pristojen za zdravje, oziroma zbornica iz 118. člena tega zakona, in vsebuje navedbo:
1
+
(1) Postopek nadzora iz druge in tretje alineje drugega odstavka 104. člena tega zakona se začne s sklepom o začetku nadzora, ki ga izda minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, oziroma zbornica iz 118. člena tega zakona, in vsebuje navedbo:
2
·
- predsednika in članov komisije;
2
·
- predsednika in članov komisije;
3
·
- namena in predvidenega obsega nadzora;
3
·
- namena in predvidenega obsega nadzora;
4
·
- roka, do katerega naj se nadzor zaključi.
4
·
- roka, do katerega naj se nadzor zaključi.
5
−
(2) V opravljanje nadzora iz druge in tretje alineje drugega odstavka 104. člena tega zakona pri izvajalcih DO v instituciji iz prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona in pri izvajalcih DO na domu iz petega odstavka 58. člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na poziv ministra, pristojnega za zdravje, v komisijo iz prve alineje prejšnjega odstavka imenuje enega člana.
5
+
(2) V opravljanje nadzora iz druge in tretje alineje drugega odstavka 104. člena tega zakona pri izvajalcih DO v instituciji iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za zdravje, na poziv ministra, pristojnega za dolgotrajno oskrbo, v komisijo iz prve alineje prejšnjega odstavka imenuje enega člana.
6
−
(3) Izvajalec nadzora za namen spremljanja doseganja strokovnosti in zakonitosti dela izvajalcev DO vodi evidenco opravljenih nadzorov iz drugega odstavka 104. člena tega zakona, pri čemer vsebino evidence in podatke, ki se v njej zbirajo, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
6
+
(3) Izvajalec nadzora za namen spremljanja doseganja strokovnosti in zakonitosti dela izvajalcev DO vodi evidenco opravljenih nadzorov iz drugega odstavka 104. člena tega zakona, pri čemer vsebino evidence in podatke, ki se v njej zbirajo, določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona.
7
·
(4) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno.
7
·
(4) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno.
8
−
(5) Metodologijo opravljanja nadzora iz drugega odstavka 104. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
8
+
(5) Metodologijo opravljanja nadzora iz drugega odstavka 104. člena tega zakona določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona.
9
·
(6) V postopkih nadzora nad izvajalci DO, ki so določeni v drugem odstavku 104. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
9
·
(6) V postopkih nadzora nad izvajalci DO, ki so določeni v drugem odstavku 104. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
10
·
(7) Povzetek ugotovitev o opravljenem nadzoru iz drugega odstavka 104. člena tega zakona se objavi na spletni strani ministrstva, ki je nadzor izvedlo.
10
·
(7) Povzetek ugotovitev o opravljenem nadzoru iz drugega odstavka 104. člena tega zakona se objavi na spletni strani ministrstva, ki je nadzor izvedlo.
1
·
(1) Strokovni nadzor s svetovanjem obsega nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo, varnostjo in zakonitostjo dela pri izvajalcu DO. Strokovni nadzor s svetovanjem zajema nadzor nad:
1
·
(1) Strokovni nadzor s svetovanjem obsega nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo, varnostjo in zakonitostjo dela pri izvajalcu DO. Strokovni nadzor s svetovanjem zajema nadzor nad:
2
·
1. izvajanjem predpisov s področja DO, obveznega zavarovanja za DO in področja materialnega poslovanja;
2
·
1. izvajanjem predpisov s področja DO, obveznega zavarovanja za DO in področja materialnega poslovanja;
3
·
2. ustreznostjo priprave in izvajanja izvedbenega načrta iz 42. člena tega zakona;
3
·
2. ustreznostjo priprave in izvajanja izvedbenega načrta iz 42. člena tega zakona;
4
·
3. oskrbljenostjo upravičenca v skladu z izvedbenim načrtom iz 42. člena tega zakona;
4
·
3. oskrbljenostjo upravičenca v skladu z izvedbenim načrtom iz 42. člena tega zakona;
5
·
4. delom koordinatorja DO iz 65. člena tega zakona;
5
·
4. delom koordinatorja DO iz 65. člena tega zakona;
6
·
5. upoštevanjem aktivnosti in kompetenc, protokolov, strokovne doktrine, standardov in zahtev poklicne etike;
6
·
5. upoštevanjem aktivnosti in kompetenc, protokolov, strokovne doktrine, standardov in zahtev poklicne etike;
7
·
6. usposabljanjem zaposlenih iz četrtega odstavka 59. člena tega zakona.
7
·
6. usposabljanjem zaposlenih iz četrtega odstavka 59. člena tega zakona.
8
−
(2) Strokovni nadzor s svetovanjem se lahko opravi kot redni ali izredni nadzor. Redni strokovni nadzor s svetovanjem se pri izvajalcu DO opravi najmanj na tri leta. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem, ob soglasju ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, poveri zbornici iz 118. člena tega zakona.
8
+
(2) Strokovni nadzor s svetovanjem se lahko opravi kot redni ali izredni nadzor. Redni strokovni nadzor s svetovanjem se pri izvajalcu DO opravi najmanj na tri leta. Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, lahko izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, poveri zbornici iz 118. člena tega zakona.
9
−
(3) Izredni strokovni nadzor s svetovanjem nad izvajalcem DO uvede ministrstvo, pristojno za zdravje, ali zbornica iz 118. člena tega zakona na zahtevo ministrstva, pristojnega za zdravje.
9
+
(3) Izredni strokovni nadzor s svetovanjem nad izvajalcem DO uvede ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona ali zbornica iz 118. člena tega zakona na zahtevo ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona.
10
−
(4) Strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga opravi zbornica iz 118. člena tega zakona, se zaključi s poročilom, ki ga zbornica posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
10
+
(4) Strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga opravi zbornica iz 118. člena tega zakona, se zaključi s poročilom, ki ga zbornica posreduje ministrstvu, pristojnemu za dolgotrajno oskrbo, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona.
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko izvajalcem DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v skladu s svojo pristojnostjo iz drugega odstavka 60. člena tega zakona v postopku nadzora na podlagi tega zakona izreče naslednje ukrepe:
1
+
(1) Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, lahko izvajalcem DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v skladu s svojo pristojnostjo iz drugega odstavka 60. člena tega zakona v postopku nadzora na podlagi tega zakona izrečeta naslednje ukrepe:
2
·
- izda opozorila ali priporočila;
2
·
- izda opozorila ali priporočila;
3
·
- odredi odpravo kršitev in naloži popravljalne ukrepe;
3
·
- odredi odpravo kršitev in naloži popravljalne ukrepe;
4
·
- odredi odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti;
4
·
- odredi odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti;
5
·
- določi obvezno strokovno svetovanje izvajalcu DO;
5
·
- določi obvezno strokovno svetovanje izvajalcu DO;
6
·
- začasno prepove opravljanje DO;
6
·
- začasno prepove opravljanje DO;
7
·
- začasno ali trajno prepove opravljanje nalog koordinatorja DO;
7
·
- začasno ali trajno prepove opravljanje nalog koordinatorja DO;
8
·
- odvzame dovoljenja za opravljanje DO.
8
·
- odvzame dovoljenja za opravljanje DO.
9
−
(2) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko izvajalcem DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona v skladu s svojo pristojnostjo iz prvega odstavka 60. člena tega zakona v postopku nadzora na podlagi tega zakona izreče naslednje ukrepe:
9
+
(2) Pristojno ministrstvo pri določitvi posameznega ukrepa ali kombinacije ukrepov in določitvi roka za njihovo izvedbo upošteva:
10
−
- izda opozorila ali priporočila;
−
11
−
- odredi odpravo kršitev in naloži popravljalne ukrepe;
−
12
−
- odredi odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti;
−
13
−
- začasno prepove opravljanje DO;
−
14
−
- odvzame dovoljenje za opravljanje DO.
−
15
−
(3) Pristojno ministrstvo pri določitvi posameznega ukrepa ali kombinacije ukrepov in določitvi roka za njihovo izvedbo upošteva:
−
16
·
- resnost in trajanje kršitve;
10
·
- resnost in trajanje kršitve;
17
·
- stopnjo odgovornosti kršitelja in odgovorne osebe;
11
·
- stopnjo odgovornosti kršitelja in odgovorne osebe;
18
·
- višino s kršitvijo pridobljenih prihodkov ali zmanjšanih odhodkov;
12
·
- višino s kršitvijo pridobljenih prihodkov ali zmanjšanih odhodkov;
19
·
- raven sodelovanja kršitelja in odgovorne osebe s pristojnim ministrstvom in morebitno samoprijavo kršitve;
13
·
- raven sodelovanja kršitelja in odgovorne osebe s pristojnim ministrstvom in morebitno samoprijavo kršitve;
20
·
- pretekle kršitve odgovorne pravne ali fizične osebe.
14
·
- pretekle kršitve odgovorne pravne ali fizične osebe.
1
−
(1) Če izvajalec DO v roku, ki ga določi ministrstvo, pristojno za zdravje, ne odpravi kršitev, pa so kršitve takšne narave, da ne ogrožajo življenja ali zdravja uporabnikov oziroma zaposlenih v DO, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, izvajalcu DO z odločbo določi obvezno strokovno svetovanje.
1
+
(1) Če izvajalec DO v roku, ki ga določi pristojno ministrstvo, ne odpravi kršitev, pa so kršitve takšne narave, da ne ogrožajo življenja ali zdravja uporabnikov oziroma zaposlenih v DO, lahko pristojno ministrstvo, izvajalcu DO z odločbo določi obvezno strokovno svetovanje.
2
−
(2) Obvezno strokovno svetovanje iz prejšnjega odstavka izvaja tričlanska komisija strokovnjakov s področja DO, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.
2
+
(2) Obvezno strokovno svetovanje iz prejšnjega odstavka izvaja tričlanska komisija strokovnjakov s področja DO, ki jo imenuje pristojni minister.
3
·
(3) Stroške obveznega strokovnega svetovanja krije izvajalec DO iz lastnih sredstev.
3
·
(3) Stroške obveznega strokovnega svetovanja krije izvajalec DO iz lastnih sredstev.
1
−
Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko prepove opravljanje nalog koordinatorja DO, če ugotovi, da koordinator DO svoje delo opravlja v nasprotju s pravili stroke, na način, ki vpliva ali bi lahko vplival na kakovost in varnost DO za uporabnike oziroma varnost dela zaposlenih v DO.
1
+
Pristojno ministrstvo lahko prepove opravljanje nalog koordinatorja DO, če ugotovi, da koordinator DO svoje delo opravlja v nasprotju s pravili stroke, na način, ki vpliva ali bi lahko vplival na kakovost in varnost DO za uporabnike oziroma varnost dela zaposlenih v DO.
1
−
Ministrstvo, pristojno za zdravje, opravlja nadzor nad ZZZS, in sicer nadzor nad:
1
+
Ministrstvi, pristojni za zdravje in za dolgotrajno oskrbo, opravljata nadzor nad ZZZS, in sicer nadzor nad:
2
·
- izvajanjem strokovnih in administrativnih nalog ZZZS iz drugega odstavka 84. člena tega zakona in
2
·
- izvajanjem strokovnih in administrativnih nalog ZZZS iz drugega odstavka 84. člena tega zakona in
3
·
- načrtovanjem in izvajanjem dela vstopnih točk za DO.
3
·
- načrtovanjem in izvajanjem dela vstopnih točk za DO.
4
·
2. oddelek: Nadzor zbornice z javnimi pooblastili
4
·
2. oddelek: Nadzor zbornice z javnimi pooblastili
1
−
(1) Zbornica, ki ji minister, pristojen za zdravje, podeli javno pooblastilo, opravlja kot javno pooblastilo naslednje naloge:
1
+
(1) Zbornica, ki ji minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, podeli javno pooblastilo, opravlja kot javno pooblastilo naslednje naloge:
2
·
- izvaja strokovni nadzor s svetovanjem in
2
·
- izvaja strokovni nadzor s svetovanjem in
3
−
- v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, podrobneje določi način izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem.
3
+
- v soglasju z ministrom, pristojnim za dolgotrajno oskrbo, podrobneje določi način izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem.
4
−
(2) Pri izvajanju nalog zbornice iz tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Zoper odločitev zbornice je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za zdravje.
4
+
(2) Pri izvajanju nalog zbornice iz tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Zoper odločitev zbornice je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo.
5
−
(3) Izvajanje nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo, nadzira ministrstvo, pristojno za zdravje.
5
+
(3) Izvajanje nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo, nadzira ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo.
6
·
(4) Zbornica, ki se ji podeli javno pooblastilo, mora ob prijavi v postopek podelitve javnega pooblastila izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:
6
·
(4) Zbornica, ki se ji podeli javno pooblastilo, mora ob prijavi v postopek podelitve javnega pooblastila izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:
7
·
1. imeti mora včlanjenih najmanj 60 odstotkov vseh zaposlenih pri izvajalcih DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona;
7
·
1. imeti mora včlanjenih najmanj 60 odstotkov vseh zaposlenih pri izvajalcih DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona;
8
·
2. delovati mora na področju zagotavljanja strokovnosti in kakovosti v DO;
8
·
2. delovati mora na področju zagotavljanja strokovnosti in kakovosti v DO;
9
·
3. delovati mora na področju celotne države;
9
·
3. delovati mora na področju celotne države;
10
·
4. imeti mora strokovno usposobljene kadre za vodenje upravnih postopkov in izvajanje javnih pooblastil.
10
·
4. imeti mora strokovno usposobljene kadre za vodenje upravnih postopkov in izvajanje javnih pooblastil.
11
−
(5) Minister, pristojen za zdravje, glede na izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka izda odločbo v upravnem postopku, s katero posamezni zbornici podeli pooblastilo za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
11
+
(5) Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, glede na izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka izda odločbo v upravnem postopku, s katero posamezni zbornici podeli pooblastilo za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
12
·
(6) Odločba o dodelitvi javnih pooblastil se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12
·
(6) Odločba o dodelitvi javnih pooblastil se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
13
−
(7) Minister, pristojen za zdravje, lahko podeljeno javno pooblastilo omeji ali odvzame, če zbornica ne izpolnjuje podeljenih javnih pooblastil.
13
+
(7) Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, lahko podeljeno javno pooblastilo omeji ali odvzame, če zbornica ne izpolnjuje podeljenih javnih pooblastil.
14
·
(8) Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zoper odločbo o odvzemu javnega pooblastila je v 15 dneh od dneva vročitve odločbe dovoljena pritožba, o kateri odloča Vlada.
14
·
(8) Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zoper odločbo o odvzemu javnega pooblastila je v 15 dneh od dneva vročitve odločbe dovoljena pritožba, o kateri odloča Vlada.
15
·
(9) Naloge, ki jih opravlja zbornica kot javno pooblastilo, se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
15
·
(9) Naloge, ki jih opravlja zbornica kot javno pooblastilo, se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
16
·
3. oddelek: Nadzor ZZZS
16
·
3. oddelek: Nadzor ZZZS
1
−
(1) Prekrškovni postopek pred ministrstvom, pristojnim za zdravje, ali ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, kot prekrškovnim organom vodi in v njem odloča uradnik z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ki za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja prekrške.
1
+
(1) Prekrškovni postopek pred pristojnim ministrstvom kot prekrškovnim organom vodi in v njem odloča uradnik z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ki za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja prekrške.
2
·
(2) Prekrškovni postopek pred ZZZS kot prekrškovnim organom vodi in v njem odloča uradna oseba z izobrazbo pridobljeno najmanj po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ki za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja prekrške. X. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
2
·
(2) Prekrškovni postopek pred ZZZS kot prekrškovnim organom vodi in v njem odloča uradna oseba z izobrazbo pridobljeno najmanj po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ki za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja prekrške. X. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. XI. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Priloga: Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu
1
−
V Zakonu o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 196/21) se v 127. členu v drugem odstavku:
−
2
−
- v prvi alineji letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«,
−
3
−
- v drugi alineji na dveh mestih letnica »2024« nadomesti z letnico »2025«.
−
1
−
(1) Od 1. decembra 2021 do začetka uporabe prve alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, ki urejata pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih iz 50., 51., 52. in 54. člena ZSV in izvajalcem pomoči na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV zagotavljajo sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela v skladu z Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 181/21). Izvajalcem iz prejšnjega stavka se zagotovijo sredstva za financiranje dodatnih kadrov, ki opravljajo storitve iz prejšnjega stavka, v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
−
2
−
(2) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve.
−
3
−
(3) Podrobnejša merila, pogoje in postopek za dodelitev sredstev iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za socialne zadeve.
−
1
−
V 132. členu se v prvem odstavku letnica »2022« nadomesti z letnico »2023«.
−
+
1
+
in 30. aprila 2023
1
−
V 137. členu se letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«.
−
1
−
V 139. členu se v tretjem odstavku letnica »2022« nadomesti z letnico »2023«. V četrtem odstavku se v napovednem stavku letnica »2022« nadomesti z letnico »2023«. V petem odstavku se na dveh mestih letnica »2022« nadomesti z letnico »2023«. V osmem odstavku se letnica »2022« nadomesti z letnico »2023«.
−
1
−
V 140. členu se v prvem odstavku letnica »2022« nadomesti z letnico »2023«.
−
1
−
V 144. členu se letnica »2023« nadomesti z letnico »2024« in letnica »2022« z letnico »2023«.
−
1
−
V 157. členu se v prvem odstavku letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«.
−
1
−
V 158. členu se v prvem odstavku letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«. V drugem odstavku se letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«. V tretjem odstavku se letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«. V šestem odstavku se v prvi alineji letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«. V osmem odstavku se letnica »2023« nadomesti z letnico »2024«. KONČNA DOLOČBA
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) Razglašam Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. julija 2022. Št. 003-02-3/2022-6 Ljubljana, dne 27. decembra 2022 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk-A)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 543-01/22-14/44 Ljubljana, dne 21. julija 2022 EPA 185-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−